Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ameriška pesnica Mary Oliver je umrla 17. januarja 2019. Za svoje delo je prejela Pulitzerjevo nagrado. Navdih za poezijo je od nekdaj našla in iskala v naravi, bila je ljubiteljica samote in notranjih monologov. Pri Mladinski knjigi so leta 2015 izšle njene izbrane pesmi z naslovom Zakaj se zbujam zgodaj v prevodu Tanje Ahlin. Izbrali smo pesem iz te zbirke z istim naslovom. Pesem interpretira Saša Mihelčič.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V skladateljskem svetu najbolj razvpita sovražnost (tako resnična kot domnevna) je zagotovo tista na relaciji Salieri–Mozart, seveda pa nikakor ni edina.

John Blow je bil eden največjih angleških baročnih skladateljev. Njegovo glasbo so nekoč izjemno cenili, danes pa je na splošno manj znana, saj jo je pozneje zasenčila slava njegovega deset let mlajšega sodobnika Henryja Purcella. Za življenja sta bila Blow in Purcell zelo dobra prijatelja. Blow se je nekoč odpovedal službi organista Westminstrske opatije, zato da je njegovo delo lahko prevzel Purcell. V nekaterih skladbah je prevzel Purcellove zamisli, slovita Purcellova opera Dido in Enej pa je prav nasprotno nastala po vzoru Blowove edine opere Venera in Adonis, ki je najzgodnejša ohranjena opera v angleškem jeziku.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

1. Ludwig van Beethoven: Godalni kvartet št. 5 v A-Duru, op.18 Izv.: Slovenski Godalni Kvartet: Viola: Franc Avsenek Violina (1.): Slavko Zimšek Violina (2.): Karel Žužek Violončelo: Stane Demšar 2. Karol Szymanowski: Koncert za violino in orkester št. 1, op. 35 Izv.: Violina: Igor Ozim Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Bohdan Wodiczko

Helen Macdonald je socialna antropologinja po rodu z Nove Zelandije. Za potrebe svoje doktorske disertacije je petnajst mesecev preživela v indijski zvezni državi Čatisgarh. Raziskovala je tradicionalna verovanja v osrednji Indiji in jezike modernosti ter se poglobila v to, kaj na ravni vsakdanjega življenja verujejo Indijci in kako se to kaže v njihovem življenju. Bralka Lidija Hartman, tonska mojstrica Mirta Berlan.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Marija Venjaminovna Judina je upravičeno veljala za renesančnega človeka. Bila je genialna glasbenica širokega znanja in interesov ter edinstvena osebnost s kompleksnimi pogledi. Pogumno je zagovarjala svoja stališča, z navdušenjem igrala za vsako občinstvo in svoje honorarje velikodušno namenjala pomoči potrebnim.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Veronika Vanja je srednjo glasbeno šolo končala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Jerneja Brenceta, potem pa se je odločila za študij v Beogradu. Med študijem in srednjo šolo je sodelovala pri številnih glasbeno-gledaliških projektih, uspešno pa se je udeležila tudi več tekmovanj, na katerih se pogosto uvršča med najboljše. V oddaji jo bomo v pogovoru in glasbi spoznali kot pevko in violinistko, izvedla bo skladbo Never Enough ter odlomka Schubertove druge violinske sonate.

Pesnica Barbara Korun v zbirki Vnazaj, za katero je prejšnji teden prejela Cankarjevo nagrado, zadržano, skoraj asketsko izraža osebno izkušnjo ob spremljanju matere na njeni zadnji poti. Toda ob materinem umiranju čuti še eno smrt, namreč smrt vere v človečnost ob vojnah v svetu in genocidu v Gazi. Z Barbaro Korun se je pogovarjal Marko Golja.

Kar pet od desetih koncertov lanskega festivala Seviqc je bilo posvečenih glasbi Johanna Sebastiana Bacha. Med njimi sta bila tudi koncert ob odprtju in sklepni koncert, ki skupaj pravzaprav sestavljata celoto, saj sta predstavila vse Bachove sonate za violino in obligatni čembalo. V Celju v Stolni cerkvi sv. Danijela sta jih 9. in 23. avgusta izvedli violinistka Adriana Alcaide in čembalistka Ana Marija Krajnc. Johann Sebastian Bach je bil izjemen poznavalec obeh instrumentov. Zbirko šestih sonat je napisal med letoma 1717 in 1723 in z njo ustvaril svoja najosupljivejša dela, v katerih raziskuje različna čustvena razpoloženja različnih tonalitet – vsaka sonata prikaže svojo zgodbo, svoje čustveno stanje, je svoja celota. Skladbe imajo oznako BWV 1014–1019 in so eden prvih primerov uporabe čembala kot solističnega instrumenta, v tem primeru skupaj z violino, saj tu postane violini enakovreden in ima tudi samostojno melodijo. Skladbe v oddaji predstavlja španska violinistka sama. Na otvoritvenem koncertu sta izvedli sonate št. 2, 5 in 6, na sklepnem pa še preostale tri, torej tokrat poslušamo sonate št. 4, 3 in 1: JOHANN SEBASTIAN BACH: SONATA ZA VIOLINO IN ČEMBALO ŠT. 4 V C-MOLU, BWV 1017 JOHANN SEBASTIAN BACH: SONATA ZA VIOLINO IN ČEMBALO ŠT. 3 V E-DURU, BWV 1016 JOHANN SEBASTIAN BACH: SONATA ZA VIOLINO IN ČEMBALO ŠT. 1 V H-MOLU, BWV 1014

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, da imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Film »Dekle z bisernim uhanom«, ki so ga pohvalili najuglednejši kritiki, je bil kot izjemen pohvaljen na treh področjih, in sicer: za izstopajočo igro Scarlett Johansson v vlogi Griet, za bleščečo, izjemno, skoraj umetniško fotografijo portugalskega snemalca Eduarda Serre in, ne nazadnje, za glasbeno podlago. Naloga pisanja glasbe za dramo »Dekle z bisernim uhanom« je doletela Francoza Alexandra Desplata, skladatelja, ki ga marsikateri severnoameriški ljubitelji glasbe verjetno ne poznajo prav dobro, v Evropi pa je pustil velik vtis in uživa v uspešni karieri.

Godalci Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije so v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani predstavili spored koncerta z naslovom Intrada: Barok na Slovenskem, kot solist je nastopil violinist Domen Lorenz. V Komornem studiu bomo predstavili komentirane posnetke 5. koncerta v 24. ciklu Sozvočje svetov – Glasovi Zemlje II. Godalci Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije so nastopili v dvorani Narodne galerije v Ljubljani 18. marca in izvedli pester spored koncerta z naslovom Intrada: Barok na Slovenskem. Z godalci ga je pripravil umetniški vodja ansambla in dirigent Steven Loy. Na koncertu Intrada: Barok na Slovenskem so nastopili godalci Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Tokrat je bila koncertna mojstrica in violinistka Marika Przybyl, Matic Anžej, Edin Okić in Tara Čubrilo – prve violine, Mojca Fortin, vodja drugih violin, ter Ajda Kralj in Matjaž Žižek – drugi violini, Marija Rome, vodja viol, in Marjetka Šuler Borovšák, viola, Milan Hudnik, vodja violončelov, in Pavel Rakar, violončelo, ter Stevan Jovanović, kontrabas. Sodelujeta še Branimir Rezić, čembalo, in Izidor Erazem Grafenauer, teorba. Glasbeniki so na koncertu izvedli dela slovenskih skladateljev iz obdobja baroka: baročne plese. intrade in kurante Isaaca Poscha in balete Janeza Krstnika Dolarja ter Sinfonio v D-duru in Violinski koncert v a-molu italijanskega skladatelja v predklasičnem in galantnem slogu Giuseppa Tartinija, ki se je rodil in odraščal v Piranu, glasbeno pa se je najprej izobraževal v Kopru. Kot solist v Tartinijevem Koncertu za violino in godala v a-molu bo nastopil vse bolj uveljavljeni slovenski violinist Domen Lorenz.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Zgodba prikazuje spopad poganskega sveta pod svobodnim soncem Slovenov in Antov. Vendar pa epski boji slovanskih plemen pod vodstvom staroste Svaruna v tej radijski različici romana obdajajo predvsem dogodivščine pogumnega Svarunovega sina Iztoka. V prvem delu so predstavljeni vsi junaki in njihovo mesto v temeljnem spopadu obeh nasprotujočih si svetov – poganskega in krščanskega. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor

Glasbena medigra.

V romanu v verzih z naslovom Otroci srbska pisateljica Milena Marković (1974) opisuje svoje lastno odraščanje in se ne izogiba poglabljanju v boleče trenutke svojega življenja. Z njim si je prislužila ugledno nagrado NIN, ki jo v Srbiji podeljujejo za najboljši roman leta. Knjigo je poslovenil Muanis Sinanović. Interpretira Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.

Maurice Ravel je sijajno pisal za klavir, iz njega je izvabljal odlične zvoke in tonske barve, vanj je prelival svojo pesniško domišljijo in izredno zmožnost za opisovanje. Pisava v njegovi klavirski glasbi je vedno čudovito jasna, vsako znamenje ima natančen pomen. Vse čarobne formule so pripravljene skoraj dlakocepsko natančno; vse, kar je treba vedeti, je izredno skrbno napisano v besedilu, v interpretaciji ni mogoče narediti nobene napake. Po drugi strani pa je pesniška interpretacija zelo globoka; za ustrezno predstavitev Ravelovih misli je potreben velik domišljijski napor, ki daleč presega zmožnosti povprečnih izvajalcev. To je glasba, ki jo je treba igrati s srcem, vendar tudi z jasnim razumom. Nocoj bomo predstavili tri dela iz skladateljevega klavirskega opusa: Pavano za umrlo infantinjo, Nočne prikazni in Igre vode.