Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu romanca La bella malmaridada Gabriela Mene, Sonata za inštrument s tipkami št. 84 v D-duru Antonia Solerja, Koncert št. 2 v g-molu, op. 10, 'Noč' Antonia Vivaldija, Klavirski trio v Es-duru, Hob. XV: 22 Josepha Haydna in Simfonija št. 21 v A-duru, K. 134 Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Glasbena medigra.

Na sporedu skladba za klarinet in klavir Oj, deklica, povej mi to Petra Šavlija in Koncert za violončelo in orkester v B-duru Luigija Boccherinija.

Silvin Sardenko je med drugim napisal tudi pesem Sveti trije kralji. Občuteno jo interpretira dramski igralec Matej Puc.

Na sporedu Pastoralna simfonična pesnitev za violončelo in orkester Blaža Arniča, Resne variacije za klavir v d-molu, op. 54 Felixa Mendelssohna, Štiri slovenske ljudske pesmi za godala Janija Goloba, Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca, Koncert za trobento in orkester Tomaža Habeta, Koncert za violino in simfonični orkester Alojza Ajdiča in cikel istrskih ljudskih z naslovom Istrska reštica Andreja Makorja.

Thomas Arne je bil vodilni angleški skladatelj glasbe za gledališče in eden najplodovitejših angleških glasbenikov osemnajstega stoletja. Arne je med drugim avtor neuradne himne Združenega kraljestva Rule Brittania.

Oktobra lani nas je zapustil Jernej Jung, pevec in avtor številnih slovenskih popevk. Njegova glasba seveda ni primarno jazzovska, toda nekatere skladbe vsebujejo precej jazzovskega razpoloženja. Jernej Jung je bil gotovo ena najbolj kontroverznih osebnosti na nekdanji jugoslovansko-slovenski glasbeni sceni. Pripadal mu je status enfant terribla.

V današnji oddaji Pogled v znanost se bomo spomnili pred dvanajstimi leti preminule slovenske raziskovalke in znanstvenice prof. dr. Marije Kosec. Bila je priznana strokovnjakinja za napredne materiale, med drugim pa tudi predsednica Znanstvenega sveta Inštituta Jožef Stefan. Rojena je bila dve leti po koncu druge svetovne vojne, odšla pa je med božičnimi prazniki leta 2012. Za seboj je pustila kopico rešenih in zastavljenih raziskovalnih ciljev, predvsem pa svojo neizmerno človeško energijo. Dejavnik, ki ga ne morejo zaobjeti nobene raziskovalne točke katerega koli urada za raziskave tega sveta. Bila je profesorica za materiale na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti, Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Štefana in gostujoča profesorica na École Polytechnique Federale de Lausanne, na univerzah Šizuoka in Hamamatsu. Bila je vodja "Štefanovega" Odseka za elektronsko keramiko in vodja takratnega Centra odličnosti NAMASTE. Bila je Ambasadorka znanosti Republike Slovenije in dobitnica državne Zoisove nagrade ter Puhovega priznanja za razvojne dosežke. Bila je tudi ena redkih Evropejk, prejemnic nagrade "Ferroelectrics Recognition Award", ki so ji jo kolegi podelili leta 2010. Takrat je tudi nastal pogovor z njo, ki ga bomo zdaj predvajali v spomin na pokojno znanstvenico Marijo Kosec. Sogovornica je bila po osnovni izobrazbi kemičarka, ki se je zaradi profesionalnih izzivov že na začetku svoje raziskovalne poti spoprijela z vrhunskimi raziskovalci na področju fizike.

Prva oddaja: koncerta za violino Sergeja Prokofjeva in Arama Hačaturjana Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo mednarodno zelo uspešni violinistki Julii Fischer iz Nemčije, ki je decembra 2016 tretjič nastopila v Sloveniji. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je gostovala s simfoničnim orkestrom Dresdenske filharmonije in pod taktirko nemškega dirigenta Michaela Sanderlinga. Julia Fischer se je rodila v nemško-slovaški družini. Z devetimi leti se je začela učiti violine pri priznani profesorici Ani Čumačenko v pripravljalni šoli Univerze za glasbo in izvajalske umetnosti v Münchnu. Po odlično končanem študiju violine je leta 2011 nasledila svojo mentorico in postala profesorica violine na münchnski univerzi za glasbo. Poleg klasičnih in romantičnih del, med katerimi so koncerti Brahmsa, Dvořáka, Brucha in Saint-Saënsa, se posveča izvajanju violinskih koncertov 20. stoletja: Prokofjeva, Šostakoviča, Hačaturjana, Bartóka, Brittna, Henzeja, pa tudi novih del, hkrati pa izvaja tudi veliko koncertov komorne glasbe. V prvi oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, bomo predstavili njena posnetka Koncerta za violino in orkester št. 1 v D-duru, op. 19, Sergeja Prokofjeva in Koncerta za violino in orkester Arama Hačaturjana, umetnica pa bo govorila tudi o vplivnih osebnostih na svoj glasbeni razvoj in o izvajanju violinskih koncertov.

Letos mineva sto dvajset let od rojstva Jana-Paula Sartra, kontroverznega francoskega filozofa, dramatika, romanopisca in političnega aktivista. V oddaji Ars humana razmišljamo o pomenu in aktualnosti njegovega dela.

Z novim letom začenjamo tudi nov niz oddaj, v katerih predstavljamo posnetke z nedavnega božično-novoletnega koncerta Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je 8. decembra nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Koncertni program je imel naslov Pod severnim sijem, z naslovom torej, ki delno že razkriva rdečo nit tokratnega prazničnega koncerta tega odličnega ljubiteljskega pihalnega orkestra z Vevč. Spored je namreč spletala glasba skladateljev, ki ali prihajajo z evropskega severa ali pa so tam našli navdih za svoja dela; oziroma, kot je zapisano tudi v koncertnem listu: »vabimo vas pod severni sij, da izkusite drobce iz skandinavskega življenja, kulture in zgodovine«. Papirniški pihalni orkester Vevče je na koncertu vodil dirigent Miha Kosec, najprej pa predvajamo koncertno koračnico Landlov Øyvinda Stranda, legendo za pihalni orkester z naslovom Vikingi Lionela Beltrána-Cecilie, priredbo teme Pike Nogavičke Konrada Elfersa in skladbo Aurora Borealis ameriškega skladatelja Rossana Galanteja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Cukrarna se letos pripravlja na nemara najbolj odmevno postavitev v svoji kratki zgodovini: razstavo ART VITAL – 12 let tandema Ulay / Marina Abramović bodo odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Slovenske knjižne založbe pa so tudi v mesecu decembru na svoje police postavile kar nekaj novih bralnih izzivov za najmlajše in mladostnike.

Šestnajstega aprila 2024 je v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Tutti, na katerem je nastopil Kitarski orkester Akademije za glasbo s svojim dirigentom Tomažem Rajteričem. Zasedba je začela delovati v študijskem letu 2006/2007, sestavljajo pa jo študenti kitare na akademiji. Najprej je delovala kot dodatna ponudba za študente kitare, z bolonjsko prenovo pa je sodelovanje v orkestru postalo redna študijska obveznost. Njegova zasedba se močno spreminja, saj je odvisna od študentov, ki študirajo na akademiji, vsako leto pa sestav pripravi nov koncertni program, ki ga izvede v okviru abonmaja Tutti, pa tudi v različnih krajih po Sloveniji. Lani so študenti izvajali sodoben program: Haralabos (Harry) Stafylakis: Waves obsidian Jorge Cardoso: Yevî-á Dušan Bogdanović: Naokolo (solo kitara Samo Novak in Stojan Kuhar) Arvo Pärt: Fratres (solo violina Rebeka Kotar) Roland Dyens: Tambourou

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Predvajamo glasbeno sliko za orkester z naslovom Morje Matije Tomca, Belokranjsko rapsodijo Matije Bravničarja in kantato Z vlakom Blaža Arniča na besedilo Otona Župančiča.

O tepanjskih mrličih; O Butalcu v smreki in o mački, ki ni marala pipca; Kašo pihal; Butalski zajec Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.

Za slovo od božično-novoletnega časa bomo slišali še en izbor posnetkov koledniških pesmi, ki so se v radijskem arhivu nabrale do osemdesetih let. Po večini so to novoletne in trikraljevske kolednice, ki so bile takrat ponekod še del živega izročila, drugje pa so se jih trudili iztrgati pozabi …

Predvajali bomo posnetek koncerta Orkestra italijanske Švice, ki je 13. novembra lani nastopil v kulturnem centru LAC v Luganu. Pod taktirko Charlesa Dutoita je izvedel baletno suito Igra kart Igorja Stravinskega, Klavirski koncert v a-molu Roberta Schumanna in Simfonijo št. 1 v C-duru Georgesa Bizeta. V vlogi solistke je nastopila pianistka Martha Argerich.

Radijska igra obravnava vselej aktualno temo medvrstniškega nasilja, predvsem v šolskem okolju. Avtor ustvarja kompleksno in sodobno tragično okolje, ki generira in perpetuira nasilje ter ima do njega ambivalenten odnos: na eni strani ga dopušča, ker se ukvarja le z njegovo pojavno obliko, na drugi pa ga deklarativno obsoja. V radijski igri je v vlogi Želeta nastopil prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja Lovro Zafred. Člana igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje je po besedah strokovne žirije eden najprodornejših igralcev mlajše generacije, ki se je v zadnjih dveh letih izoblikoval v ustvarjalca izjemne energije, senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti. Odlikujejo ga polnokrvni igralski dar, predanost in iskateljstvo. V sleherno vlogo se poglablja z analitično pronicljivostjo in mladostno lucidnostjo, v različne gledališke poetike pa vstopa neobremenjeno, odprto, s strastjo do oblikovanja igralske materije in veliko mero raziskovalnega duha. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pero – Timotej Novaković Marko – Žan Brelih Hatunić Tina – Lara Wolf Gašper – Martin Mlakar Jola – Lina Akif Žele – Lovro Zafred Mama – Barbara Medvešček Oče – Gaber Kristjan Trseglav Gospa učiteljica za slovenščino – Sabina Kogovšek Željkov oče – Robert Prebil Kriminalist – Danijel Malalan Markova mama – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2018.

Glasbena medigra.

Ob božiču, novem letu in Svetih treh kraljih je nastalo nešteto ljudskih običajev, navadno povzetih po predkrščanskih šegah. Tako tudi koledovanje. Koledniki se preoblečejo v svete tri kralje in hodijo po vaseh ter zbirajo darove za revne družine z otroki. Ob tem seveda tudi pojejo, nastale so koledniške pesmi. Igralci Boris Ostan, Marinka Štern, Zvone Hribar, Pavle Ravnohrib, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Oddajo smo namenili glasbi francoskega kitarista Christiana Escoudeja. Umrl je 13. maja lani, star 76 let. Kitarist Escoude je igral mešanico bebopa in gypsy jazza z uporabo vibrata in portamenta. Njegov opus obsega okrog 50 albumov.