Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica Maja Vidmar zna zelo sugestivno in otipljivo pesniti o svetu, o svetu čustev. Njeno prepoznavno pesem Čas interpretira dramska igralka Barbara Žefran.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zaradi Donizettijeve lirske narave so njegove Kapljice za ljubezen tudi topla in ganljiva zgodba o ljudeh, ki so (čeprav njihovi značaji niso izrisani kdo ve kako izrazito oziroma originalno) dovolj prepoznavni, predvsem pa izjemno simpatični. Od ljubezni bolnih tenoristov v operni uri kar mrgoli, toda Nemorino je zagotovo eden najprikupnejših v tej kategoriji; občinstvo ima namreč na svoji strani že dolgo pred svojo znamenito romanco.

Thomas Arne je bil eden naplodovitejših in najbolj nadarjenih angleških skladateljev osemnajstega stoletja, a razen redkih izjem so njegova dela danes na splošno slabo poznana in malo izvajana. Žal se veliko njegovih najboljših oper in mask ni ohranilo v celoti. Večino so jih natisnili brez zborov, plesov in recitativov in težko je rekonstruirati prepričljive različice, ki bi bile primerne za uprizoritev. Poleg tega so glasbene točke včasih povezovali govorjeni dialogi. Arne se pogosto ni menil za kakovost libretov in je več besedil napisal kar sam.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Na programu: FRAN GERBIČ: Jugoslovanska rapsodija za orkester, op. 60 Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dir.: Samo Hubad MATIJA BRAVNIČAR: Koncert za violino in orkester Izv.: Violina: Dejan Bravničar Simfonični orkester RTV Slovenija Dir.: Milan Horvat DANE ŠKERL: Sinfonietta št. 3 za pihala, trobila in tolkala Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dir.: Milivoj Šurbek

Petra Meterc se je pogovarjala z litovsko režiserko Saule Bliuvaite; njen film Strupeno smo si lahko ogledali na Liffu, poleti pa je na 77. filmskem festivalu v Locarnu osvojil veliko nagrado, zlatega leoparda. V igranem filmu, ki je avtoričin celovečerni prvenec, spremljamo najstnici iz ekonomsko opustošenega litovskega mesta, ki upanje za pobeg iz svojega okolja vidita v avdiciji lokalne manekenske šole. Bere Ajda Sokler, ton in montaža Robert Markoč.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Repertoar Tatjane Nikolajeve je gravitiral v Bachovih delih. Čeprav je izvedla skoraj vse klavirske skladbe leipziškega kantorja, še zdaleč ne pomeni, da je bilo njeno glasbeno zanimanje ozko usmerjeno. Raznovrstnost in množica del, ki jih je igrala, sta veliki, hkrati pa je velik del njenega glasbenega delovanja zavzemalo komponiranje.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Samo Novak se je kitaro začel učiti s sedmimi leti na glasbeni šoli pri ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, potem pa je bil na tej ustanovi tudi dijak v razredu Antona Črnuglja. Po maturi se je vpisal na študij na Akademiji za glasbo, kjer je bil njegov profesor Tomaž Rajterič, študij pa nadaljuje v Weimarju. Decembra je za svoje umetniško delovanje v pretekli koncertni sezoni prejel Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in ob tem uspehu smo ga povabili v studio, da nam sam predstavi svojo glasbeno pot ter pove, kako jo želi nadaljevati. PRIMOŽ RAMOVŠ: TRIJE TRENUTKI ZA KITARO Kitara: SAMO NOVAK ENRIQUE GRANADOS: ORIENTAL V C-MOLU, ŠT. 2, OP. 37 ZA DVE KITARI Izvaja: DUO JAVORNIK NOVAK JOAQUÍN RODRIGO: FANTASIA PARA UN GENTILHOMBRE Kitara: SAMO NOVAK, SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: IZTOK KOCEN

V akademskih krogih je Ana Svetel dr. Ana Svetel, etnologinja in kulturna antropologinja, docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v literarnih pa pesnica in pisateljica. Pri založbi Beletrina je konec lanskega leta objavila svojo drugo zbirko zgodb z naslovom Steklene stene. V zbirki je izšlo pet daljših kratkih zgodb, ki se odlikujejo tako s svojimi zapleti kot s svojimi pripovednimi prijemi in konci. Njena junakinja se lahko sreča s povsem literarnim zapletom, kdaj drugič kaka njena vplivnica živi bolj v vzporednem življenju družabnih omrežij kot v vsakdanjem življenju, tretjič rešuje bivanjske dileme, četrtič …, vedno pa njene junakinje nastopajo v dobro zgrajenih in izpeljanih zgodbah, ki pritegnejo. Več o zbirki in svojih zgodbah pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Ansambel Profeti della Quinta, ki ga vodi vsestranski Elam Rotem, izvaja liturgično glasbo Monteverdijevega sodobnika Salomona Rossija. Pevci šestčlanskega ansambla so specializirani za italijansko baročno glasbo, njihov materni jezik pa je hebrejščina, zato jih neposredno nagovarja glasba judovsko-italijanskega skladatelja, kakršen je Rossi.

Historija o posebnem blagru; Kako so si Butalci omislili pamet; O županovi suknji Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Drugi koncert Komornega cikla sta v dvorani Union v Mariboru izvedla uveljavljena umetnika: ruski violinist Sergej Malov, ki živi v Švici in poučuje na umetniški univerzi v Zürichu, in vsestranska pianistka Irina Zaharenkova iz Estonije. Koncert sta posvetila glasbi Franza Schuberta in Leonida Desjatnikova. Violinist Sergej Malov se je rodil v Sankt Peterburgu, kjer je začel študirati violino na glasbenem konservatoriju. Študij je nadaljeval na univerzi za glasbo Mozarteumu v Salzburgu in na Visoki šoli za glasbo Hannsa Eislerja v Berlinu. Malov je z violino osvojil nagrade na tekmovanju Paganini v Genovi, na mednarodnem tekmovanju Mozart v Salzburgu, na tekmovanju Jasche Heifetza in na mednarodnem tekmovanju Michaela Hilla na Novi Zelandiji, za nastope na violi pa je prejel nagrado na tekmovanju ARD v Münchnu in na mednarodnem tekmovanju v Tokiu. Sergej Malov je vsestranski virtuoz na več godalih, saj igra na violino, violo, baročno violino in baročni violončelo da spalla. Ob tem si prizadeva za kaj najbolj izvirno izvedbo glasbe od baroka do velikih romantičnih solističnih koncertov in sodobne glasbe. Pianistka Irina Zaharenkova je ena najbolj vsestranskih in izjemnih pianistk iz Estonije. Magistrirala je na Estonski akademiji za glasbo in gledališče v Talinu ter na Sibeliusovi glasbeni akademiji v Helsinkih na Finskem. Izobrazila se je tudi v igranju na čembalo in klasični zgodovinski klavir – fortepiano. Kot čembalistka je zmagala na tekmovanju Praška pomlad na Češkem in kot pianistka na fortepianu na tekmovanju Flamskega glasbenega festivala v Bruggeju v Belgiji. Zaharenkova je zelo dejavna v izvajanju komorne glasbe, ob tem pa poučuje v Estoniji in na Finskem. Njen repertoar obsega baročno glasbo, velike klasične in romantične klavirske koncerte ter glasbo 20. stoletja in sodobnosti. Umetnika sta posvetila koncert glasbi avstrijskega skladatelja Franza Schuberta: izvedla sta Sonato za violino in klavir v A-duru, D 574, Sonato v a-molu, D 821, ''Arpeggione'', v različici za violončelo da spalla in klavir ter Fantazijo za violino in klavir v C-duru, D 934, v spored pa sta vključila tudi skladbo Kot stari lajnar za violino in klavir sodobnega skladatelja Leonida Desjatnikova iz Ukrajine.

Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, kar je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Med njimi je tudi prejemnik Severjeve nagrade za stvaritve v ljubiteljskem gledališču Klemen Klemenc. V Gledališču Toneta Čufarja je v petdesetih letih ustvaril več kot 70 vlog, v katerih je nastopil več kot tisočkrat. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da Klemenc svoje vloge nenehno polni s strastjo, življenjem in iskro ustvarjalnosti. Režiserji so mu večkrat namenili več vlog v istem gledališkem delu, saj se hitro prelevi iz enega lika v drugega, tudi v manjših vlogah pa zna opozoriti na nenadomestljiv delež v predstavi. Tako je tudi v radijski igri Polom, v kateri je nastopil v vlogi delavskega zaupnika Štefana Ogrisa. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa. Posneto na Jesenicah oktobra 2007.

Glasbena medigra.

Nedolžna čistost ohranja svet je verz korejske pesnice in romanopiske Choi Young-Mi (1961), ki je tamkajšnjo javnost presenetila s prvencem Pri tridesetih je bilo konec zabave (1994), v katerem z nežnim, a drznim izrazom ubeseduje življenjske dogodke. Knjiga je dosegla prodajo kar pol milijona izvodov, po njej pa je objavila še šest pesniških zbirk in roman Brazgotine, vzorci in bronasti vrt (2005). V njenih pesmih so v ospredju osebne izkušnje, občutja in stvari o svetu, ki se ji zdijo pomembne. Choi Young-Mi je bila ena od treh pesnic in pesnikov iz Južne Koreje, ki so lani gostovali na festivalu Dnevi poezije in vina na Ptuju. Objavljamo štiri njene pesmi, ki jih je pesnica predstavila na festivalu. Prevajalci Tone Škrjanec, Natalija Milovanović, Taehee Kang, interpretka Tina Resman Lasan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.

Čeprav je začel Bloch prve osnutke za svoj violinski koncert pisati leta 1930, je bilo dokončano delo pripravljeno šele čez sedem let. O teh osnutkih je Bloch zapisal, da so »po večini nastali ob trenutnih navdihih in brez vnaprejšnjega načrta za violinski koncert, čeprav so bili po večini zasnovani orkestralno ali »violinsko«.