Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Glasbena medigra.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Edvard Kocbek (1904–1981) je kot pričevalec ubesedil izkušnjo bivanja v 20. stoletju. Tudi v poeziji so mu bile blizu teme, kot so zgodovina, nepredvidljivost, skrivnostnost in preseganje človeškega. Še najizraziteje se je to pokazalo v njegovih poznih pesmih, ki jih je Kocbek pisal v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja in ki so potem posthumno izšle v knjigi z naslovom Kamen skala (Nova revija, 1991). Objavljamo pesem iz te knjige, ki jo interpretira dramski igralec Željko Hrs.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Šestega januarja je praznik Gospodovega razglašenja ali po ljudsko praznik Svetih treh kraljev. Gre za dan, ko so modri z Vzhoda, ki jih je k jaslicam vodila zvezda, priznali Jezusa za mesijanskega kralja in ga razglasili med rojaki. Ta davni dogodek je navdahnil številne glasbene ustvarjalce, o njem pa pojejo tudi ljudske pesmi in kolednice.

Na prvo letošnjo nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Mašuje župnik Ervin Mozetič. Pri maši sodeluje zbor svetega Marka.

11. januarja 2024 sta v Filharmoniji na Labi v Hamburgu nastopila violončelist Kian Soltani in Filharmonični orkester Severnonemškega radia. Koncert je vodila dirigentka Karina Canellakis, na sporedu pa so bili Sinfonia da Requiem, op. 20 Benjamina Brittna, Koncert za violončelo in orkester št. 1 v Es-duru, op. 107 Dmitrija Šostakoviča in Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92 Ludwiga van Beethovna.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Gerald Malcolm Durrell je bil zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, popotnik, avtor televizijskih oddaj, pisatelj – in mlajši brat znamenitejšega pisatelja Lawrencea Durrella. Rodil se je leta 1925 v Indiji kot četrti in najmlajši otrok Louise Florence Durrell in Lawrencea Samuela Durrella, ki je v Indiji delal kot gradbeni inženir britanskega imperija. Že leta 1928 je oče na hitro umrl in družina se je vrnila v Anglijo. Po nekaj letih prenašanja turobnega angleškega vremena se je Louisa s tremi mlajšimi otroki – Lesliejem, Margo in Geraldom – preselila v Grčijo, na Krf, kamor je že pred tem odpotoval najstarejši Larry. Za malega Gerryja je bila selitev na grški otok kot prihod v raj; od prvega trenutka se je tam počutil kot doma. Prevzela ga je tamkajšnja narava, predvsem živali, in to strastno zanimanje je ohranil do konca življenja. Štiri leta življenja na Krfu – leta 1939 so morali Durrellovi zaradi vojne otok zapustiti – je Gerald duhovito popisal v Krfski trilogiji, ki jo sestavljajo Moja družina in druge živali (1956), Ptiči, zveri in sorodniki (1969) ter Vrt bogov (1978). V prvi izmed štirih januarskih humoresk boste slišali poglavje z naslovom Zvrhana mera učenosti iz knjige Moja družina in druge živali. V njem Gerald popiše enega od poskusov, da bi mu na Krfu vsilili nekaj splošne izobrazbe. Po Geraldovih duhovitih spominih na krfsko življenje so posneli odmevno televizijsko nanizanko z naslovom Durrellovi.

Iz del Richarda Straussa, Wagnerja, Donizettija, Verdija in Puccinija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predvajamo posnetke s koncerta pianista Pavla Kolesnikova, Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra in dirigentke Susanne Mälkki, ki so 18. januarja lani nastopili v Koncertni hiši Danskega radia v Københavnu. Spored je obsegal le dve deli – Klavirski koncert št. 1 v b-molu, op. 23 Petra Iljiča Čajkovskega, v katerem se je solist Kolesnikov ob tej priložnosti zatekel k skladateljevi izvirni, nekoliko intimnejši različici omenjenega dela, in pa eno največjih del nemškega skladatelja Paula Hindemitha – simfonijo Slikar Mathis.

Za prvo letošnjo oddajo Sedmi dan smo vam pripravili nekaj zanimivih utrinkov iz preteklega leta. Slišali boste lahko adventističnega duhovnika Zmaga Godino, misli o tibetanskem budizmu, o prepričanjih redovnika iz 7. stoletja Izaka Sirskega, o krščanskem etosu Alojza Rebule in še kaj.

Francoski skladatelj Louis Claude Daquin se je rodil v Parizu leta 1694, veliko glasbeno nadarjenost pa je pokazal že v otroštvu. Leta 1739 je postal organist Ludvika XV v Chapelle Royale, Kraljevi kapeli. Slovel je kot odličen virtuoz na inštrumentih s tipkami in mnogi so prihajali v cerkev, da bi ga slišali igrati. Med njegovimi najbolj znanimi deli je zbirka dvanajstih skladb na božične teme, ki jih je leta 1757 izdal v zbirki Nouveau livre de noëls.

Aleša Jana poznamo kot radijskega in gledališkega režiserja. Janov ustvarjalni opus obsega veliko število gledaliških in radijskih režij tako za otroke kot odrasle; z našo radijsko hišo sodeluje že od leta 1949, sodeloval je s številnimi tujimi radijskimi postajami. Pomembno je tudi njegovo pedagoško delo na AGRFT, veliko ljubezen pa je vedno čutil do gledališča. Tokrat se v svojem spominskem zapisu, ki je nastal 3. junija 2024, spominja svojega doživljanja ljubljanske Drame. Iztočnica je seveda njena prenova. Interpret Matej Puc, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.

Nocojšnji glasbeni portret bomo namenili izjemni glasbeni osebnosti, saksofonistu, klarinetistu, skladatelju, aranžerju, dirigentu, jazzistu po duši in srcu Atiju Sossu. V uvodu smo slišali njegovo skladbo Clarinetude v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, posneta je bila leta 1974, ob Sossu na klarinetu je bil solist še pianist Silvester Stingl, orkestru je dirigiral Jože Privšek. Karel Soss se je rodil 5. maja leta 1930 v Ljubljani. Zakaj je Karel postal Ati, se ve: ker bratec Nikolaj, imenovan Mik, ni mogel izgovoriti njegovega pravega imena. Atijev starejši brat Mik je prav tako postal uspešen glasbenik: bil je pozavnist v Plesnem orkestru Radia Ljubljana in v Ljubljanskem jazz ansamblu ter basist v Ansamblu bratov Avsenik. Tudi Ati je začel igrati že zelo zgodaj. V študentskih letih je občasno igral pri različnih zasedbah, občasno tudi pri Veselih beračih, ki so igranje nadaljevali tudi v prvem obdobju okupacije in sodelovali na reviji orkestrov, ki je bila v frančiškanski dvorani. Po končani vojni so se Veseli berači pod vodstvom Atija Sossa znova zbrali in začeli igrati na plesih v Narodnem domu.

Jahja Haki je bil eden najvplivnejših egiptovskih prozaistov 20. stoletja. Njegovo pisanje je tesno prepleteno z egiptovsko družbo in kulturo; v svojih delih je pogosto raziskoval različne kompleksne vidike egiptovske identitete, modernosti in vloge ženske v družbi. Novela Svetilka um Hášim sodi med avtorjeva najbolj znana dela in velja za enega temeljnih gradnikov moderne arabske književnosti. Avtorica oddaje in prevajalka Zarja Vršič, interpret Matej Puc, bralka Mateja Perpar, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2024. Urednica oddaje Tina Kozin.

Balet Šah mat britanskega skladatelja Arthurja Blissa je bil prvič uprizorjen leta 1937. Zgodba se odvija v svetu šahovske igre, kjer so liki upodobljeni kot šahovske figure. Osredotoča se na zapletene medosebne odnose med dvema glavnima likoma, Kraljico in Kraljem, ter njunimi nasprotniki.

Barica Smole zna napisati črtico, ki bi bila v čast in ponos vsaki antologiji kratke zgodbe. To ji je uspelo tudi s črtico Jutro. V njej je vse, kar odlikuje njeno pripovednoštvo: prepoznaven jezik, socialna kritičnost, podrobnosti, širša slika sveta in poetičnost. Avtorica literarnega dela Barica Smole, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.