V nočni ponovitvi turistične oddaje se bomo ozrli na preteklo leto in pogledali tudi v prihodnost. Zanimalo nas bo, kam je treba usmeriti energijo za odpornejši, trajnostni in gostoljubni turizem.

Domače uspešnice leta 2024 lestvice Top 17. Z nami bodo skupine Flirrt, Orlek in Leonart ter glasbeniki Nina Pušlar, Bilbi, Maja Keuc, Samantha Maya, Parvani Violet, Žan Videc, Balladero, Gušti, Neon Jupiter, Nino Ošlak in Romachild.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

»V začetku je bila Beseda in beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.« To je znameniti stavek začetka Janezovega Evangelija. Gre namreč za vprašanje, kaj je bilo tisto, kar je obstajalo pred začetkom sveta, kaj se je svetlikalo, še predno se je porodil naš svet, ki je vendar poln zagonetnosti, lepote in presenečenj? Ali kot danes govorimo, kaj je bil tisti »božji delec«, iz katerega se je vse rojevalo? Je sploh mogoče seči še onkraj samega začetka in biti navzoč v sami Neskončnosti, ki človeka popolnoma presega? Judje so bili prepričani, da je pred nastankom sveta že bivala Thora, se pravi, da je v Bogu od vekomaj postava, zato je tudi človek poklican, da s pravičnim življenjem prihaja nazaj k Bogu ter prek etične pokončnosti seže prav tja do večnosti, do same neskončne Besede. Stari Grki so bil prepričani, da je ta Beseda iz večnosti modrost, zato je treba razmišljati in prek modrovanja seči v neskončnost. Grški krščanski misleci pa so opazovali ta svet, občudovali njegovo lepoto in skupaj z velikim Platonom zatrjevali, da je mogoče seči v začetke sveta, če ljubimo čisto Lepoto. Toda znova smo v zagati, kajti takoj se vprašamo: kaj pa je tisto Lepo, najlepše, ki bi nas popeljalo k samemu začetku sveta in bi nam pomagalo zaživeti večnost že na tem svetu? Gotovo večna lepota odseva v etični čistosti ali v velikem moralnem junaštvu. Prav tako so čistost misli, skladje razuma in reči lepota, ki nas osvaja. Toda renesančni misleci so poudarjali, da je vrhunec ustvarjalnega duha v glasbeni lepoti. Zametke takšnih idej najdemo že v Svetem pismu in tudi pri cerkvenih očetih. To bi pomenilo, da bi bila najvišja Beseda, ki se razkriva kot Božja modrost in dobrota, sama glasba. Potem bi lahko rekli, da dobri in modri Bog ustvarja svet z najlepšimi melodijami. Iz njegove nežne in ljubeče glasbe se rojeva svet, svet poln lepote in harmonije. Sozvočje človeka z vsem stvarstvom izražajo najlepše melodije, ki nas popeljejo v večnost, kjer nas pričakuje Bog, v katerem je že odnos z Besedo, Besedo skladja, sozvočja in nežnih melodij. Zdaj razumemo, zakaj smo ob preprostih božičnih melodijah razneženi, zakaj se nam ob prepevanju Svete noči čas ustavi, zakaj imamo občutek, da se nam božična skrivnost v harmoniji svete družine, iskanju smehljaja otroka, v sozvočju z vesoljem, ki ga prinašajo Modri z Vzhoda, razkriva večna Lepota. Naj nas nežnost teh nebeških melodij spremlja skozi vse leto, ki je pred nami.

V 19. sezoni Napotkov se bomo podali na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam. In ravno zato se je Lana Furlan odpravila v Park Škocjanske jame. V tej kraški jami z največjim podzemnim kanjonom v Evropi, visokim 146 metrov, je danes urejenih več kilometrov poti s kar 500 stopnicami. Kako so bile poti v Škocjanskih jamah videti včasih in kako so ta sistem jam odkrivali prvi raziskovalci, izveste v današnjih Napotkih.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Ali lahko igralec, ki je igral Jamesa Bonda, požanje uspeh tudi v drugih vlogah, v drugih filmih? Ja, če govorimo o Seanu Conneryju. In ne, če govorimo o Timothyju Daltonu. Ali lahko pisateljica, ki je s sago o Harryju Potterju ustvarila svetovno uspešnico za mlajše bralke in bralce, ponovi uspeh v polju književnosti za odrasle? Je, drugače rečeno, J. K. Rowling s svojo, s psevdonimom pisano serijo kriminalk o detektivu Cormoranu Striku literarni Sean Connery ali pač Timothy Dalton? Če je verjeti političnemu komentatorju, blogerju in ustvarjalcu podkastov Aljažu Pengovu Bitencu, prej prvo kot drugo. A zakaj natanko? Kakšne so odlike njenih kriminalk nasploh in Srca, temnega kot črnilo, to je najbolj sveža knjiga iz serije, ki je bila doslej prevedena v slovenščino, posebej? Odgovor smo v pogovoru z Aljažem Pengovom Bitencem iskali v tokratni 7. strani.

Zgodba pripoveduje o deklici Gaji, ki hodi v prvi razred in se mora učiti pisati, vendar pri pouku namesto črk raje riše slona. Gajina mama pa je precej stroga, zato sledijo sankcije: Gaja v petek ne sme v živalski vrt, temveč se mora učiti male in velike črke. Pri roki oziroma na njeni roki pa se znajdejo prstki, ki Gaji priskočijo na pomoč: znajo se namreč pogovarjati, peti in tudi poprijeti za pisalo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Avtor glasbe – korepetitor: Borut Lesjak Gaja – Tina Horvat Mama – Jožica Avbelj Oče – Kristijan Muck Glavni prstek – Dare Valič Prvi prstek – Niko Goršič Drugi prstek – Zvone Hribar Tretji prstek – Janez Hočevar - Rifle Četrti prstek – Gojmir Lešnjak - Gojc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1990.

V prvi ponovoletni oddaji Medenina poslušate nekdanjo slovensko trobilno zasedbo Jazz Brass; trobilni ansambel Akademije za glasbo in Godbo Cerknica ter vokalno zasedbo Katrinas. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić nam v pogovoru za oddajo Od setve do žetve razgrinja načrte za leto 2025. Pri tem bo pomembna predvsem priprava strateškega načrta za prihodnje obdobje skupne kmetijske politike. Veliko izzivov bo na zakonodajnem področju, kjer med drugim želijo reorganizirati javno službo kmetijskega svetovanja. Tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem se pogovarjamo o uspehih preteklega leta in se oziramo k novim izzivom zadružništva. Na obisku pri Žnideršičevih iz okolice Brežic pa izvemo, kako se je v zadnjih letih preoblikovala njihova ekološka kmetija.

V Nedeljski reportaži se odpravljamo v Južne bohinjske gore. Tam na Planini za Liscem in pod Črno prstjo stoji Orožnova koča. Koča ima za slovensko planinsko zgodovino poseben pomen, saj je bila to prva slovenska koča. Ob odprtju so leta 1894 v Bohinjski Bistrici izobesili napis: »Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se bohinjska.« Danes na mestu prve koče sicer stoji njena kopija. Pred novim letom je oskrbnik Orožnove koče na Planini za Liscem Franci Beguš tam sprejel avtorja Nedeljske reportaže Aleša Ogrina.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ko pomislimo na ekonomsko delovanje socialistične Jugoslavije v Afriki, se verjetno spomnimo predvsem megalomanskih projektov, ki so jih jugoslovanska podjetja izvajala v arabskih državah na severu Afrike. In vendar so v marsičem še zanimivejše sicer včasih manj dobičkonosne zgodbe o gospodarskem povezovanju z južnim, revnejšim delom te celine, v katerem so podjetja iz Jugoslavije izvajala vrsto pionirskih projektov. Prav o gospodarskem delovanju socialistične Jugoslavije v podsaharski Afriki in prav posebej v Zambiji, podsaharski državi, v kateri je to sodelovanje doživelo vrhunec in katere prestolnica še še danes kiti z značilno jugoslovansko arhitekturo, jugoslovanski delavci pa ostajajo močno prisotni tudi v spominu starejših Zambijcev, bomo govorili v tej in eni od prihodnjih oddaj Sledi časa. Za tokratno oddajo nam bodo predvsem širši kontekst jugoslovanskega poslovanja v podsaharski Afriki pomagali predstaviti srbski zgodovinar dr. Goran Musić z Univerze na Dunaju, tanzanijski zgodovinar dr. Andrea Azizi Kifyasi z Univerze v Dar es Salaamu ter dr. Jure Ramšak z Inštituta za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki smo jih posneli na mednarodni konferenci o ekonomskem sodelovanju obrobnih delov sveta z naslovom The business of worldmaking: new perspectives on liminal actors in postcolonial development cooperation, ki je septembra potekala v Kopru. V oddajo smo vključili tudi nekaj odlomkov iz govorov Josipa Broza - Tita iz radijskega arhiva ter spomine, ki jih je pred slabim letom za naš radio delil ekonomist dr. Marjan Svetličič, ki je še v času nekdanje Jugoslavije intenzivno preučeval njeno gospodarsko sodelovanje z državami v razvoju.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Skuje si jo pri kovaču. In verjame vanjo, čeprav se ji dogodi cel kup nevšečnosti. Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Barica Smole zna napisati črtico, ki bi bila v čast in ponos vsaki antologiji kratke zgodbe. To ji je uspelo tudi s črtico Jutro. V njej je vse, kar odlikuje njeno pripovednoštvo – prepoznaven jezik, socialna kritičnost, podrobnosti, širša slika sveta in poetičnost. Avtorica literarnega dela Barica Smole, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja.