Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Suita št. 5 v g-molu Matthewa Lockeja, Concerto grosso št. 5 v B-duru, op. 6 Arcangela Corellija, Klavirski trio št. 4 v F-duru, op. 191 Josefa Gabriela von Rheinbergerja in samospev Glasbi, D. 547 Franza Schuberta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predstavljamo prvo od dveh suit z naslovom Čarobna palica mladosti Edwarda Elgarja in simfonični scherzo Čarovnikov vajenec Paula Dukasa.

Pesnik, prevajalec, urednik in akademik Ivan Minatti se je rodil leta 1924 v Slovenskih Konjicah, umrl pa je leta 2012 v Ljubljani. Sodi v generacijo pesnikov, ki jo je zaznamovala izkušnja vojne. Ivan Minatti velja za čistega lirika, v njegovi poeziji prevladujejo intimna, otožna občutja. V pesmi Srečujemo se, ki jo je v Liričnem utrinku leta 2016 interpretiral dramski igralec Andrej Nahtigal, pa pesnik tematizira tudi banalno vsakdanjost.

Na sporedu 'Zvečer' - prva iz niza osmih Fantazijskih skladb za klavir, op. 12 Roberta Schumanna, Concertino za fagot in orkester v B-duru Bernharda Henrika Crusella, Con amore e fuoco za oboo, rog in klavir Ivana Jevtića, Divertimento za godala Béle Bartóka, Sonata za flavto in klavir Otarja Taktakishvilija, Koncert za klavir in orkester št. 2 v F-duru Dmitrija Šostakoviča in Suita Bergamasque Clauda Debussyja.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

V peti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se posvečamo dobremu desetletju med 2002 in 2014, ko je bil umetniški vodja zasedbe Hugo Šekoranja. V goste mu je uspelo povabiti nekatere najbolj eminentne jazzovske glasbenike in to je bilo roko na srce obdobje gostovanj nekaterih najpomembnejših sodobnih jazzovskih osebnosti od Joeja Lovana do Kurta Ellinga. Hugo se nam bo pridružil v studiu.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pretekli teden je izzvenel 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80-letnici ustanovitve. Na panojski razstavi s prikazi inštitutskih raziskav in raziskovalnih prebojev na nabrežju Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja nam je pozornost vzbudil plakat Odseka za analizno kemijo s prikazom prenosnega senzorja za selektivno detekcijo virusa SARS-CoV-2. Predstavljal ga je vodja tega odseka dr. Samo Hočevar, ki je osvetlil tudi obrise strukture odsečnih raziskav. Skupina razvija analizne metodologije, elektronske in biosenzorje, študirajo elektrodne procese v kontekstu iskanja izboljševanja materialov, med drugim pa se ukvarjajo tudi z atmosfersko kemijo. Več in bolj podrobno pa je o raziskavah odseka povedal gost oddaje dr.Samo Hočevar. FOTO: Samo Hočevar v svoji pisarni VIR: Goran Tenze, Program Ars

Sopranistka Ksenija Vidali se je najbolj odlikovala kot ena najboljših interpretk Mimi, nekateri tuji kritiki so jo uvrstili med najboljše sodobne operne pevke. V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo sopranistko Ksenijo Vidali, eno najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk ter solopevskih pedagoginj v 20. stoletju. Ksenija Vidali je bila sopranistka lirske in mladodramske operno-pevske stroke. Imela je izredno lepo oblikovan glas, razvito muzikalnost in igralsko nadarjenost, pela je z občuteno interpretacijo in izrazno toplino. V prvi oddaji bomo poslušali njene izvedbe opernih arij: Giacoma Puccinija, Francesca Cilee in Richarda Wagnerja. Ksenija Vidali se je rodila 29. aprila 1913 v Škednju pri Trstu, kjer je med letoma 1932 in 1937 študirala solopetje. V ljubljanski Operi je prvič nastopila leta 1937 kot Mimi v operi La Boheme Giacoma Puccinija, kjer je bila v letih od 1938 do 1947 redna solistka. V obdobju med letoma 1947 in 1957 je bila nato svobodna umetnica v Milanu, kjer se je izpopolnjevala pri Emiliu Ghirardiniju. Sopranistka Ksenija Vidali se je najbolj odlikovala kot ena najpomembnejših interpretk Mimi, poslušali bomo njeno izvedbo arije Mimi iz opere La Boheme in arijo Manon iz 4. dejanja opere Manon Lescaut Giacoma Puccinija, Elzino arijo iz 1. dejanja opere Lohengrin Richarda Wagnerja in arijo Adriane iz 4. dejanja opere Adriana Lecouvreur Francesca Cilée.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Glasbeni projekt Ljudska zgodba je v obliki zgoščenke izšel pred kratkim, sicer pa je zaživel že ob koncu leta 2016, ko je bil izveden v Kranjski Gori in na Jesenicah. Izvedel ga je ljubiteljski Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, ki je lansko leto obeležil svojo 150. obletnico delovanja. Ljudsko zgodbo si je pred skoraj desetletjem sicer zamislil dirigent Dejan Rihtarič, ki ga je pri snovanju projekta vodilo prepričanje, da »ljudska glasba ni samo stvar preteklosti, ampak da jo je možno revitalizirati in jo predstaviti poslušalcem na sodoben in zanimiv način.« Idejno zasnovo projekta je predstavil skladateljema Aleksandru Čonču in Anžetu Rozmanu, ki sta ljudske pesmi in plese stkala v širše zasnovane glasbene zgodbe, torej v sodobnejši kontekst, pri čemer sta znane in manj znane ljudske melodije odela v še bolj »žmohtno« glasbeno preobleko. V prvi od dveh oddaj predvajamo izbor štirih, prihodnjič pa še preostale tri glasbene točke z zgoščenke Ljudska zgodba, ki so jo člani Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora posneli oktobra 2021 v kranjskogorski dvorani Vitranc. Pri snemalnem projektu so sodelovali še člani Mešanega pevskega zbora Odmev iz Kamnika ter vokalna solista Monika Bohinec in Klemen Torkar ter Jože Andrejaš z ustno harmoniko.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta.

Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbrani najaktualnejši posnetki simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ljoba Jenče z glasom in glasbeni oblikovalec Borut Čelik v pripovedi RIBA razkrijeta, da se na koncu sveta, ob mizi iz javorja, ziblje sonce in z njim svet. Z zarjo bo sončna krogla zdajci odšla. Ob plamenih z ognjišča bodo jedli polento, peli, molili. Živeli ob boku bogov. Pojoč odpirali nebo. Melodija bo kot božanska voda svetlobe tekla med glasovi, se prelivala skozi besede in ritme. Kot mantre, kot trak tisočerih rodov. Temà bo vedno znova izginjala. Glas išče telo, telo godca, godec srce. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Glas – Ljoba Jenče Glasbeni oblikovalec: Borut Čelik Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Cankarjevem domu marca 2025

Alice Oswald (1966, Reading) je prejemnica številnih literarnih nagrad in predstavlja enega vidnejših glasov sodobne britanske književnosti. Na Univerzi v Oxfordu je končala študij klasične filologije, potem pa dolgo delala kot vrtnarka. Izdala je devet pesniških zbirk, The Thing in the Gap-Stone Stile (Tisto tam na stopnički čez kamnito ogrado, 1996), Dart (Reka Dart, 2002), Woods, etc. (Gozdovi itd., 2005), Weeds and Wild Flowers (Plevel in divje rože, 2009), A Sleepwalk on the Severn (Sprehod v spanju po reki Severn, 2009), Memorial (Spominsko obeležje, 2011), Falling Awake (Padanje iz sna, 2016), Nobody (Nikdo, 2019) in A Short Story of Falling (Kratka zgodba o padanju, 2020). Izbrali smo nekaj pesmi iz njene predzadnje z naslovom Nikdo (Nobody). Čeprav se naslov te pesniške zbirke ali kar pesnitve navezuje na mitološki lik Odiseja, se zdi, da se ne nanaša toliko nanj kot na morje samo. Nobeden od številnih govorcev v pesmi ni poimenovan, čeprav se nekateri zdijo prepoznavni, drugi pa so anonimni utopljenci, bogovi/boginje ali voda sama. Ti izmuzljivi glasovi se med seboj prepletajo. Avtopoetični zapis na začetku pesnitve bralca pouči, da gre za besedilo, ki "živi" v "kalnosti" med zgodbo o Odiseju in precej manj znano zgodbo o pesniku, ki ga je Agamemnon plačal, da bi v njegovi odsotnosti vohunil za njegovo ženo, in ki se ga je Ajgist dal znebiti (pesnik je bil prepeljan "na kamniti otok", kjer so ga pustili, kot Oswaldova citira iz Odiseje, "kot kos hrane za ptice"). Pesnitev naj bi bila po avtoričinih besedah "prepihana od vetra in načeta od vode, kot da bi se nekdo odločil zapeti Odisejo, a so ga odveslali na kamniti otok in ni tako nikoli izvedel, kako se njena zgodba konča". To strategijo preusmerjanja pozornosti z osrednjih, herojskih mitoloških likov na manjše, obrobne, je pesnica uporabila že v zbirki Memorial, ki predstavlja predelavo Iliade. Prevajalka Barbara Jurša Potocco, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Poslušamo skladbe, ki jih je napisal ali aranžiral Bill Holman, glasbenik, ki velja za enega najboljših aranžerjev skladb za jazzovski veliki orkester. Njegove plošče so sicer posejane zelo na redko, a so zato toliko dragocenejše. Bill Holman je igral tudi v različnih manjših zasedbah, ki so se pojavile in potem poniknile na tako imenovani jazzovski sceni Zahodne obale.