Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
Jože Pučnik je bil v času komunizma najbolj znan slovenski politični oporečnik, ki je moral zaradi pritiskov oblasti zapustiti svojo domovino. Vrnil se je v času slovenske pomladi in odigral eno od ključnih vlog pri osamosvajanju Slovenije. Pučnik se je rodil v vasi Črešnjevec pri Slovenski Bistrici v kmečki katoliški družini. Bil je uporniškega in svobodoljubnega značaja, zaradi česar je kmalu prišel navzkriž s takratno komunistično oblastjo. Zaradi kritičnih člankov so mu že kot 19-letnemu gimnazijcu prepovedali opravljanje mature, tako da jo je opravil šele po odsluženi vojaški obveznosti kot zasebnik. Leta 1958 so ga zaradi člankov v Reviji 57, v katerih je grajal komunistično politiko, obsodili na devet let zapora. Zaprti Pučnik je postal ikona uporništva. Oder 57 je uprizoril Dialoge Primoža Kozaka, dramo o stalinističnem procesu, ki pravzaprav govori o Pučnikovi usodi, Dominik Smole je zaprtemu prijatelju posvetil svojo Antigono. Leta 1963 so ga po petih letih trde ječe pogojno izpustili. Takoj ko je prišel na prostost, je leta 1964 v reviji Perspektive objavil kritiko kmetijske politike. Znova so ga zaprli, tokrat za dve leti. Ker zanj v takratni Sloveniji ni bilo prostora, se je odločil za odhod v tujino. Leta 1966 odšel v Zahodno Nemčijo. Tu se je najprej preživljal s fizičnim delom, leta 1971 pa doktoriral in se nato preživljal s poučevanjem sociologije na univerzah v Hamburgu in Lüneburgu. Pučnik je znova postal politično dejaven v Sloveniji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pisal je članke v Novi reviji, v kateri je zahteval uvedbo večstrankarskega parlamentarnega sistema. Leta 1989 je postal eden od soustanoviteljev socialdemokratske zveze, predhodnice zdajšnje SDS, od novembra 1989 do 1993 je bil tudi njen predsednik. Postal je predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Pučnika je leta 1990 v drugem krogu predsedniških volitev premagal nekdanji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan. Po porazu na volitvah predsednika slovenskega predsedstva leta 1990 je vse svoje sile napel v čim prejšnjo osamosvojitev Slovenije. Po uspešnem plebiscitu za samostojnost Slovenije 23. decembra 1990 je ves navdušen izgovoril znane besede: "Jugoslavije ni več, Jugoslavije ni več. Gre za Slovenijo!" Pozneje je dobil tudi vzdevke, kot so oče slovenske država ali nestor slovenske države. Portret Jožeta Pučnika je kot scenaristka pripravila Rosvita Pesek, režiser je bil Franci Slak.
Jože Pučnik je bil v času komunizma najbolj znan slovenski politični oporečnik, ki je moral zaradi pritiskov oblasti zapustiti svojo domovino. Vrnil se je v času slovenske pomladi in odigral eno od ključnih vlog pri osamosvajanju Slovenije. Pučnik se je rodil v vasi Črešnjevec pri Slovenski Bistrici v kmečki katoliški družini. Bil je uporniškega in svobodoljubnega značaja, zaradi česar je kmalu prišel navzkriž s takratno komunistično oblastjo. Zaradi kritičnih člankov so mu že kot 19-letnemu gimnazijcu prepovedali opravljanje mature, tako da jo je opravil šele po odsluženi vojaški obveznosti kot zasebnik. Leta 1958 so ga zaradi člankov v Reviji 57, v katerih je grajal komunistično politiko, obsodili na devet let zapora. Zaprti Pučnik je postal ikona uporništva. Oder 57 je uprizoril Dialoge Primoža Kozaka, dramo o stalinističnem procesu, ki pravzaprav govori o Pučnikovi usodi, Dominik Smole je zaprtemu prijatelju posvetil svojo Antigono. Leta 1963 so ga po petih letih trde ječe pogojno izpustili. Takoj ko je prišel na prostost, je leta 1964 v reviji Perspektive objavil kritiko kmetijske politike. Znova so ga zaprli, tokrat za dve leti. Ker zanj v takratni Sloveniji ni bilo prostora, se je odločil za odhod v tujino. Leta 1966 odšel v Zahodno Nemčijo. Tu se je najprej preživljal s fizičnim delom, leta 1971 pa doktoriral in se nato preživljal s poučevanjem sociologije na univerzah v Hamburgu in Lüneburgu. Pučnik je znova postal politično dejaven v Sloveniji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pisal je članke v Novi reviji, v kateri je zahteval uvedbo večstrankarskega parlamentarnega sistema. Leta 1989 je postal eden od soustanoviteljev socialdemokratske zveze, predhodnice zdajšnje SDS, od novembra 1989 do 1993 je bil tudi njen predsednik. Postal je predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Pučnika je leta 1990 v drugem krogu predsedniških volitev premagal nekdanji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan. Po porazu na volitvah predsednika slovenskega predsedstva leta 1990 je vse svoje sile napel v čim prejšnjo osamosvojitev Slovenije. Po uspešnem plebiscitu za samostojnost Slovenije 23. decembra 1990 je ves navdušen izgovoril znane besede: "Jugoslavije ni več, Jugoslavije ni več. Gre za Slovenijo!" Pozneje je dobil tudi vzdevke, kot so oče slovenske država ali nestor slovenske države. Portret Jožeta Pučnika je kot scenaristka pripravila Rosvita Pesek, režiser je bil Franci Slak.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leta 1987 je en sam plakat razjezil takratni jugoslovanski režim, sprožil plakatno afero in povzročil ukinitev ritualne štafete mladosti. Manj znano je, da je plakat skupine Novi kolektivizem, ki v osrednjem motivu citira nacistično sliko alegorije tretjega rajha iz leta 1936, oblastne organe razhudil predvsem zato, ker je uradni komisiji in celo predstavnikom vojske v njej najprej ugajal. Prav tako je malo znano, da je bil plakat sprva zamišljen kot plakat, ki naj spremlja velikopotezno predstavo Gledališča sester Scipion Nasice, s katerim bi kasneje gledališče skupaj z vojsko hodilo celo na gostovanja. Plakatna afera je potrdila realno moč umetnosti in ostrino skupin kolektiva Neue Slowenische Kunst. Dokumentarni film Od Kapitala do kapitala – Države v času NSK je nastajal vzporedno z razstavo Moderne galerije o skupinah, ki so se leta 1984 povezale pod imenom Neue Sloweniche Kunst, leta 1992 pa z vzpostavitvijo ambasade NSK v Moskvi napovedale ustanovitev globalne umetniške države NSK v času. Že prepoved prvega javnega dejanja skupine Laibach je napovedala umetniški fenomen, ki je oblast motil, ker je pokazal njen resnični obraz. Skozi projekte in anekdote film beleži ključne elemente zgodbe o NSK vse do Moskve. Iz ruskih sopotnikov kolektiva izzove priznanje, da se je prav v ambasadi NSK v Moskvi rodila sodobna ruska umetniška scena. Skozi dokumentarec se tako razkriva geneza sedanjega uspeha tedanjih akterjev. Paviljon države NSK v času je bil eden največjih uspehov beneškega bienala, skupina Laibach je z razprodanimi koncerti nastopala po svetu, v Severni Koreji je predrla eno najbolj monolitnih meja.
Leta 1987 je en sam plakat razjezil takratni jugoslovanski režim, sprožil plakatno afero in povzročil ukinitev ritualne štafete mladosti. Manj znano je, da je plakat skupine Novi kolektivizem, ki v osrednjem motivu citira nacistično sliko alegorije tretjega rajha iz leta 1936, oblastne organe razhudil predvsem zato, ker je uradni komisiji in celo predstavnikom vojske v njej najprej ugajal. Prav tako je malo znano, da je bil plakat sprva zamišljen kot plakat, ki naj spremlja velikopotezno predstavo Gledališča sester Scipion Nasice, s katerim bi kasneje gledališče skupaj z vojsko hodilo celo na gostovanja. Plakatna afera je potrdila realno moč umetnosti in ostrino skupin kolektiva Neue Slowenische Kunst. Dokumentarni film Od Kapitala do kapitala – Države v času NSK je nastajal vzporedno z razstavo Moderne galerije o skupinah, ki so se leta 1984 povezale pod imenom Neue Sloweniche Kunst, leta 1992 pa z vzpostavitvijo ambasade NSK v Moskvi napovedale ustanovitev globalne umetniške države NSK v času. Že prepoved prvega javnega dejanja skupine Laibach je napovedala umetniški fenomen, ki je oblast motil, ker je pokazal njen resnični obraz. Skozi projekte in anekdote film beleži ključne elemente zgodbe o NSK vse do Moskve. Iz ruskih sopotnikov kolektiva izzove priznanje, da se je prav v ambasadi NSK v Moskvi rodila sodobna ruska umetniška scena. Skozi dokumentarec se tako razkriva geneza sedanjega uspeha tedanjih akterjev. Paviljon države NSK v času je bil eden največjih uspehov beneškega bienala, skupina Laibach je z razprodanimi koncerti nastopala po svetu, v Severni Koreji je predrla eno najbolj monolitnih meja.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Domovina in država je dokumentarni film o vojni za Slovenijo leta 1991. Vsebuje izbor najboljših izvirnih posnetkov spopadov, ki gledalcem pokaže, kako sta Teritorialna obramba in policija ubranili Slovenijo pred odkrito agresijo jugoslovanske vojske, potem ko je ta na mejne prehode poslala tanke. Avtor Jože Možina nas vodi skozi razvoj dogodkov ob propadanju Jugoslavije, ko je demokratična opozicija DEMOS zmagala na volitvah leta 1990, z obljubo o samostojni državi. Odločitev, ki je bila z ogromno večino potrjena na plebiscitu o samostojnosti Slovenije, pa je morala nova država braniti z orožjem. Kljub političnim silam v Sloveniji, ki so bile proti oborožitvi Teritorialne obrambe, pa vojna za Slovenijo, ki se podtalno začne že z razorožitvijo slovenske TO maja 1990 in konča oktobra 1991, ko odide zadnji tuji vojak z našega ozemlja, pomeni vrednostno središče slovenskega naroda, saj nikoli prej in nikoli pozneje nismo bili tako enotni.
Domovina in država je dokumentarni film o vojni za Slovenijo leta 1991. Vsebuje izbor najboljših izvirnih posnetkov spopadov, ki gledalcem pokaže, kako sta Teritorialna obramba in policija ubranili Slovenijo pred odkrito agresijo jugoslovanske vojske, potem ko je ta na mejne prehode poslala tanke. Avtor Jože Možina nas vodi skozi razvoj dogodkov ob propadanju Jugoslavije, ko je demokratična opozicija DEMOS zmagala na volitvah leta 1990, z obljubo o samostojni državi. Odločitev, ki je bila z ogromno večino potrjena na plebiscitu o samostojnosti Slovenije, pa je morala nova država braniti z orožjem. Kljub političnim silam v Sloveniji, ki so bile proti oborožitvi Teritorialne obrambe, pa vojna za Slovenijo, ki se podtalno začne že z razorožitvijo slovenske TO maja 1990 in konča oktobra 1991, ko odide zadnji tuji vojak z našega ozemlja, pomeni vrednostno središče slovenskega naroda, saj nikoli prej in nikoli pozneje nismo bili tako enotni.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
27. junija 1991 je nekdo na radiu rekel: "Snemajmo program. Dogaja se nekaj zgodovinskega." Za te besede bi si zaslužil priznanje, kajti začeli smo snemati takrat novorojeni program A1, ki je v vojni za Slovenijo odigral pomembno vlogo. Iz ohranjenega zvočnega gradiva, ki je pripoved o nastanku samostojne Slovenije smo izbrali posnetke in jih sestavili v zgodbo z naslovom "Radio v vojni za Slovenijo". V Studiu ob 17-ih bomo obujali spomine na tiste dni pred 10 leti. Tatjana Pirc je zbrala posnetke poročil, obvestil in pogovorov s ključnimi osebami v času vojne za Slovenijo in njenega osamosvajanja.
27. junija 1991 je nekdo na radiu rekel: "Snemajmo program. Dogaja se nekaj zgodovinskega." Za te besede bi si zaslužil priznanje, kajti začeli smo snemati takrat novorojeni program A1, ki je v vojni za Slovenijo odigral pomembno vlogo. Iz ohranjenega zvočnega gradiva, ki je pripoved o nastanku samostojne Slovenije smo izbrali posnetke in jih sestavili v zgodbo z naslovom "Radio v vojni za Slovenijo". V Studiu ob 17-ih bomo obujali spomine na tiste dni pred 10 leti. Tatjana Pirc je zbrala posnetke poročil, obvestil in pogovorov s ključnimi osebami v času vojne za Slovenijo in njenega osamosvajanja.
Ivan Oman je bil soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze in eden ključnih pokončnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanja Slovenije. Ivan Oman je bil maja 1988 izvoljen za predsednika prve stanovsko politične organizacije po drugi svetovni vojni na Slovenskem, Slovenske kmečke zveze. Govoril je na zborovanju za JBTZ, nagovoril je zbrane v Cankarjevem domu, ko je šlo za podporo kosovskim rudarjem v Starem trgu. Na njegovi domačiji v Zmincu so se srečevali opozicijski veljaki, ko se je rojeval Demos. Oman je pomagal na noge novim strankam, čeprav so bile po svoji naravi konkurenčne Slovenski kmečki zvezi. Na prvi večji javni predstavitvi Demosa januarja 1990 v Cankarjevem domu je odločno dejal: »Mi gremo na volitve zato, da zmagamo«. To je postal najbolj pogosto navajan stavek Ivana Omana v njegovi politični karieri.Kot kandidat Demosa je bil leta 1990 izvoljen za člana predsedstva Slovenije, leta 1992 pa za poslanca prvega sklica DZ. Kot član predsedstva in predsednik Slovenske kmečke zveze je bil odločno na strani demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, ki je že dolgo ni videl več v okviru federativne Jugoslavije. Prepoznaven je bil tudi kot odločen zagovornik nastajanja slovenske oborožene vojaške moči in bil edini od petih članov predsedstva, ki ni podpisal Deklaracije za mir, ker je terjala državo brez vojske. Umrl je leta 2019 star skoraj 90 let. Avtorica dokumentarnega portreta je Rosvita Pesek.
Ivan Oman je bil soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze in eden ključnih pokončnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanja Slovenije. Ivan Oman je bil maja 1988 izvoljen za predsednika prve stanovsko politične organizacije po drugi svetovni vojni na Slovenskem, Slovenske kmečke zveze. Govoril je na zborovanju za JBTZ, nagovoril je zbrane v Cankarjevem domu, ko je šlo za podporo kosovskim rudarjem v Starem trgu. Na njegovi domačiji v Zmincu so se srečevali opozicijski veljaki, ko se je rojeval Demos. Oman je pomagal na noge novim strankam, čeprav so bile po svoji naravi konkurenčne Slovenski kmečki zvezi. Na prvi večji javni predstavitvi Demosa januarja 1990 v Cankarjevem domu je odločno dejal: »Mi gremo na volitve zato, da zmagamo«. To je postal najbolj pogosto navajan stavek Ivana Omana v njegovi politični karieri.Kot kandidat Demosa je bil leta 1990 izvoljen za člana predsedstva Slovenije, leta 1992 pa za poslanca prvega sklica DZ. Kot član predsedstva in predsednik Slovenske kmečke zveze je bil odločno na strani demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, ki je že dolgo ni videl več v okviru federativne Jugoslavije. Prepoznaven je bil tudi kot odločen zagovornik nastajanja slovenske oborožene vojaške moči in bil edini od petih članov predsedstva, ki ni podpisal Deklaracije za mir, ker je terjala državo brez vojske. Umrl je leta 2019 star skoraj 90 let. Avtorica dokumentarnega portreta je Rosvita Pesek.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
Zadnji del dokumentarne serije pripoveduje o obdobju, ko so po Titovi smrti nasprotja med republikami začela prihajati na površje. Avtor besedila: dr. Jože Pirjevec Scenarist: Peter Povh Režiser: Igor Pediček Redaktorica: Tatjana Markošek Direktor fotografije: Lenart Vipotnik
Zadnji del dokumentarne serije pripoveduje o obdobju, ko so po Titovi smrti nasprotja med republikami začela prihajati na površje. Avtor besedila: dr. Jože Pirjevec Scenarist: Peter Povh Režiser: Igor Pediček Redaktorica: Tatjana Markošek Direktor fotografije: Lenart Vipotnik
24. junij 1991: priprave na slovesnost ob razglasitvi samostojnosti so na vrhu. Postalo je jasno, kakšni bodo državni simboli Slovenije. Slovesnost bo očitno lahko potekala po scenariju, ki je v ključnem trenutku predvideval dvig nove slovenske zastave in spust stare. 25.junij 1991: Vse poteka bolj ali manj po načrtih, množice ljudi se zbirajo na nekdanjem Trgu Revolucije. Napetost tik pred začetkom prireditve je vse večja. 20 minut pred začetkom slovesnosti pa se izkaže, da bo morda ključni trenutek - dvig nove zastave- odpovedan.
24. junij 1991: priprave na slovesnost ob razglasitvi samostojnosti so na vrhu. Postalo je jasno, kakšni bodo državni simboli Slovenije. Slovesnost bo očitno lahko potekala po scenariju, ki je v ključnem trenutku predvideval dvig nove slovenske zastave in spust stare. 25.junij 1991: Vse poteka bolj ali manj po načrtih, množice ljudi se zbirajo na nekdanjem Trgu Revolucije. Napetost tik pred začetkom prireditve je vse večja. 20 minut pred začetkom slovesnosti pa se izkaže, da bo morda ključni trenutek - dvig nove zastave- odpovedan.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
Voditeljica Tanja Starič je ob koncu pretresljivega leta 2020, ko je svet zaznamovala pandemija koronavirusne bolezni in ko Slovenija začenja praznovati 30. obletnico osamosvojitve, v studio povabila filozofinjo Alenko Zupančič, epidemiologa Maria Fafangla, podjetnika Marka Pleška in direktorico mestnega gledališča Ljubljanskega Barbaro Hieng Samombor. Gostje bodo razmišljali o dogajanju v družbi v letu, ko so se zgodile najrazličnejše spremembe in so se odnosi med ljudmi doma in v svetu oblikovali na novo. Kje je danes svet in kje je Slovenija? Kako bomo živeli jutri? Kaj nas o prihodnosti lahko nauči preteklost?
Voditeljica Tanja Starič je ob koncu pretresljivega leta 2020, ko je svet zaznamovala pandemija koronavirusne bolezni in ko Slovenija začenja praznovati 30. obletnico osamosvojitve, v studio povabila filozofinjo Alenko Zupančič, epidemiologa Maria Fafangla, podjetnika Marka Pleška in direktorico mestnega gledališča Ljubljanskega Barbaro Hieng Samombor. Gostje bodo razmišljali o dogajanju v družbi v letu, ko so se zgodile najrazličnejše spremembe in so se odnosi med ljudmi doma in v svetu oblikovali na novo. Kje je danes svet in kje je Slovenija? Kako bomo živeli jutri? Kaj nas o prihodnosti lahko nauči preteklost?
V letu, ko zaznamujemo 30 let od zgodovinskih dogodkov v procesu nastajanja države, se spominjamo tudi gospodarskega osamosvajanja. Slovenija je izgubila jugoslovanski trg, uvedla lastno denarno enoto – tolar, sprejela tržno gospodarstvo ter začela privatizacijo. Dobili smo borzo vrednostnih papirjev. Kako se teh prelomnih časov spominjajo dr. Jože Mencinger, dr. France Arhar, dr. Draško Veselinovič in Igor Umek? V oddaji Slovenija – 30 let: Kako smo se gospodarsko osamosvajali z Vido Petrovčič.
V letu, ko zaznamujemo 30 let od zgodovinskih dogodkov v procesu nastajanja države, se spominjamo tudi gospodarskega osamosvajanja. Slovenija je izgubila jugoslovanski trg, uvedla lastno denarno enoto – tolar, sprejela tržno gospodarstvo ter začela privatizacijo. Dobili smo borzo vrednostnih papirjev. Kako se teh prelomnih časov spominjajo dr. Jože Mencinger, dr. France Arhar, dr. Draško Veselinovič in Igor Umek? V oddaji Slovenija – 30 let: Kako smo se gospodarsko osamosvajali z Vido Petrovčič.
V okviru projekta Slovenija 30 smo na TV Slovenija pripravili 5 daljših avgustovskih spominskih pogovorov z osamosvojitelji; Milanom Kučanom, Lojzetom Peterletom, dr. Dimitrijem Ruplom, Igorjem Bavčarjem in Janezom Janšo. Janez Janša je pred 30 leti v osamosvojitveni vladi Lojzeta Peterleta postal republiški sekretar za ljudsko obrambo. Diplomirani obramboslovec je bil eden od štirih junakov afere JBTZ in viden član Slovenske demokratične zveze. Ob prevzemu poslov so ga pričakala prazna skladišča Teritorialne obrambe, saj so zvezne oblasti izdale ukaz o odvzemu orožja in premestitvi v skladišča JLA. Pogovor z Janšo se je sukal predvsem okrog nastajanja slovenske vojske, kar je bila njegova ključna naloga, saj je bilo treba osamosvojitvena dejanja podpreti s t. i. realno silo. Izvedeli smo, kako usodne so bile za prve slovenske vojake večje pošiljke orožja, kdaj se je tehtnica v obrambni vojni v psihološkem smislu prevesila na našo stran in katera je še danes tista ločnica, ki Slovence deli na »Janševe« in »Kučanove«. Janez Janša ocenjuje, da je bilo dejstvo, da smo se Slovenci uprli agresiji JLA, za Jugoslavijo veliko presenečenje in prav to presenečenje je bistveno pripomoglo k slovenski zmagi. »Oni niso verjeli, da bomo zbrali dovolj poguma za oborožen odpor.« Slovenija 30, Pogovor z osamosvojitelji, Janez Janša, je vodila Rosvita Pesek. Posnet je bil na posestvu Brdo pri koči Jezero, prav tam, kjer so aprila in maja 1991 potekale operativne priprave na osamosvojitev RS.
V okviru projekta Slovenija 30 smo na TV Slovenija pripravili 5 daljših avgustovskih spominskih pogovorov z osamosvojitelji; Milanom Kučanom, Lojzetom Peterletom, dr. Dimitrijem Ruplom, Igorjem Bavčarjem in Janezom Janšo. Janez Janša je pred 30 leti v osamosvojitveni vladi Lojzeta Peterleta postal republiški sekretar za ljudsko obrambo. Diplomirani obramboslovec je bil eden od štirih junakov afere JBTZ in viden član Slovenske demokratične zveze. Ob prevzemu poslov so ga pričakala prazna skladišča Teritorialne obrambe, saj so zvezne oblasti izdale ukaz o odvzemu orožja in premestitvi v skladišča JLA. Pogovor z Janšo se je sukal predvsem okrog nastajanja slovenske vojske, kar je bila njegova ključna naloga, saj je bilo treba osamosvojitvena dejanja podpreti s t. i. realno silo. Izvedeli smo, kako usodne so bile za prve slovenske vojake večje pošiljke orožja, kdaj se je tehtnica v obrambni vojni v psihološkem smislu prevesila na našo stran in katera je še danes tista ločnica, ki Slovence deli na »Janševe« in »Kučanove«. Janez Janša ocenjuje, da je bilo dejstvo, da smo se Slovenci uprli agresiji JLA, za Jugoslavijo veliko presenečenje in prav to presenečenje je bistveno pripomoglo k slovenski zmagi. »Oni niso verjeli, da bomo zbrali dovolj poguma za oborožen odpor.« Slovenija 30, Pogovor z osamosvojitelji, Janez Janša, je vodila Rosvita Pesek. Posnet je bil na posestvu Brdo pri koči Jezero, prav tam, kjer so aprila in maja 1991 potekale operativne priprave na osamosvojitev RS.
Igor Bavčar je po aretaciji Janeza Janše v začetku junija 1988 iz Odbora za varstvo pravic Janeza Janše ustanovil Odbor za človekove pravice. V odboru je združil levo in desno usmerjeno civilno družbo, ki se je upirala tedanjim partijskim oblastem. Njegov odbor je odločujoče vplival na demokratične procese v Sloveniji. Nato je postal minister za notranje zadeve v Demosovi vladi in vodil projekt osamosvojitve države. V vladah Janeza Drnovška je kot minister za evropske zadeve koordiniral naslednji ključni cilj države – vstopanje Slovenije v Evropsko Unijo. Leta 2001 je v notranjih obračunih za Drnovškovo nasledstvo v Liberalni demokraciji Slovenije zapustil politiko in odšel v gospodarstvo na vrh podjetja Istrabenz, ki ga je razširil v finančni holding. Danes zaradi finančnih mahinacij z delnicami Istrabenza, obsojen zaradi pranja denarja, prestaja večletno zaporno kazen na Dobu. Pogovor z njim je nastal v okviru 30-letnice nastanka Slovenije, Mojca Šetinc Pašek pa se ob tem ni izognila vprašanjem glede njegove obsodbe in zaporne kazni.
Igor Bavčar je po aretaciji Janeza Janše v začetku junija 1988 iz Odbora za varstvo pravic Janeza Janše ustanovil Odbor za človekove pravice. V odboru je združil levo in desno usmerjeno civilno družbo, ki se je upirala tedanjim partijskim oblastem. Njegov odbor je odločujoče vplival na demokratične procese v Sloveniji. Nato je postal minister za notranje zadeve v Demosovi vladi in vodil projekt osamosvojitve države. V vladah Janeza Drnovška je kot minister za evropske zadeve koordiniral naslednji ključni cilj države – vstopanje Slovenije v Evropsko Unijo. Leta 2001 je v notranjih obračunih za Drnovškovo nasledstvo v Liberalni demokraciji Slovenije zapustil politiko in odšel v gospodarstvo na vrh podjetja Istrabenz, ki ga je razširil v finančni holding. Danes zaradi finančnih mahinacij z delnicami Istrabenza, obsojen zaradi pranja denarja, prestaja večletno zaporno kazen na Dobu. Pogovor z njim je nastal v okviru 30-letnice nastanka Slovenije, Mojca Šetinc Pašek pa se ob tem ni izognila vprašanjem glede njegove obsodbe in zaporne kazni.
Dr. Dimitrij Rupel je pred 30 leti po zmagi koalicije Demos na prvih svobodnih volitvah prevzel vodenje komiteja za mednarodno sodelovanje. Njegova ambicija je bila jasna: narediti iz komiteja zunanje ministrstvo Republike Slovenije, iz Republike Slovenije kot dela federalne socialistične Jugoslavije pa samostojno državo. V pogovoru zelo jasno naniza, kdo so bili prijatelji Slovenije v tistih ključnih časih in kdo nas je tiščal v Jugoslavijo oziroma: »Vsi naši kontakti, vsi moji kolegi so mi odsvetovali, da gremo po poti neodvisnosti.« Rupel je tudi zaradi svoje pisateljske in sociološke žilice izvrsten pripovedovalec o časih nastajanja naše države in prizadevanjih za mednarodno priznanje, kar je bila njegova odgovornost in naloga. Pogovor z dr. Dimitrijem Ruplom je vodila Rosvita Pesek, posnet pa je bil na Posestvu Brdo, pred Kongresnim centrom, kjer vihrajo številne zastave, tudi zastave držav, ki so nas priznale med prvimi in one, katerih voditelji so zatrjevali, da samostojnosti Slovenije ne bodo nikoli priznali.
Dr. Dimitrij Rupel je pred 30 leti po zmagi koalicije Demos na prvih svobodnih volitvah prevzel vodenje komiteja za mednarodno sodelovanje. Njegova ambicija je bila jasna: narediti iz komiteja zunanje ministrstvo Republike Slovenije, iz Republike Slovenije kot dela federalne socialistične Jugoslavije pa samostojno državo. V pogovoru zelo jasno naniza, kdo so bili prijatelji Slovenije v tistih ključnih časih in kdo nas je tiščal v Jugoslavijo oziroma: »Vsi naši kontakti, vsi moji kolegi so mi odsvetovali, da gremo po poti neodvisnosti.« Rupel je tudi zaradi svoje pisateljske in sociološke žilice izvrsten pripovedovalec o časih nastajanja naše države in prizadevanjih za mednarodno priznanje, kar je bila njegova odgovornost in naloga. Pogovor z dr. Dimitrijem Ruplom je vodila Rosvita Pesek, posnet pa je bil na Posestvu Brdo, pred Kongresnim centrom, kjer vihrajo številne zastave, tudi zastave držav, ki so nas priznale med prvimi in one, katerih voditelji so zatrjevali, da samostojnosti Slovenije ne bodo nikoli priznali.
Lojze Peterle je pred 30 leti postal prvi demokratično izvoljeni predsednik vlade Republike Slovenije. Na to mesto je priletel kot meteorit, saj njegovi stranki, Slovenskim krščanskim demokratom na aprilskih volitvah na cvetno nedeljo nihče ni napovedoval zmage. Prva naloga, ki ga je čakala, je bila sestava vlade, ki je štela 26 ministrov in ministric, temu pa so sledila številna simbolna dejanja. Med drugimi tudi odstranitev Titove slike iz sobe, v kateri je zasedala vlada. Peterle je v pogovoru o tem dejanju dejal, da Tito pač ni bil simbol demokratične samostojne Slovenije, za katero si je prizadevala njegova vlada. Osvetlil je nekaj zanimivih podrobnosti iz nastajanja slovenske države, za kar pa seveda ni bil na voljo noben priročnik. Hkrati, je prepričan Peterle, je bila pot Slovenk in Slovencev v samostojnost tako enkratna, da je ni mogoče priporočiti drugim. V 50-minutnem pogovoru z voditeljico Rosvito Pesek je poudaril tudi, da je prav osamosvojitev Slovenije tisto, kar lahko vsi skupaj praznujemo. Pogovor je bil posnet na Račjem otoku Posestva Brdo, prav tam, kjer so se pred 29 leti v tajnosti srečali predsedniki Demosovih strank in vsi po vrsti zatrdili, da so pripravljeni prevzeti politično, pravno in moralno odgovornost za dokončanje procesa osamosvajanja Slovenije.
Lojze Peterle je pred 30 leti postal prvi demokratično izvoljeni predsednik vlade Republike Slovenije. Na to mesto je priletel kot meteorit, saj njegovi stranki, Slovenskim krščanskim demokratom na aprilskih volitvah na cvetno nedeljo nihče ni napovedoval zmage. Prva naloga, ki ga je čakala, je bila sestava vlade, ki je štela 26 ministrov in ministric, temu pa so sledila številna simbolna dejanja. Med drugimi tudi odstranitev Titove slike iz sobe, v kateri je zasedala vlada. Peterle je v pogovoru o tem dejanju dejal, da Tito pač ni bil simbol demokratične samostojne Slovenije, za katero si je prizadevala njegova vlada. Osvetlil je nekaj zanimivih podrobnosti iz nastajanja slovenske države, za kar pa seveda ni bil na voljo noben priročnik. Hkrati, je prepričan Peterle, je bila pot Slovenk in Slovencev v samostojnost tako enkratna, da je ni mogoče priporočiti drugim. V 50-minutnem pogovoru z voditeljico Rosvito Pesek je poudaril tudi, da je prav osamosvojitev Slovenije tisto, kar lahko vsi skupaj praznujemo. Pogovor je bil posnet na Račjem otoku Posestva Brdo, prav tam, kjer so se pred 29 leti v tajnosti srečali predsedniki Demosovih strank in vsi po vrsti zatrdili, da so pripravljeni prevzeti politično, pravno in moralno odgovornost za dokončanje procesa osamosvajanja Slovenije.
Milan Kučan je bil pred 30 leti na prvih svobodnih in večstrankarskih volitvah izvoljen za predsednika Predsedstva RS. Pogovor z njim je tekel o prvih simbolnih dejanjih, ki so sledila takoj po izvolitvi, torej razorožitvi Teritorialne obrambe, pokopu po drugi svetovni vojni pobitih v Kočevskem Rogu, razmerjih med tremi vodilnimi politiki tistega časa – torej med njim, Francetom Bučarjem in Lojzetom Peterletom. Kučan je tokrat zelo jasno spregovoril tudi o zavezništvih tistega časa. »Mi pošteno ali naivno povemo Hrvatom vse, oni pa nam bistvene stvari zamolčijo. Od tega je bil odvisen naš odnos.« Kučan je zanikal poseben dogovor, ki naj bi ga sklenil s srbskim voždom Miloševićem, med drugim pa je v 50-minutnem pogovoru odgovoril tudi na vprašanje, zakaj se v Sloveniji ne preseže delitev na Kučanove in Janševe in kaj so razlogi za take delitve. Pogovor z Milanom Kučanom je vodila Rosvita Pesek. Posnet je bil na Posestvu Brdo, prav tam, kjer je intervjuvanec pred 29 leti gostil 5 predsednikov drugih jugoslovanskih republik.
Milan Kučan je bil pred 30 leti na prvih svobodnih in večstrankarskih volitvah izvoljen za predsednika Predsedstva RS. Pogovor z njim je tekel o prvih simbolnih dejanjih, ki so sledila takoj po izvolitvi, torej razorožitvi Teritorialne obrambe, pokopu po drugi svetovni vojni pobitih v Kočevskem Rogu, razmerjih med tremi vodilnimi politiki tistega časa – torej med njim, Francetom Bučarjem in Lojzetom Peterletom. Kučan je tokrat zelo jasno spregovoril tudi o zavezništvih tistega časa. »Mi pošteno ali naivno povemo Hrvatom vse, oni pa nam bistvene stvari zamolčijo. Od tega je bil odvisen naš odnos.« Kučan je zanikal poseben dogovor, ki naj bi ga sklenil s srbskim voždom Miloševićem, med drugim pa je v 50-minutnem pogovoru odgovoril tudi na vprašanje, zakaj se v Sloveniji ne preseže delitev na Kučanove in Janševe in kaj so razlogi za take delitve. Pogovor z Milanom Kučanom je vodila Rosvita Pesek. Posnet je bil na Posestvu Brdo, prav tam, kjer je intervjuvanec pred 29 leti gostil 5 predsednikov drugih jugoslovanskih republik.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
