Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ameriški pesnik, slikar, esejist in dramatik Edward Estlin Cummings je bil pomemben pesnik 20. stoletja. Rodil se je 14. oktobra 1894 v ameriški zvezni državi Massachusetts. Skupno je napisal okoli 3000 pesmi, dva avtobiografska romana, štiri drame in več esejev. Njegova poezija zvrstno spada v modernistično poezijo s prostim verzom. V pogosto satiričnih pesmih se Cummings navezuje na ljubezen do narave ter na odnos posameznika z drugim in s presežnim. Interpret Jožef Ropoša.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

John Blow je bil eden največjih angleških baročnih skladateljev in je precejšnjo pozornost namenjal cerkveni glasbi. V posvetilu zbirke posvetnih pesmi Amphion Anglicus poznejši kraljici Ani je zapisal: "Vneto pripravljam naslednjo glasbeno daritev na neprimerno boljše teme - s tem mislim na svojo sakralno glasbo in skladbe za bogoslužje. Tem se v mislih posvečam vse življenje; to so sadovi mojega dela, vse ostalo pa je le cvetje ali še bolje, listje."

Papež Leon XIV., ki so ga kardinali na konklavu za naslednika pokojnega Frančiška izvolili v četrtem glasovanju, je prvi papež Američan in prvi, ki prihaja iz reda avguštincev. Je tudi prvi papež, rojen po drugi svetovni vojni. V obdobju političnih in družbenih revolucij konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil še najstnik. Duhovnik iz ZDA, potomec priseljencev, ki je večino svojega življenja deloval v Južni Ameriki, predvsem v Peruju. Član reda avguštincev z diplomo iz matematike in doktoratom iz kanonskega prava. Kardinal papeža Frančiška, ki je dve leti vodil dikasterij za škofe, enega najpomembnejših oddelkov vatikanske kurije. Američan s perujskim državljanstvom, ki v svojem prvem nagovoru po izvolitvi ni spregovoril besede angleško, ampak je govoril v italijanščini in španščini, v kateri je pozdravil svojo nekdanjo perujsko škofijo. Papež z imenom, ki ga je nazadnje nosil Vincenzo Gioacchino Raffaele Luigi Pecci, papež z začetka dvajsetega stoletja, ki se je zavzel za delavske pravice in socialno pravičnost. Čeprav so njegova stališča do nekaterih žgočih vprašanj, ki tarejo sodobno Cerkev, še vedno precejšnja neznanka, je takoj po izvolitvi pokazal, da bo ubral svojo pot. Nadaljeval bo sicer delo svojega predhodnika, toda drugače, po svoje. Kakšen človek je Robert Francis Prevost, matematik, misijonar, duhovnik, škof in kardinal? Kateri bodo največji izzivi njegovega pontifikata?

Predstavljamo zbore, ki so aprila 2025 nastopili v kategoriji mladinskih pevskih zborov tekmovalnega koncerta 36. Mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju. V tej kategoriji je zlato priznanje z osvojenimi 90-imi točkami prejel Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju. Zasedbo vodi zborovodja Tomaž Marčič, ki je za tekmovalni program izbral štiri skladbe. Srebrno priznanje je prejela nemška zasedba Die Primaner, bronasto pa madžarska vokalna skupina VVV Vokal.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo skladateljev Godalni kvartet, ki je nastajal med letoma 1948 in 1949 ter spada med njegova zgodnejša dela. Matičič je študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani končal leta 1950, pozneje se je izpopolnjeval v Parizu pri Nadii Boulanger ter sodeloval s tamkajšnjo raziskovalno skupino za konkretno glasbo pod vodstvom Pierra Schaefferja. Zlasti Matičičeva dela iz modernističnega obdobja ter skladateljeve eksperimentalne skladbe danes zasedajo osrednje mesto v njegovem opusu.

V kine je prišla zgodovinska drama Vermiglio, za katero je italijanska režiserka Maura Delpero prejela veliko nagrado žirije na Beneškem filmskem festivalu. Poglabljamo se tudi v novo komedijo Bruna Dumonta z naslovom Imperij in se posvečamo razstavi Od filma do arhiva, ki so jo ta teden odprli v Arhivu Republike Slovenije, prikazuje pa slovensko filmsko dediščino od začetka 20. stoletja vse do konca 2. svetovne vojne. Poleg tega se bomo pogovarjali s finskim režiserjem Samijem van Ingnom, avtorjem filma V senci. Prikazali so ga na 21. festivalu Kino Otok, ki se te dni odvija v Izoli. Van Ingen v filmu raziskuje kompleksno zapuščino svojih prednikov – med temi je tudi Robert J Flaherty, ki velja za avtorja prvega celovečernega dokumentarca. Pogovarjali se bomo tudi s palestinsko režiserko Noor Abed. Jutri bosta v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova prikazana dva kratka filma, v katerih avtorica na izviren način prikaže tesno povezanost palestinske pokrajine in ljudi.

Jarrett je na plošči objavil svoje izvedbe Würtemberških sonat, ki jih je Carl Philip Emanuel Bach izdal leta 1744 in jih posvetil grofu Würtemberškemu. Veljajo za najpomembnejše klavirsko delo iz časa med Johannom Sebastianom Bachom in Josephom Haydnom. Običajno se izvajajo na čembalu, Jarret pa jih je posnel na klavirju, in sicer leta 1994, v svojem studiu v New Jerseyju.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Ptice so izjemno različne živali. V Sloveniji jih živi malo manj kot 400 vrst. Pred kratkim je v slovenščini izšel prevod enega od najbolj znanih priročnikov ljubiteljev ptic z naslovom »Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja«. Urednik te izdaje in direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije Tilen Basle je spregovoril o stanju ptičjih vrst pri nas in po svetu. Najbolj ogrožene so ptice kulturne krajine, predvsem zaradi krčenja njihovih habitatov. Število ptic po svetu se zmanjšuje, nekatere vrste pa se na podnebne in druge spremembe uspešno prilagajajo.

V oddaji bomo predvajali posnetka, ki sta nastala 4. novembra lani v sklopu Festivala komorne glasbe v Muzeju umetnosti v Santa Feju v Novi Mehiki. Festival komorne glasbe – Santa Fe 2024 se je začel s čudovitima romantičnima deloma. Chad Hoopes, Eric Kim in Zoltán Fejérvári so izvedli »Klavirski trio, op. 50« Čajkovskega, člana Godalnega kvarteta Escher, Adam Barnett-Hart in Pierre Lapointe, pa sta program odprla s poklonom drugačni zvočnosti in slogu, in sicer s »Passacaglio« norveškega skladatelja Johana Halvorsena, napisano na Händlovo temo.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.