Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Petke pogosto začenjamo z obletnicami, danes se bomo spomnili štirih skladateljev. BENJAMIN LOUIS PAUL GODARD: SUITA ZA FLAVTO IN HARFO, OP. 116 Flavta: MARTIN MICHAEL KOFLER, Harfa: REGINE KOFLER GIACOMO MEYERBEER / CONSTANT LAMBERT: DRSALCI ORKESTER IZRAELSKE FILHARMONIJE, Dirigent: JEAN MARTINON ALBERT MOESCHINGER: PIHALNI KVINTET NA ŠVICARSKE NARODNE PESMI, OP. 53 KOMORNI ORKESTER LA STRIMPELLATA BERN ESTER MÄGI: MELANCOLICO in RUSTICO Kitara: HEIKI MÄTLIK

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Violončelist Mischa Maisky danes slavi 77 let. FRANZ SCHUBERT: SONATA ZA ARPEGGIONE IN KLAVIR V A-MOLU, D. 821 Violončelo: MISCHA MAISKY, Klavir: MARTHA ARGERICH TADEUSZ SZELIGOWSKI: SONATINA Klavir: EWA OSINSKA

Ančka Šumenjak je bila po poklicu kmetica, po srcu pa tudi pesnica. S pesmijo S teboj je občuteno in neposredno izrazila svojo ljubezen. Pesem interpretira dramska igralka Marinka Štern.

Posvečamo se osrednji osebnosti britanske glasbe 20. stoletja - Benjaminu Brittnu, skladatelju, dirigentu in pianistu. Poslušali bomo nekaj njegovih del, pa tudi glasbo njegovih profesorjev in glasbenikov, ki so vplivali na njegov slog. BENJAMIN BRITTEN: POČITNIŠKI DNEVNIK, SUITA ZA KLAVIR, OP. 5 - JADRANJE Klavir: ANDREJ GAWRILOW JOHN IRELAND: FANTASY SONATA Klarinet: THEA KING, Klavir: STJEPAN RADIĆ ARTHUR LESLIE BENJAMIN: COTILLON SIMFONIČNI ORKESTER IZ SYDNEYJA, Dirigent: PATRICK THOMAS BENJAMIN BRITTEN: TWO INSECT PIECES ZA OBOO IN KLAVIR Oboa: FRANÇOIS LELEUX, Klavir: EMMANUEL STROSSER FRANK BRIDGE: MORJE, SUITA ZA ORKESTER, H. 100 ORKESTER ULSTER, Dirigent: VERNON GEORGE HANDLEY BENJAMIN BRITTEN / THOMAS HARDY: 4 samospevi POLNOČ NA ŽELEZNICI, OP. 52, ŠT. 2 STARA MIZICA, OP. 52, ŠT. 4 DOMIŠLJAVI PEVCI, OP. 52, ŠT. 6 PRED ŽIVLJENJEM IN PO NJEM, OP. 52, ŠT. 8 Tenor: PETER PEARS, Klavir: BENJAMIN BRITTEN AARON COPLAND: BILLY THE KID LONDONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: AARON COPLAND BENJAMIN BRITTEN: A CEREMONY OF CAROLS, OP. 28 Zbor DUNAJSKI DEČKI, Harfa: ELISABETH BAYER, Dirigent: ANTON NEYDER

Thomas Arne je bil eden najpomembnejših angleških skladateljev osmenajstega stoletja. Arne je začel komponirati pri dvajsetih in v petinštiridesetih letih je napisal glasbo za približno devetdeset iger, pantomim, mask in oper. Žal se je ohranilo le malo njegovih rokopisov in večina je verjetno izginila v velikem požaru, ki je leta 1808 prizadel gledališče Covent Garden. Nekatera odrska dela so natisnili, a so pri tem ponavadi izpustili recitative in zbore, zato jih je danes težko sestaviti in uprizoriti kot prepričljive celote.

Ob divjanju vojn v Ukrajini in Gazi proč od oči svetovne javnosti poteka eden najbolj krvavih konfliktov. Sudan krvavi, tamkajšnji ljudje pa lahko na rodovitni zemlji, pod katero je pravo naravno bogastvo, le životarijo. Ob razčlovečenju Sudana opazujemo tudi neznansko nemoč mednarodne skupnosti, da bi tam poskrbela za mir.

Predstavljamo domače in tuje otroške in mladinske zbore, vsako leto predstavimo tekmovalne nastope z Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje in Državnega tekmovanja otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V oddaji bomo predvajali pogovor s skladateljem in pianistom Ljubom Rančigajem. Z njim se je novembra leta 2016 pogovarjal Marko Šetinc. Poslušali bomo tri skladateljeva dela: skladbo za zbor Tiho prihaja mrak, Tre composizioni in modo classico za klavir ter Koncert za klavir in orkester.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu in kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu? Gremo v kino vam ponuja prav to. Oddaja z najdaljšo zgodovino v zvrsti je v radijskem mediju že od leta 1946.

Epsko zasnovan roman o zdravniku in pesniku Juriju Živagu, njegovi razpetosti med družino in Laro, njegovo veliko ljubeznijo, v krutih časih ruske revolucije - in zgodba o prizadevanjih posameznika, da bi sredi kolektivizma obdržal individualnost. Roman Doktor Živago je postavljen na ozadje ruskih kaotičnih dogodkov od leta 1903 do konca druge svetovne vojne, ki naslovnega junaka ločijo od družine in pozneje še od njegove velike ljubezni Lare. V slogu s tradicijo ruskih romanov se v 197 minutah filma preplete množica likov in pod zgodb. Živago je poročen s Tonjo, a nadaljuje svoje razmerje z Laro, ki se ji vsili kruti politik Komarovski. Medtem Živagov polbrat Jevgraf in skrivnostni, maščevalni Strelnikoff predstavljata dobro in slabo plat boljševiške revolucije. Filmski skladatelj Maurice Jarre je navdušil z odlično partituro za zdaj že legendarni film. Veličasten uspeh filma Doktor Živago gre seveda pripisati tudi glasbi, ki je postavila tako rekoč pika na i celotni umetnini. Le kdo še dandanes ne pozna znamenite Larine pesmi, ki jo je Jarre skomponiral za ta film? Lahko bi rekli, daje po zgradbi zelo preprosta pesmica, toda celoten aranžma in glas trzajoče balalajke je opravila svoje. Melodija je postala tako rekoč 1filmski evergreen in se jo še danes izvaja kot eno najpopularnejših filmskih tem nasploh.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Na Krasu je človek stalno naseljen že okoli šest tisoč let in je skozi ves ta čas pomembno oblikoval krajino. Zdaj se kraška krajina spreminja zaradi opuščanja kmetijskih površin, še zlasti biotsko zelo pestrih travnikov. Specifično kraško okolje z malo površinske vode se posledično zarašča, ena od posledic pa je tudi večja požarna ogroženost. Kako torej na eni strani ohraniti gozd in tudi zelo bogato kulturno krajino na Krasu, ki bi jo človek še naprej oblikoval v sozvočju z naravnim okoljem? Na to vprašanje skuša odgovoriti gost današnje oddaje krajinski arhitekt Robert Gostinčar, ki je s sodelavci oblikoval študijo o krajinski zasnovi Krasa. V njej se loteva vprašanj poseljenosti, infrastrukture in turizma na Krasu.

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Notranjščina oz. interier kot umetniški motiv je včasih razkazoval bogastvo ali modnost lastnikov, vedno pa je govoril o intimi in osebnem okolju. Tudi v primerih, ko v prizorih ni bilo oseb. In prav take interierje, brez človekove fizične prisotnosti, predstavlja razstava, ki je na ogled v Galeriji Equrna v Ljubljani. Pripravil jo je kurator Arne Brejc, na njej pa najdemo slike, instalacije in digitalna dela devetih umetnic in umetnikov več generacij in različnih osebnih poetik. Avtorice in avtorji del na razstavi: Boris Beja, Gašper Capuder, Nina Čelhar, Stefano Garbuglia, Janja Kosi, Metka Krašovec, Uroš Potočnik, Anže Sever in Manja Vadla.

Butalski župan gre za botra; Kako so Butalci peljali vino; Županova hči vre mleko; Butalski medved Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.

Na tradicionalni festivalski prireditvi, ki je letos jubilejna - deseta po vrsti, je Slovenska filharmonija izvedbo zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, pod čigar umetniško vizijo se koncerti 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Na nocojšnjem – prvem - koncertu bodo izbrana dela Johanna Sebastiana Bacha zazvenela ob boku skladb njegovega sodobnika Georga Philippa Telemanna ter z novega zornega kota osvetlila njun zgodovinski odnos..

Posnetki odmevnih zborovskih koncertov z domačih in s tujih odrov.

Poljska pisateljica, esejistka in kolumnistka Natasza Goerke se je rodila leta 1962 v Poznanju. Študirala je polonistiko v domačem mestu ter indologijo v Krakovu in Hamburgu. Od 80. let prejšnjega stoletja je živela na Danskem in v Nemčiji ter pogosto potovala v Nepal. Posveča se predvsem kratkim zgodbam in izdala je že več zbirk: Fraktali (1994), Knjiga paštet (1997), Slovo od plazme (1999), 47 na mah (2002), napisala pa je tudi potopisno knjigo o Nepalu Tam (2017). Njene groteskne, pogosto nadrealistične kratke zgodbe odlikujeta prefinjena ironija in črni humor. Vsebujejo neverjetne, fantastične zaplete in pripetljaje ter prikazujejo svet kot v popačenem ogledalu, pri čemer spretno preigravajo slogane in simbole moderne civilizacije. Njeno zgodbo z naslovom Katarza iz zbirke Slovo od plazme je prevedla Jana Unuk. Interpretira Tina Resman Lasan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2025.

V oddaji predvajamo skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo pianistov Doa Marmarose in Mala Waldrona, saksofonistov Tea Macera, Boba Cooperja, Ala Cohna in Arta Pepperja, vokalistov June Christy in Mela Tormeja in skladatelja Guntherja Schuellerja.