Popotnik, ko prideš v Špa… je kratka zgodba, po kateri nosi naslov tudi celotna zbirka zgodb Heinricha Bölla, prvič izdana leta 1950 v Kölnu. Gre za nemško povojno literaturo, katere predstavnik je bil tudi Böll (1917-1985). Glavni in pravzaprav edini lik pretresljive prvoosebne pripovedi, v kateri spremljamo njegov notranji monolog, je brezimni hudo ranjeni nemški vojak iz druge svetovne vojne, ki se znajde v svoji bivši gimnaziji, zdaj spremenjeni v provizorični lazaret. Del stavka »Popotnik, ko prideš v Špa …« s šolske table v risalnici, napisan z njegovo pisavo, mu potrdi slutnje in domneve, da je dejansko v svoji gimnaziji, ki jo je zapustil komaj pred tremi meseci še kot dijak, vpoklican v vojno. Povzet je po verzih iz pesnitve antičnega pesnika Simonida s Keosa, ki časti smrt špartanskih vojakov. Stavek torej sploh ni služil urjenju lepopisa, pač pa pripravi mladeničev na vojno, kar je še kako aktualno tudi danes. Zgodbo je prevedla Helena Lenasi, ki pripravlja tudi prevod zbirke.