Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Za prvoaprilski Lirični utrinek smo izbrali pesem z naslovom Najnovejši dekalog, ki jo je angleški pesnik Arthur Hugh Clough – živel je med letoma 1819 in 1961 – napisal sredi devetnajstega stoletja, vendar ni brez pomena za sedanji čas. Poslovenil jo je Janez Menart, interpretira jo dramski igralec Tomaž Gubenšek.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Sergej Kusevicki je vse svoje življenje posvetil glasbi v najširšem pomenu besede. Nastopal je kot priznan virtuoz na kontrabasu, tako doma v Rusiji kot po Evropi in Združenih državah Amerike. Bil je ambasador sodobne glasbe in je poskrbel za premierne izvedbe ter snemanje številnih mojstrovin, na primer Četrte simfonije Prokofjeva, Bartokovega Koncerta za orkester, Ravelove orkestracije Slik z razstave Modesta Musorgskega ter dela ameriških skladateljev Aarona Coplanda in Roya Harrisa.

Slovenski violinist Črtomir Šiškovič živi v Italiji, pogosto pa igra v Sloveniji, kjer nastopa kot solist in snema skladbe od baroka do sodobnosti. Rodil se je lv Trstu, kjer je na glasbenem konservatoriju Giuseppe Tartini leta 1976 z odliko končal študij violine. Nadaljeval ga je pri profesorju Igorju Ozimu na Visoki šoli za glasbo v Kolnu, kjer je leta 1980 diplomiral z odliko. V komorni igri se je izpopolnjeval pri godalnem kvartetu Amadeus v Kolnu in pri godalnem kvartetu Borodin v Bloomingtonu, v ameriški zvezni državi Indiani, v violinski igri pa pri Francu Gulliju, Maxu Rostalu in Viktorju Pikaiznu.

Ob obletnici rojstva ruskega skladatelja Sergeja Vasiljeviča Rahmaninova bo na sporedu njegov priljubljeni Koncert za klavir in orkester št. 2 v c – molu, op. 18, ki ga je skladatelj napisal v letih 1900 in 1901. Oktobra 2016 so ga v okviru glasbenega abonmaja v Kulturnem domu v Novi Gorici izvedli pianist Danijel Brecelj, Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Marko Munih.

Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo in se obdržali kot narod.

V teku je 55. Teden slovenske drame, z njim pa pričakovanje novih prejemnikov Grumove nagrade in nagrade za mladega dramatika, ki ju bo razkril sklepni festivalski večer s podelitvijo nagrad. Med dvanajstimi prispelimi besedili je letošnja strokovna žirija izbrala tri nominirana besedila: Zapali mi kres avtorice Ive Štefanije Slosar, Jagnje avtorice Lučke Neže Peterlin in Tvoj boj avtorja Klemna Kovačiča. Z nominiranci smo se pogovarjali o njihovih besedilih, pogledih na dramsko pisanje in smislu pisanja dramatike tukaj in zdaj.

Glasbena medigra.

Veliki džezovski orkestri (big bandi) so imeli v zgodovini pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Poslušejte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Simfonični orkester Bavarskega radia je 28. februarja v Filharmoniji na Isarju v Münchnu pod taktirko Gianndree Nosede izvedel delo Due Pezzi za orkester Luigija Dallapiccole, Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu, op. 23 Petra Iljiča Čajkovskega in Simfonijo št. 6 v h-molu Dmitrija Šostakoviča. V vlogi solistke je nastopila pianistka Beatrice Rana.

V prelomnem trenutku, ko tehnologija vse bolj oblikuje prihodnost jezikovnih storitev, je bil v Ljubljani Mednarodni forum o prevajanju in tolmačenju. Na njem so se zbrali predstavniki, svetovalci in opazovalci iz 21 držav, med njimi tudi strokovnjaki iz Mednarodne zveze prevajalcev FIT. Forum naj bi slovenski zainteresirani javnosti: študentom, raziskovalcem, strokovnjakom, predstavnikom društev in združenj, visokošolskim učiteljem iz Slovenije in tujine, predstavnikom vladnih organov, podjetij in kulturnih ustanov ter vsem, ki jih zanimata prevajanje in njegova prihodnost, ponudil informacije vodilnih svetovnih strokovnjakov o zahtevnih izzivih in rešitvah na področju prevajanja in tolmačenja, ki jih prinašajo nove tehnologije. Nekaj jih bomo preleteli z Viktorijo Osolnik Kunc, predsednico Združenja stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije, ki je pripravilo mednarodno srečanje.

Posvečamo se slovenskim skladateljem in njihovim duhovnim delom. Segli smo v opuse Tineta Beca, Mateja Kastelica, Črta Sojarja Voglarja in Andreja Makorja.

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se zgodba dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. Poskušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (roj. l. 1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 pa vse do upokojitve l. 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najpomembnejša slovenska in mednarodna priznanja: leta 2020 je za svoj opus dobil avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige je Ivan Lotrič. Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, l. 2021. Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Danes je pred nami drugi del rokovske opere Grička vještica, ki je nastala po istoimenskem delu Marije Jurič - Zagorke. Ta v svojem pisanju pripoveduje o pregonu čarovnic v Zagrebu. Liki v romanu se spuščjajo v vratolomne pustolovščine z namenom, da bi rešili svoje ideale, ubranili svoja stališča ali razkrili zločince. Zgodovinski dogodki pa so vtkani v delo z namenom, da bi pritegnili zanimanje bralcev za hrvaško zgodovino.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Minilo je 170 let od smrti angleške pisateljice in pesnice Charlotte Brontë. Njeno najbolj znano delo je roman Jane Eyre, ki je v središču tokratnega večera. Slovenci ga poznamo tudi z naslovom Sirota iz Lowooda, kot so ga naslovili njegovi prvi prevajalci. Leta 1955 sta bila to France Borko in Ivan Dolenc, slabih dvajset let pozneje pa Božena Legiša Velikonja. Leta 1991 je ta pripravila nov prevod romana z naslovom Jane Eyre. Avtorica scenarija: Nina Gostiša; prevajalka: Božena Legiša Velikonja; režiserka: Ana Krauthaker; bralka: Sanja Rejc; interpretka: Anja Novak Anjuta; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Nejc Zupančič, Matjaž Miklič; urednika oddaje: Matej Juh in Tina Kozin; produkcija leta 2016.

V aprilskih oddajah bomo po ciklusu Ostro uho spoznali še dodaten izbor skladb z lanske 70. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum - tokrat dela Cecilie Damström, Raminte Šerkšnytė in Tylerja Futrella.

Ob dnevu norcev smo izbrali pesnitev Lewisa Carrolla z naslovom Zalezovanje žnrka in podnaslovom Na kant v osmih kantih. Ta pripoveduje o deseterici – devetih možeh in bobru, ki poskušajo ujeti žnrka, bajeslovno bitje. Gre za zelo vplivno in duhovito besedilo poezije nesmisla, v katero je Carrollu, sicer najbolj znanemu po Alici v čudežni deželi, uspelo vplesti številne uganke, namige in povezave. Carroll je pesnitev napisal med letoma 1874 in 1876, posvetil pa jo je Gertrude Chataway. Ob njunem prvem srečanju je Gertrude imela devet, Carroll pa 43 let. Pesnitev je prevedel Branko Gradišnik. Interpretira dramski igralec Matija Rozman, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2014.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.