Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu glasba Edwarda Elgarja, Josepha Haydna, Edvarda Griega, Emila Adamiča, Richarda Straussa in Antona Schwaba.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Mihail Ivanovič Glinka: Uvertura k operi Ruslan in Ljudmila in Sekstet v Es - duru za dve violini, violo, violončelo, kontrabas in klavir.

Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan ima za seboj že dolgo ustvarjalno pot. Napisal je več kot ducat pesniških zbirk in izdal več knjig esejev. V izbrani pesmi je dobro vidna njegova izpovedna moč. Pesem z naslovom Počasna plovba interpretira dramski igralec Blaž Šef.

Na sporedu glasba Johna Fielda (Nokturno v C - duru) in Edwarda Elgarja (Violinski koncert v h - molu).

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Glavni razlog za to, da Blowovo glasbo danes na splošno slabo poznamo, je dejstvo, da ga je pozneje močno zasenčil njegov deset let mlajši prijatelj in kolega Henry Purcell. Krivdo lahko pripišemo tudi uničujoči kritiki, ki jo je več kot šestdeset let po njegovi smrti objavil veliki glasbeni zgodovinar Charles Burney. Blowa je opisal kot zmedenega in površnega harmonizatorja, kot kontrapunktist pa naj bi si jemal neprimerno veliko svobode. V njegovi glasbi je našel številne moteče disonance. Danes ugotavljamo, da te niso sodile le v Blowov osebni slog. Uporabljali so jih številni angleški sodobniki in tudi sam Parceli. Podobno kot Claudio Monteverdi je Blow te disonance uporabljal zaradi izraznosti.

Dr. Andrej Blatnik je eden najbolj prepoznavnih sodobnih slovenskih intelektualcev in ustvarjalcev: poznamo ga kot pisatelja, prevajalca, esejista, urednika, predavatelja na Filozofski fakulteti, dobrega poznavalca slovenskega založništva in knjigotrštva, branja in še bi lahko naštevali. Njemu bližnji ga že desetletja poznajo tudi kot strastnega popotnika – in prav navdušenje nad potovanjem, premikanjem diha iz skoraj vsakega stavka njegove knjige Besedi na sledi. Lovljenje knjig v Južni Aziji. Delo, ki je izšlo pri založbi Umco, je svojevrsten, razgiban, slikovit in duhovit potopis, ki svojega avtorja, torej Andreja Blatnika, razkriva tudi kot nenasitnega bralca.

Kratka glasbena medigra.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Verniki bodo v nedeljo, 8. junija, praznovali binkošti – enega najstarejših in najpomembnejših krščanskih praznikov. Petdeseti dan po veliki noči se spominjajo prihoda Svetega Duha. Kakšna je svetopisemska utemeljitev binkošti? Kako Sveti Duh deluje v osebnem in občestvenem življenju kristjana?

Glasbena medigra.

Človeške družbe so se zaradi človekove končne narave od nekdaj soočale s smrtjo. In vendar v njih praviloma posebno in velikokrat tabiuzirano mesto zaseda tista smrt, ki nastopi, kadar si človek odloči sam vzeti življenje. Čeprav gre za izrazito osebno dejanje, pa se to vedno vpenja tudi v širšo družbeno resničnost. V različnih kulturah, kontekstih in časovnih obdobjih se pogled na samomor lahko zelo razlikuje, prav zato pa zgodovina obravnavanja tega dejanja jasno odseva tako vrednote in mišljenje kot tudi strahove in predsodke vsakokratne družbe. V tokratnih Glasovih svetov bomo govorili o tem, kako so na so na našem prostoru na samomor gledali in ga obravnavali od sredine 19. stoletja do konca 20. stoletja. Kako so to dejanje, prej videno kot greh in zločin, začeli obravnavati z bolj zdravstvene in sčasoma tudi družbene perspektive, kako so ga v nekaterih obdobjih tudi politično zlorabljali in kako so o njem poročali v javnosti, bomo govorili z dr. Meto Remec z Inštituta za novejšo zgodovino, ki na to temo vodi projekt Greh, sramota, simptom: samomor in njegove percepcije na Slovenskem (1850-2000).

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Pomemben del Ravelovega opusa namreč predstavljajo prav samospevi, v katerih razkriva svojo močno navezanost na literaturo in poezijo fin-de-siècla. To se kaže v izbiri besedil in literarnih preferencah, večplastne uglasbitve pa razodevajo tudi skladateljevo navdušenje nad igranjem z različnimi slogi ter njegovo prizadevanje, da bi s slogovnim prepletom, različnimi kompozicijskimi pristopi in glasbenimi aluzijami vzbudil edinstvene glasbene občutke.

SMS6 in letni koncert APZ Tone Tomšič So trije dogodki, ki smo jih postavili v središče današnje oddaje. Bili smo tudi na glasbeno-performativnem projektu z naslovom The eternal now in predstavitvi monografije o Lucijanu Mariji Škerjancu. Tukaj sta še vabili: na uvodna koncerta ciklov Plečnik in a cappella v Ljubljani ter Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju.

Glasba se vselej rodi kot ustvarjalno dejanje posameznika, število izvajalcev pa je poljubno. Če je glasba ustvarjena za en sam inštrument, jo izvaja posameznik; če je ustvarjena za veliki simfonični orkester, je izvajalcev lahko petdeset, sto in več. Glasba, ki pritegne le peščico poslušalcev, lahko živi, a težko preživi. Glasba je umetnost, ki potrebuje svoj čas in prostor. In v tem prostoru je nanjo pozoren poslušalec. In enega smo povabili v oddajo Čas, prostor in glasba … Oddajo smo prvič predvajali 22. decembra leta 2010.

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela nastajati Nova Gorica. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Tokrat sem pred mikrofon povabila izjemnega slovenskega pisatelja, pesnika, dramatika, režiserja, scenarista, dramaturga in kostumografa, ki pogosto deluje s psevdonimom Rokgre. Vsestransko uspešni umetnik Rok Vilčnik, ki se lahko ob številnih drugih prejetih nagradah pohvali tudi s kar tremi Grumovimi, deluje tudi kot idejni vodja in avtor besedil glasbenih skupin Patetico, Papir in Pliš ter nekaterih domačih izvajalcev. Močno se spogleduje s šansonom in si prizadeva, da bi jezik ohranil vrednost. Z namenom, da bi se na slovenskih tleh spet vrtelo več glasbe višje kakovosti z besedili, ki nas prevzamejo, je ustvaril gibanje Nova popevka.(ponovitev - oktober 2018)

Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum je projekt krovnega organizatorja Mednarodnega glasbenega sveta – partnerske organizacije Unesca – pri pripravi pa vsako leto sodeluje gostujoča radijska postaja. Tribuna deluje od sredine 50ih let in skrbi za izmenjavo, promocijo in seveda tudi refleksijo sodobne glasbe. Sodelujoče radijske postaje prispevajo posnetke novih del in med njimi delegati skupaj odkrivajo tiste najzanimivejše, najbolj prepričljive skladbe. Predstavniki radijskih postaj skozi demokratičen sistem ocenjevanja vsako leto izpostavijo eno »izbrano« delo ter več »priporočenih«, poleg uradnega priznanja in afirmacije pa so te skladbe deležne pogostejšega predvajanja na radijskih valovih po vsem svetu. O prvih vtisih s tribune, ki je od 13. do 16. maja 2025 prvič potekala v Ljubljanii, v pogovoru s slovenskim delegatom na tribuni, Primožem Trdanom in predsedujočim na tribuni, Gregorjem Piršem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Jože Štucin, avtor štirinajstih pesniških zbirk, je pred nekaj tedni dočakal izid nove z naslovom Bela čaplja. Pri nas redka ptica, ki trdno stoji na zemlji, mu pomeni tudi vizijo lepote. "Bi pa segel čez, / o, bi!," je zapisal. Urednik oddaje Vlado Motnikar, igralec Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar. Produkcija 2025.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.