Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Na robu tivolskega parka so leta 1909 odprli Hotel Tivoli. Prijelo se ga je ime gostišča, ki je prej stalo na tem mestu: Švicarija. Umetniki so ga hitro sprejeli za svojega; nekaj mesecev je v njem bival tudi Ivan Cankar in v Kmečki sobi se je srečevala slovenska boema. Četrt stoletja pozneje hotelu ni več šlo dobro in mestna občina je vanj naselila ruske izseljence. Hotelske sobe so spremenili v socialna stanovanja in stavbi so rekli tudi ščurkov grad. Visoki prostori pritličja so bili zanimivi za kiparje in med prvimi si je tu našel prostore Ivan Zajec, za njim Zdenko Kalin in Karel Putrih. Ko so bili prostori še temačni in je bila stavba skrita nekje na koncu Tivolija, so tu ustvarjali Jakov Brdar, Dragica Čadež, Drago in Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Sergej Kapus … Švicarijo upravičeno imenujemo zibelka slovenskega kiparstva. Dobro stoletje po nastanku je stavba po temeljiti in vzorni prenovi spremenjena v Ustvarjalni center Švicarija. Arhitektka Maruša Zorec je želela oživiti patino in dušo stavbe. Restavratorji so poskušali ohraniti in pokazati stropne poslikave, les v kavarniški dvorani je ostal skoraj nedotaknjen. V Švicariji je nekaj časa ustvarjal tudi Stojan Batič, zato so v enega izmed prostorov preselili njegov atelje – z vsemi slikami, knjigami, fotografijami v predalu … in starim radiem, ki še vedno igra. Tu so umetniški ateljeji, vse leto se vrstijo kulturni dogodki, dvorana v pritličju pa je spet namenjena gostinstvu. Po prenovi so v Ustvarjalnem centru Švicarija ateljeje zasedli Silvester Plotajs Sicoe, Zora Stančič, Damijan Kracina, Miha Štrukelj, Silvan Omerzu, Tanja Pak in drugi sodobni umetniki. Tivoli in Švicarija sta navdih za njihova dela. V filmu se dokumentarni posnetki iz minulih desetletij prepletajo s pričevanji nekdanjih stanovalcev, potomcev izseljencev, predvsem pa umetnikov. Vstopamo v ateljeje slikarjev in kiparjev, ki danes gostujejo v Švicariji. Stavba pripoveduje svojo zgodbo. Scenarist in režiser filma je Amir Muratović
Na robu tivolskega parka so leta 1909 odprli Hotel Tivoli. Prijelo se ga je ime gostišča, ki je prej stalo na tem mestu: Švicarija. Umetniki so ga hitro sprejeli za svojega; nekaj mesecev je v njem bival tudi Ivan Cankar in v Kmečki sobi se je srečevala slovenska boema. Četrt stoletja pozneje hotelu ni več šlo dobro in mestna občina je vanj naselila ruske izseljence. Hotelske sobe so spremenili v socialna stanovanja in stavbi so rekli tudi ščurkov grad. Visoki prostori pritličja so bili zanimivi za kiparje in med prvimi si je tu našel prostore Ivan Zajec, za njim Zdenko Kalin in Karel Putrih. Ko so bili prostori še temačni in je bila stavba skrita nekje na koncu Tivolija, so tu ustvarjali Jakov Brdar, Dragica Čadež, Drago in Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Sergej Kapus … Švicarijo upravičeno imenujemo zibelka slovenskega kiparstva. Dobro stoletje po nastanku je stavba po temeljiti in vzorni prenovi spremenjena v Ustvarjalni center Švicarija. Arhitektka Maruša Zorec je želela oživiti patino in dušo stavbe. Restavratorji so poskušali ohraniti in pokazati stropne poslikave, les v kavarniški dvorani je ostal skoraj nedotaknjen. V Švicariji je nekaj časa ustvarjal tudi Stojan Batič, zato so v enega izmed prostorov preselili njegov atelje – z vsemi slikami, knjigami, fotografijami v predalu … in starim radiem, ki še vedno igra. Tu so umetniški ateljeji, vse leto se vrstijo kulturni dogodki, dvorana v pritličju pa je spet namenjena gostinstvu. Po prenovi so v Ustvarjalnem centru Švicarija ateljeje zasedli Silvester Plotajs Sicoe, Zora Stančič, Damijan Kracina, Miha Štrukelj, Silvan Omerzu, Tanja Pak in drugi sodobni umetniki. Tivoli in Švicarija sta navdih za njihova dela. V filmu se dokumentarni posnetki iz minulih desetletij prepletajo s pričevanji nekdanjih stanovalcev, potomcev izseljencev, predvsem pa umetnikov. Vstopamo v ateljeje slikarjev in kiparjev, ki danes gostujejo v Švicariji. Stavba pripoveduje svojo zgodbo. Scenarist in režiser filma je Amir Muratović
V začetku septembra je mednarodni dan svežega zraka in modrega neba. Zato bomo v prvi oddaji jesenske sezone odšli na svež zrak, pod modro nebo. Ne bomo pa šli samo ven, ampak tudi nazaj – v preteklost. S skrbnico dvorca Strmol Gordano Bilušić bomo raziskovali bogato kulturno in zgodovinsko dediščino dvorca ter življenja v njem, v največjem muzeju na prostem, Muzeju stavbne dediščine v Rogatcu, pa z Nives Brezovnik podoživeli utrip življenja in ustvarjanja vaških ljudi pred 200 leti. Spoznali bomo, kaj je to štepih, kako so nekoč ročno oblikovali steklo, kovali žeblje, pletli košare, pekli slastno tradicionalno obsoteljsko pecivo ... Voditeljica Helena Pirc bo zavila tudi v muzejsko trgovino oz. »lodn« in v čudovitem zeliščnem vrtu spoznavala zdravilne lastnosti različnih rastlin, v rubriki Ah, ta splet! pa se bo Nina Cijan z gostom dr. Simonom Kolmaničem poglobila v mešano oziroma obogateno resničnost.
V začetku septembra je mednarodni dan svežega zraka in modrega neba. Zato bomo v prvi oddaji jesenske sezone odšli na svež zrak, pod modro nebo. Ne bomo pa šli samo ven, ampak tudi nazaj – v preteklost. S skrbnico dvorca Strmol Gordano Bilušić bomo raziskovali bogato kulturno in zgodovinsko dediščino dvorca ter življenja v njem, v največjem muzeju na prostem, Muzeju stavbne dediščine v Rogatcu, pa z Nives Brezovnik podoživeli utrip življenja in ustvarjanja vaških ljudi pred 200 leti. Spoznali bomo, kaj je to štepih, kako so nekoč ročno oblikovali steklo, kovali žeblje, pletli košare, pekli slastno tradicionalno obsoteljsko pecivo ... Voditeljica Helena Pirc bo zavila tudi v muzejsko trgovino oz. »lodn« in v čudovitem zeliščnem vrtu spoznavala zdravilne lastnosti različnih rastlin, v rubriki Ah, ta splet! pa se bo Nina Cijan z gostom dr. Simonom Kolmaničem poglobila v mešano oziroma obogateno resničnost.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Brina in Binka se z očijem igrata »službo«. Oči ju sprejme v svojo tovarno rolic, ki jo vodi. A ko Brina prevzame njegov položaj, oči spozna, kako neomajna je v svojih zahtevah in kako strogo se drži pravil, še posebej tistih, ki prepovedujejo ples.
Brina in Binka se z očijem igrata »službo«. Oči ju sprejme v svojo tovarno rolic, ki jo vodi. A ko Brina prevzame njegov položaj, oči spozna, kako neomajna je v svojih zahtevah in kako strogo se drži pravil, še posebej tistih, ki prepovedujejo ples.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Celovečerni dokumentarni film gledalca popelje v svet bogatih poročnih običajev in obredov Ukrajine. Razkrije mu osupljivo in raznoliko poročno kulturo iz osmih regij države: Kijeva, Čerkasija, Černigova, Ivano-Frankivska, Zakarpatja, Harkova, Rivnah in Černivcev. BACK TO BASICS. WEDDING / Ukrajina / 2020 / Režija: Oleksij Guz
Celovečerni dokumentarni film gledalca popelje v svet bogatih poročnih običajev in obredov Ukrajine. Razkrije mu osupljivo in raznoliko poročno kulturo iz osmih regij države: Kijeva, Čerkasija, Černigova, Ivano-Frankivska, Zakarpatja, Harkova, Rivnah in Černivcev. BACK TO BASICS. WEDDING / Ukrajina / 2020 / Režija: Oleksij Guz
Slovenski znakovni jezik bo končno dobil svoje mesto v šolskem sistemu. V noveli Zakona o osnovnih šolah, ki je bila sprejeta v začetku letošnjega leta, so zapisane tudi pravice gluhih in naglušnih otrok. Učenje slovenskega znakovnega jezika je po novem umeščeno v program osnovnošolskega izobraževanja. Novela zakona pa prinaša tudi druge novosti, med drugim uvedbo prvega tujega jezika v prvi razred, prenovo razširjenega programa, spremembe na področju izobraževanja na domu in nacionalnega preverjanja znanja. Več o uvajanju in prenovi šolskega sistema boste izvedeli v tokratni oddaji.
Slovenski znakovni jezik bo končno dobil svoje mesto v šolskem sistemu. V noveli Zakona o osnovnih šolah, ki je bila sprejeta v začetku letošnjega leta, so zapisane tudi pravice gluhih in naglušnih otrok. Učenje slovenskega znakovnega jezika je po novem umeščeno v program osnovnošolskega izobraževanja. Novela zakona pa prinaša tudi druge novosti, med drugim uvedbo prvega tujega jezika v prvi razred, prenovo razširjenega programa, spremembe na področju izobraževanja na domu in nacionalnega preverjanja znanja. Več o uvajanju in prenovi šolskega sistema boste izvedeli v tokratni oddaji.
Na obisku je ponovno Pika, ki se pred pekarno zaklepeta z Ireno; strinjata se, da so z moškimi same težave. Nato je Pikinega poročila o zadnjih ljubezenskih premikih in življenju nasploh deležen tudi Cene, ki Piko brezpogojno podpira v vseh njenih prizadevanjih. Zapleta se tudi situacija v pekarni, Irena in Jaka se vse pogosteje prepirata, Irenin oče pa to vedno težje prenaša, ker v njuni zvezi ne vidi perspektive. Zvečer se ob morski hrani in steklenici vina Cenetu izpove Boštjan, ki ne ve, kaj bi počel sam s seboj, odkar se je upokojil. Cene je prepričan, da njegov prijatelj najbolj od vsega pogreša Karmen, čeprav Boštjan tega ne more priznati.
Na obisku je ponovno Pika, ki se pred pekarno zaklepeta z Ireno; strinjata se, da so z moškimi same težave. Nato je Pikinega poročila o zadnjih ljubezenskih premikih in življenju nasploh deležen tudi Cene, ki Piko brezpogojno podpira v vseh njenih prizadevanjih. Zapleta se tudi situacija v pekarni, Irena in Jaka se vse pogosteje prepirata, Irenin oče pa to vedno težje prenaša, ker v njuni zvezi ne vidi perspektive. Zvečer se ob morski hrani in steklenici vina Cenetu izpove Boštjan, ki ne ve, kaj bi počel sam s seboj, odkar se je upokojil. Cene je prepričan, da njegov prijatelj najbolj od vsega pogreša Karmen, čeprav Boštjan tega ne more priznati.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Spoznali boste še eno tradicionalno obrt – pečarstvo. Brez teh mojstrov bi bile hiše nekdaj mrzle. Pečarstvo je začelo zamirati v začetku 70. let 20. stoletja, s centralnim ogrevanjem, a se zdaj počasi vrača. V vizionarski zgodbi pa bomo predstavili Romano Brino Gobec, ki je pred leti pustila varno službo in se podala na ustvarjalno pot z naravnimi barvami.
Spoznali boste še eno tradicionalno obrt – pečarstvo. Brez teh mojstrov bi bile hiše nekdaj mrzle. Pečarstvo je začelo zamirati v začetku 70. let 20. stoletja, s centralnim ogrevanjem, a se zdaj počasi vrača. V vizionarski zgodbi pa bomo predstavili Romano Brino Gobec, ki je pred leti pustila varno službo in se podala na ustvarjalno pot z naravnimi barvami.
Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly. Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila. Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej. Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.
Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly. Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila. Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej. Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.
Obiskali smo družino, v kateri ob obilici ljubezni uspešno sobivajo andaluzijska kobila, psa turška kangala in krškopoljska pujsa. Predstavljamo uspešen primer posvojitve psičke, ki je imela velike težave z zaupanjem ljudem. Ob srčni skrbnici in nasvetu strokovnjakinje je zdaj psička Nuša radoživa in aktivna psička. Na selitveni poti smo prestregli grahasto tukalico. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Obiskali smo družino, v kateri ob obilici ljubezni uspešno sobivajo andaluzijska kobila, psa turška kangala in krškopoljska pujsa. Predstavljamo uspešen primer posvojitve psičke, ki je imela velike težave z zaupanjem ljudem. Ob srčni skrbnici in nasvetu strokovnjakinje je zdaj psička Nuša radoživa in aktivna psička. Na selitveni poti smo prestregli grahasto tukalico. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik in tik pred zaključkom študija predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve pri vzgoji in izobraževanju otrok iz romske skupnosti. V prvi oddaji nove sezone še reportaža s piknika na Pušči, ki je povezal Rome in Nerome, otroci iz Dolge vasi so obiskali predsednico republike v Ljubljani, bili smo še na slovesnosti ob dnevu spomina na romske žrtve genocida.
Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik in tik pred zaključkom študija predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve pri vzgoji in izobraževanju otrok iz romske skupnosti. V prvi oddaji nove sezone še reportaža s piknika na Pušči, ki je povezal Rome in Nerome, otroci iz Dolge vasi so obiskali predsednico republike v Ljubljani, bili smo še na slovesnosti ob dnevu spomina na romske žrtve genocida.
Hiša na hribu – razstava sodobne umetnosti pri Sv. Marjeti v Žlebeh »Hiša na hribu« je tradicionalni razstavni festival, ki se letos pri cerkvi Sv. Marjete v Žlebeh predstavlja deseto leto zapovrstjo. Prvotna ideja projekta je bila, da ustvarjalci povežejo sodobno umetnost s prostori naravne in kulturne dediščine, a je z leti prerasla okvire, saj umetniške niti spletajo pot do ljudi in med ljudmi. Letošnja razstava povezuje obraze umetnosti in obraze skupnosti.
Hiša na hribu – razstava sodobne umetnosti pri Sv. Marjeti v Žlebeh »Hiša na hribu« je tradicionalni razstavni festival, ki se letos pri cerkvi Sv. Marjete v Žlebeh predstavlja deseto leto zapovrstjo. Prvotna ideja projekta je bila, da ustvarjalci povežejo sodobno umetnost s prostori naravne in kulturne dediščine, a je z leti prerasla okvire, saj umetniške niti spletajo pot do ljudi in med ljudmi. Letošnja razstava povezuje obraze umetnosti in obraze skupnosti.
Teodozija in Will se vrneta iz Egipta. Starše sta rešila, zdaj pa ju čaka nova naloga. Babica prebira Haroldov dnevnik. Marsičesa ni vedela. Da so starodavne moči resnične, da ima njena vnukinja čarobno moč in da s prijatelji poskušajo ustaviti Apepa. THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
Teodozija in Will se vrneta iz Egipta. Starše sta rešila, zdaj pa ju čaka nova naloga. Babica prebira Haroldov dnevnik. Marsičesa ni vedela. Da so starodavne moči resnične, da ima njena vnukinja čarobno moč in da s prijatelji poskušajo ustaviti Apepa. THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
Teodozija odkrije, da je Nigella uročena in da ima na zapestju tetovažo kače. Nigella je odločena, da se bo Throckmortonovim maščevala za vse, kar so storili njenemu očetu. Poleg tega hoče dobiti ključ Apepove ječe, da bi ga rešila iz nje. Toda če bo izpustila Apepa, bo nastopil kaos. THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
Teodozija odkrije, da je Nigella uročena in da ima na zapestju tetovažo kače. Nigella je odločena, da se bo Throckmortonovim maščevala za vse, kar so storili njenemu očetu. Poleg tega hoče dobiti ključ Apepove ječe, da bi ga rešila iz nje. Toda če bo izpustila Apepa, bo nastopil kaos. THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
Uf, kako umazana naloga! Klemen se je bo lotil s polnim zanosom, nato pa bo skočil v vodo … No, ne čisto zares. Obiskal bo brkate some. Mu jih bo uspelo videti čisto od blizu? In s kom se bo medtem družila Nika? Pustite se voditi repu.
Uf, kako umazana naloga! Klemen se je bo lotil s polnim zanosom, nato pa bo skočil v vodo … No, ne čisto zares. Obiskal bo brkate some. Mu jih bo uspelo videti čisto od blizu? In s kom se bo medtem družila Nika? Pustite se voditi repu.
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Začetne lekcije tujega jezika so po navadi namenjene hrani in pijači, zato si Ana in Peter tokrat privoščila učenje kar ob slastnem zajtrku. Marmelada, maslo, jogurt, mleko … so besede, ki jih spoznavata, in jezikovni zajtrk jima prav tekne.
Začetne lekcije tujega jezika so po navadi namenjene hrani in pijači, zato si Ana in Peter tokrat privoščila učenje kar ob slastnem zajtrku. Marmelada, maslo, jogurt, mleko … so besede, ki jih spoznavata, in jezikovni zajtrk jima prav tekne.
Ana bi se rada naučila nemško, da bi se lažje sporazumevala s svojo sestrično Klaro, ki živi v Nemčiji. Na srečo ima prijatelja Petra, ki odrašča v dvojezični družini in zna nemško ter slovensko. V prvi epizodi se odpravita v živalski vrt in spoznavata živali, v nemščini in slovenščini.
Ana bi se rada naučila nemško, da bi se lažje sporazumevala s svojo sestrično Klaro, ki živi v Nemčiji. Na srečo ima prijatelja Petra, ki odrašča v dvojezični družini in zna nemško ter slovensko. V prvi epizodi se odpravita v živalski vrt in spoznavata živali, v nemščini in slovenščini.
Ste že ujeli basen? Bober Bor je zanjo že nastavil past. Pa je basni sploh mogoče uloviti v past? Ojoj, zdi se, da bo Borček vanjo ujel dramskega igralca Gorazda Logarja. Prijatelja bosta skupaj iskala modrosti v poučnih zgodbah, zbranih pod naslovom Zajec in Lisica.
Ste že ujeli basen? Bober Bor je zanjo že nastavil past. Pa je basni sploh mogoče uloviti v past? Ojoj, zdi se, da bo Borček vanjo ujel dramskega igralca Gorazda Logarja. Prijatelja bosta skupaj iskala modrosti v poučnih zgodbah, zbranih pod naslovom Zajec in Lisica.
Pes Bitzer se zaljubi v psičko iz bližnjega počitniškega kampa. Čreda pa začne na kmetiji delati nered in Jon mora ovčarja spet spomniti, kaj je njegova naloga.
Pes Bitzer se zaljubi v psičko iz bližnjega počitniškega kampa. Čreda pa začne na kmetiji delati nered in Jon mora ovčarja spet spomniti, kaj je njegova naloga.
Celestinca se sporeče z bratoma Tulipan, ki trdita, da so medvedi boljši od miši: pogumnejši, pametnejši in znajo najti med. Celestinca se jima posmehuje in mladička se takoj poženeta v gozd. Ernest se ju odpravi iskat, da ne bi spet zakuhala kakšne nevšečnosti.
Celestinca se sporeče z bratoma Tulipan, ki trdita, da so medvedi boljši od miši: pogumnejši, pametnejši in znajo najti med. Celestinca se jima posmehuje in mladička se takoj poženeta v gozd. Ernest se ju odpravi iskat, da ne bi spet zakuhala kakšne nevšečnosti.
Krokodil ni še nikoli smučal, a Rija sklene, da ga bo naučila. Seveda veliko bolje smuča od njega. Na začetku … Rija ne mara, da jo kdo premaga. Še posebno začetnik! Jutri bosta šla raje drsat. Saj še nisi drsal, kajne, Krokodil?
Krokodil ni še nikoli smučal, a Rija sklene, da ga bo naučila. Seveda veliko bolje smuča od njega. Na začetku … Rija ne mara, da jo kdo premaga. Še posebno začetnik! Jutri bosta šla raje drsat. Saj še nisi drsal, kajne, Krokodil?
Robotek Boti bi se rad kosal z družinico crkljavih Klobkov, ki se razposajeno kotalijo po zasneženi zaledeneli pokrajini. Na koncu se Boti spremeni v ogromno snežno kepo. Ko se sneg stopi, se vsi skupaj stisnejo v ljubeč objem.
Robotek Boti bi se rad kosal z družinico crkljavih Klobkov, ki se razposajeno kotalijo po zasneženi zaledeneli pokrajini. Na koncu se Boti spremeni v ogromno snežno kepo. Ko se sneg stopi, se vsi skupaj stisnejo v ljubeč objem.
Sovice na morski obali nabirajo pisane školjke. Boni v pesku zagleda luknjo in misli, da so v njej školjke. Bibi ugotovi, da so to jajčka. Sovice kasneje opazijo, da je vsa obala posejana z gnezdeci, in vidijo želvice, ki se kobacajo iz njih. Sovice jim pomagajo priti do vode. Ena izmed njih obtiči v lupini, in ko jo skušajo izvleči, spoznajo, da ima plavuti, luskinast oklep in bele pike. Predstavi se jim za morsko želvo, rada pa bi, da ji rečejo orjaška želva. Mama želva pride po svojega mladička, sovice pa se vrnejo domov. Mami in očka sovicam razložita vse o plazilcih in kako pomembno si je med seboj pomagati. Saj pomagati komu ni dobro samo za tistega, ki mu pomagamo, ampak tudi zadovoljstvo za tiste, ki pomagajo.
Sovice na morski obali nabirajo pisane školjke. Boni v pesku zagleda luknjo in misli, da so v njej školjke. Bibi ugotovi, da so to jajčka. Sovice kasneje opazijo, da je vsa obala posejana z gnezdeci, in vidijo želvice, ki se kobacajo iz njih. Sovice jim pomagajo priti do vode. Ena izmed njih obtiči v lupini, in ko jo skušajo izvleči, spoznajo, da ima plavuti, luskinast oklep in bele pike. Predstavi se jim za morsko želvo, rada pa bi, da ji rečejo orjaška želva. Mama želva pride po svojega mladička, sovice pa se vrnejo domov. Mami in očka sovicam razložita vse o plazilcih in kako pomembno si je med seboj pomagati. Saj pomagati komu ni dobro samo za tistega, ki mu pomagamo, ampak tudi zadovoljstvo za tiste, ki pomagajo.
Profesor Baltazar je izumitelj, ki vedno najde ravno pravo rešitev za vsako težavo.
Profesor Baltazar je izumitelj, ki vedno najde ravno pravo rešitev za vsako težavo.
Ste že kdaj slišali kakšno prleško pesem? Naslednjo soboto bo ena še posebej navdušila ribiča Pepeta. Otroci jo bodo zapeli v narečju. Tudi Kakadudu si bo zaželel svojega kakadudujskega leporečja. No, kakorkoli že, v Foksnerjevem kvizu se bo vse vrtelo okrog ježev. In čisto na koncu bo sledilo bodičasto presenečenje …
Ste že kdaj slišali kakšno prleško pesem? Naslednjo soboto bo ena še posebej navdušila ribiča Pepeta. Otroci jo bodo zapeli v narečju. Tudi Kakadudu si bo zaželel svojega kakadudujskega leporečja. No, kakorkoli že, v Foksnerjevem kvizu se bo vse vrtelo okrog ježev. In čisto na koncu bo sledilo bodičasto presenečenje …