Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zabeležili smo utrip z osrednje prireditve rojakov iz sveta, zamejstva in Slovenije Dobrodošli doma v Novi Gorici, spremljali smo dogajanje na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru, bili pa smo tudi na Poslovni konferenci Slovencev iz sveta in Slovenije na Goriškem. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovensko francoskega poslovnega kluba iz Pariza Matejem Kurentom, naš gost pa je bil tudi astrofizik iz Združenih držav Amerike dr. Andrej Prša.
Zabeležili smo utrip z osrednje prireditve rojakov iz sveta, zamejstva in Slovenije Dobrodošli doma v Novi Gorici, spremljali smo dogajanje na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru, bili pa smo tudi na Poslovni konferenci Slovencev iz sveta in Slovenije na Goriškem. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovensko francoskega poslovnega kluba iz Pariza Matejem Kurentom, naš gost pa je bil tudi astrofizik iz Združenih držav Amerike dr. Andrej Prša.
V okviru srečanja Dobrodošli doma so včeraj popoldne v Kulturnem domu v Gorici podelili letošnje nagrade Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela na temo rojakov v zamejstvu in po svetu. Na temo Slovencev v sosednjih državah so podelili 2 drugi in 2 tretji nagradi ter posebno priznanje. Drugo nagrado je za svojo magistrsko delo na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti dobila tudi dejavna koroška Slovenka Ana Grilc. Ker je že vse od najzgodnejših let povezana z lutkarstvom, ni presenečenje, da si je tudi za magistrsko nalogo izbrala lutke. In sicer predstavo Božanska komedija, s katero je skupina dunajskih študentov leta 1985 dvignila precej prahu. Ana Grilc, ki je svojo nalogo naslovila S strahom božjim žal navzkriž, je po podelitvi priznanj Mateji Železnikar med drugim povedala.
V okviru srečanja Dobrodošli doma so včeraj popoldne v Kulturnem domu v Gorici podelili letošnje nagrade Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela na temo rojakov v zamejstvu in po svetu. Na temo Slovencev v sosednjih državah so podelili 2 drugi in 2 tretji nagradi ter posebno priznanje. Drugo nagrado je za svojo magistrsko delo na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti dobila tudi dejavna koroška Slovenka Ana Grilc. Ker je že vse od najzgodnejših let povezana z lutkarstvom, ni presenečenje, da si je tudi za magistrsko nalogo izbrala lutke. In sicer predstavo Božanska komedija, s katero je skupina dunajskih študentov leta 1985 dvignila precej prahu. Ana Grilc, ki je svojo nalogo naslovila S strahom božjim žal navzkriž, je po podelitvi priznanj Mateji Železnikar med drugim povedala.
V oddaji vas nekoliko podrobneje seznanjamo s srečanjem Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga od danes do 3. julija gosti Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico. Ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu in se pogovarjamo z učiteljico Magdaleno Novak, ki se bo s skupino odraslih učencev tudi udeležila srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici. Potujemo pa tudi na Poljsko in se ustavljamo v Varšavi, kjer delo lektorice slovenskega jezika že več kot štiri desetletja opravlja dr. Jasmina Šuler Galos. Predstavljamo pa tudi Slovenca Marjana Venierja iz Nabrežine blizu Trsta, ki ga je pred davnimi leti pot odpeljala v Avstralijo.
V oddaji vas nekoliko podrobneje seznanjamo s srečanjem Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga od danes do 3. julija gosti Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico. Ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu in se pogovarjamo z učiteljico Magdaleno Novak, ki se bo s skupino odraslih učencev tudi udeležila srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici. Potujemo pa tudi na Poljsko in se ustavljamo v Varšavi, kjer delo lektorice slovenskega jezika že več kot štiri desetletja opravlja dr. Jasmina Šuler Galos. Predstavljamo pa tudi Slovenca Marjana Venierja iz Nabrežine blizu Trsta, ki ga je pred davnimi leti pot odpeljala v Avstralijo.
Novice, ki obveščajo o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu, najdete na portalu, ki je nastal že leta 2011, v sklopu Multimedijskega centra RTV. Portal, ki se je najprej imenoval Slovenci v sosednjih državah, je nato postal Slovenci za mejo, zdaj pa nosi ime Rojaki. Kako se je ta portal razvijal in kako spremenil v skoraj 15 letih obstoja, pojasnjuje direktorica digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič.
Novice, ki obveščajo o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu, najdete na portalu, ki je nastal že leta 2011, v sklopu Multimedijskega centra RTV. Portal, ki se je najprej imenoval Slovenci v sosednjih državah, je nato postal Slovenci za mejo, zdaj pa nosi ime Rojaki. Kako se je ta portal razvijal in kako spremenil v skoraj 15 letih obstoja, pojasnjuje direktorica digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič.
Predstavljamo izseljensko zgodbo Ljubljančanke Alenke Prinčič, ki je pred več kot četrt stoletja našla novi dom in delo na Nizozemskem, ustavljamo se v Švici, kjer se slovenski rojaki pripravljajo na tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole, ki bo tokrat nadvse športno obarvana. Posredujemo pa vam tudi nekaj informacij v zvezi z osrednjim Srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki bo med 13. junijem in 3. julijem potekalo v Novi gorici, nekaj več pa izveste tudi o portalu multimedijskega centra RTV - Rojaki, ki tudi obvešča o dogajanju na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu.
Predstavljamo izseljensko zgodbo Ljubljančanke Alenke Prinčič, ki je pred več kot četrt stoletja našla novi dom in delo na Nizozemskem, ustavljamo se v Švici, kjer se slovenski rojaki pripravljajo na tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole, ki bo tokrat nadvse športno obarvana. Posredujemo pa vam tudi nekaj informacij v zvezi z osrednjim Srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki bo med 13. junijem in 3. julijem potekalo v Novi gorici, nekaj več pa izveste tudi o portalu multimedijskega centra RTV - Rojaki, ki tudi obvešča o dogajanju na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu.
Eszter Szentirmai je Madžarka, ki je svojo srečo našla v Sloveniji. Pri Novi Gorici z možem, Slovencem, vzgajata jedilne rože in jih s postopkom liofiliziranja spremenita v edinstveno umetnino za slaščičarstvo. Po skromnih začetkih na domačem vrtu podjetje LioFlor danes svoje cvetje izvaža celo na Havaje. Velika uspešnica so predvsem nonine domače vrtnice, ki jih cenijo v Franciji in Španiji, a Eszter neumorno išče nove priložnosti in kombinacije. Njeni liofilizirani in mleti listi zelja denimo lahko vsako jed spremenijo v modro poslastico. Ob pomoči Primorskega tehnološkega parka želi Eszter dejavnost še razširiti in se predstaviti tudi na sejmih v tujini.
Eszter Szentirmai je Madžarka, ki je svojo srečo našla v Sloveniji. Pri Novi Gorici z možem, Slovencem, vzgajata jedilne rože in jih s postopkom liofiliziranja spremenita v edinstveno umetnino za slaščičarstvo. Po skromnih začetkih na domačem vrtu podjetje LioFlor danes svoje cvetje izvaža celo na Havaje. Velika uspešnica so predvsem nonine domače vrtnice, ki jih cenijo v Franciji in Španiji, a Eszter neumorno išče nove priložnosti in kombinacije. Njeni liofilizirani in mleti listi zelja denimo lahko vsako jed spremenijo v modro poslastico. Ob pomoči Primorskega tehnološkega parka želi Eszter dejavnost še razširiti in se predstaviti tudi na sejmih v tujini.
V oddaji gostimo Celjana Petra Fermeta, športnika, ki živi in dela v Nemčiji. Aktiven je na nogometnem področju in ljubezen do nogometa ga je pred desetletjem tudi pripeljala v Nemčijo. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih na Švedskem, kjer se slovenska skupnost pripravlja na tradicionalno vseslovensko srečanje v Vadsteni, podajamo pa se tudi v Srbijo in predstavljamo 19.Literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki poteka v organizaciji Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.
V oddaji gostimo Celjana Petra Fermeta, športnika, ki živi in dela v Nemčiji. Aktiven je na nogometnem področju in ljubezen do nogometa ga je pred desetletjem tudi pripeljala v Nemčijo. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih na Švedskem, kjer se slovenska skupnost pripravlja na tradicionalno vseslovensko srečanje v Vadsteni, podajamo pa se tudi v Srbijo in predstavljamo 19.Literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki poteka v organizaciji Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Tehnični oče slovenskega radia Elektrotehnik in šahist svetovnega formata Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence Leta 1593 – na dan svetega Ahaca – je pri trdnjavi Sisak potekala velika bitka med turško in krščansko vojsko. V junij¬skih dneh tistega leta je bósenski paša Hasan Predojević ob bregovih Kolpe pri Sisku zbral vojsko 12 tisoč vojakov, da bi vdrl v hrvaške in slo¬venske dežele. Pričakovani napad je zahteval takojšen avstrijski odgovor. Zbrali so obrambne, dobro opremljene čete pod poveljstvom Ruprehta Eggenberga, ki so jih sestavljali poklicni najemniki, hrvaške čete pod poveljstvom bana Erdödyja in kranjske enote pod poveljstvom Andreja Auersperga Turjaškega. Zadnji je poveljeval 300 lahkim konjenikom in pomembno prispeval h končni zmagi. Kranjska je bila rešena in sv. Ahac je postal njen zavetnik. Zmaga v bitki pri Sisku sicer še ni prinesla miru. Zaradi velikega poraza je Otomansko cesarstvo napovedalo vojno Habsburški monarhiji. Omenjeni poraz je namreč pomenil začetek tako imenovane “dolge vojne” od leta 1593 do 1606, ki je močno izčrpala obe strani. Turjaški grofje pa so v spomin na zmago in svetniku na čast na Ločniku nad Turjakom prezidali cerkvico in jo poimenovali po sv. Ahacu.
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Tehnični oče slovenskega radia Elektrotehnik in šahist svetovnega formata Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence Leta 1593 – na dan svetega Ahaca – je pri trdnjavi Sisak potekala velika bitka med turško in krščansko vojsko. V junij¬skih dneh tistega leta je bósenski paša Hasan Predojević ob bregovih Kolpe pri Sisku zbral vojsko 12 tisoč vojakov, da bi vdrl v hrvaške in slo¬venske dežele. Pričakovani napad je zahteval takojšen avstrijski odgovor. Zbrali so obrambne, dobro opremljene čete pod poveljstvom Ruprehta Eggenberga, ki so jih sestavljali poklicni najemniki, hrvaške čete pod poveljstvom bana Erdödyja in kranjske enote pod poveljstvom Andreja Auersperga Turjaškega. Zadnji je poveljeval 300 lahkim konjenikom in pomembno prispeval h končni zmagi. Kranjska je bila rešena in sv. Ahac je postal njen zavetnik. Zmaga v bitki pri Sisku sicer še ni prinesla miru. Zaradi velikega poraza je Otomansko cesarstvo napovedalo vojno Habsburški monarhiji. Omenjeni poraz je namreč pomenil začetek tako imenovane “dolge vojne” od leta 1593 do 1606, ki je močno izčrpala obe strani. Turjaški grofje pa so v spomin na zmago in svetniku na čast na Ločniku nad Turjakom prezidali cerkvico in jo poimenovali po sv. Ahacu.
Pogovarjali smo se s strastnim čebelarjem z Malte Markom Porento, ki nas je popeljal v svet čebel, beseda je tekla o čebelarjenju na Malti, malteških čebelah, medu pa tudi o vsakdanjem utripu v tej otoški državici, gostili smo tudi mladega avtoserviserja iz Ljubljane Nika Pristavca, ki se je pred leti odločil, da bo karierno pot, povezano z avtomobili, nadaljeval v Nemčiji. V oddaji pa smo pripravili tudi nekaj utrinkov z nedavnega gostovanja učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Srbije v Brežicah.
Pogovarjali smo se s strastnim čebelarjem z Malte Markom Porento, ki nas je popeljal v svet čebel, beseda je tekla o čebelarjenju na Malti, malteških čebelah, medu pa tudi o vsakdanjem utripu v tej otoški državici, gostili smo tudi mladega avtoserviserja iz Ljubljane Nika Pristavca, ki se je pred leti odločil, da bo karierno pot, povezano z avtomobili, nadaljeval v Nemčiji. V oddaji pa smo pripravili tudi nekaj utrinkov z nedavnega gostovanja učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Srbije v Brežicah.
Slovenska zborovska dejavnost je zelo priljubljena tudi pri slovenskih rojakih v Argentini. O tem pričajo številne pevske skupine, ki delujejo v okviru slovenske skupnosti v tej južnoameriški državi. Tudi Slovenci v Mendozi radi prepevajo, to pa dokazuje tudi Slovenski mendoški oktet, ki tam deluje že več kot četrt stoletja. Te dni se je predstavil tudi v Sloveniji, gostovanje pa je sklenil z nastopom v Slovenski filharmoniji. Slovenski mendoški oktet predstavljamo v oddaji, v kateri gostimo tudi slovensko rojakinjo iz Kanade Marijo Ahačič Pollak, glasbenico, zborovodkinjo, radijsko voditeljico in urednico, predvsem pa neutrudno članico slovenske skupnosti v Torontu. Podajamo pa se tudi k našim rojakom v Tuzlo, kjer so pripravili že tradicionalno 24. Srečanje učencev slovenskega jezika in kulture v Bosni in Hercegovini.
Slovenska zborovska dejavnost je zelo priljubljena tudi pri slovenskih rojakih v Argentini. O tem pričajo številne pevske skupine, ki delujejo v okviru slovenske skupnosti v tej južnoameriški državi. Tudi Slovenci v Mendozi radi prepevajo, to pa dokazuje tudi Slovenski mendoški oktet, ki tam deluje že več kot četrt stoletja. Te dni se je predstavil tudi v Sloveniji, gostovanje pa je sklenil z nastopom v Slovenski filharmoniji. Slovenski mendoški oktet predstavljamo v oddaji, v kateri gostimo tudi slovensko rojakinjo iz Kanade Marijo Ahačič Pollak, glasbenico, zborovodkinjo, radijsko voditeljico in urednico, predvsem pa neutrudno članico slovenske skupnosti v Torontu. Podajamo pa se tudi k našim rojakom v Tuzlo, kjer so pripravili že tradicionalno 24. Srečanje učencev slovenskega jezika in kulture v Bosni in Hercegovini.
Podajamo se v Bruselj in prek radijskih valov gostimo učiteljico slovenskega jezika in kulture Petro Jan Likar, ki v belgijski prestolnici vodi tudi bralni klub in je zelo dobro povezana tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Nekaj več izveste tudi o tem, kako negujejo slovenski jezik rojaki v Vojvodini, na kratko se ustavljamo na 11. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, seznanjamo pa vas tudi z živahnim dogajanjem v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer so pred kratkim pripravili tradicionalni Festival diatonične harmonike.
Podajamo se v Bruselj in prek radijskih valov gostimo učiteljico slovenskega jezika in kulture Petro Jan Likar, ki v belgijski prestolnici vodi tudi bralni klub in je zelo dobro povezana tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Nekaj več izveste tudi o tem, kako negujejo slovenski jezik rojaki v Vojvodini, na kratko se ustavljamo na 11. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, seznanjamo pa vas tudi z živahnim dogajanjem v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer so pred kratkim pripravili tradicionalni Festival diatonične harmonike.
Ob postavitvi spletne strani Porabje.com so prav tam pred časom izdali tudi knjigo Slovensko Porabje, ki pa jo dopolnjuje tudi zanimiva igra Spomin za najmlajše obiskovalce te zanimive gričevnate pokrajine. Knjigo je ob finančni podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport izdala Razvojna agencija Slovenska krajina.
Ob postavitvi spletne strani Porabje.com so prav tam pred časom izdali tudi knjigo Slovensko Porabje, ki pa jo dopolnjuje tudi zanimiva igra Spomin za najmlajše obiskovalce te zanimive gričevnate pokrajine. Knjigo je ob finančni podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport izdala Razvojna agencija Slovenska krajina.
Rok Fink:« Ko sem prvič stopil na slovenska tla, sem se počutil kot doma« Tokrat predstavljamo rojaka iz Argentine Roka Finka. Rojen je v Buenos Airesu slovenskim staršem, ki so se v argentinsko prestolnico preselili po drugi svetovni vojni. Odraščal je v večmilijonskem in multikulturnem argentinskem glavnem mestu, prežet s slovenstvom in slovensko kulturo ter glasbo, ki jo z vso zavzetostjo ohranja še danes. Človek z vrsto poklicev, nekoč zaposlen v zavarovalništvu, odgovoren za storitve v potniški asistenci, finančni direktor v podjetju za zdravstvene storitve, taksist, ki tudi danes, kot upokojenec ne počiva. Še posebej blizu sta mu glasba in petje, v Argentini je sodeloval v številnih pevskih in instrumentalnih zasedbah. Čeprav rojen v južni Ameriki, je tesno povezan s Slovenijo, ki jo že vrsto let redno obiskuje in pravi, da se v deželi pod Alpami počuti kot doma.
Rok Fink:« Ko sem prvič stopil na slovenska tla, sem se počutil kot doma« Tokrat predstavljamo rojaka iz Argentine Roka Finka. Rojen je v Buenos Airesu slovenskim staršem, ki so se v argentinsko prestolnico preselili po drugi svetovni vojni. Odraščal je v večmilijonskem in multikulturnem argentinskem glavnem mestu, prežet s slovenstvom in slovensko kulturo ter glasbo, ki jo z vso zavzetostjo ohranja še danes. Človek z vrsto poklicev, nekoč zaposlen v zavarovalništvu, odgovoren za storitve v potniški asistenci, finančni direktor v podjetju za zdravstvene storitve, taksist, ki tudi danes, kot upokojenec ne počiva. Še posebej blizu sta mu glasba in petje, v Argentini je sodeloval v številnih pevskih in instrumentalnih zasedbah. Čeprav rojen v južni Ameriki, je tesno povezan s Slovenijo, ki jo že vrsto let redno obiskuje in pravi, da se v deželi pod Alpami počuti kot doma.
Tokrat smo obiskali Slovensko kulturno društvo Oljka v Poreču, v okviru katerega se tamkajšnji Slovenci povezujejo od leta 2007. Srečali smo se z Donatello Ruttar, arhitektko, kulturno delavko in profesorico, ki je v Benečiji pustila izjemen pečat. Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra, središča Porabskih Slovencev, je izdelala novo spletno stran Porabje.com. V ruskem skoraj milijonskem mestu Saratov v naselju Zaton živi majhna slovenska skupnost . Pripravljajo projekt z naslovom Slovenska hiša v Saratovu. Z več kot petdesetletnim glasbenim opusom se ponašajo Nediški puobi, ki so nastopili v koprskem studiu Hendrix.
Tokrat smo obiskali Slovensko kulturno društvo Oljka v Poreču, v okviru katerega se tamkajšnji Slovenci povezujejo od leta 2007. Srečali smo se z Donatello Ruttar, arhitektko, kulturno delavko in profesorico, ki je v Benečiji pustila izjemen pečat. Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra, središča Porabskih Slovencev, je izdelala novo spletno stran Porabje.com. V ruskem skoraj milijonskem mestu Saratov v naselju Zaton živi majhna slovenska skupnost . Pripravljajo projekt z naslovom Slovenska hiša v Saratovu. Z več kot petdesetletnim glasbenim opusom se ponašajo Nediški puobi, ki so nastopili v koprskem studiu Hendrix.
Na strokovnem seminarju v Ljubljani so se ta teden zbrali slovenski učitelji, ki poučujejo slovenščino in slovensko kulturo v slovenskih skupnostih v 21tih evropskih državah. O dogajanju na seminarju in tudi o slovenskem dopolnilnem pouku v nekaterih državah, kjer živijo slovenski rojaki, nekaj več izveste v oddaji. Bili smo na predstavitvi knjige s področja slovenskega izseljenstva o dolenjskem rojaku Francetu Bambiču, ki odstira njegovo življenje v začetku 20.stoletja, ko se je večkrat odpravil na delo v Ameriko. Odpeljemo vas k slovenskim rojakom v belgijski Maasmechelen, kjer slovensko pevsko društvo Slomšek med velikonočnimi prazniki pripravlja tradicionalni koncert, gostimo pa tudi slovensko rojakinjo Rozino Lovrenčič iz Nemčije, ki praznike tokrat preživlja v domovini.
Na strokovnem seminarju v Ljubljani so se ta teden zbrali slovenski učitelji, ki poučujejo slovenščino in slovensko kulturo v slovenskih skupnostih v 21tih evropskih državah. O dogajanju na seminarju in tudi o slovenskem dopolnilnem pouku v nekaterih državah, kjer živijo slovenski rojaki, nekaj več izveste v oddaji. Bili smo na predstavitvi knjige s področja slovenskega izseljenstva o dolenjskem rojaku Francetu Bambiču, ki odstira njegovo življenje v začetku 20.stoletja, ko se je večkrat odpravil na delo v Ameriko. Odpeljemo vas k slovenskim rojakom v belgijski Maasmechelen, kjer slovensko pevsko društvo Slomšek med velikonočnimi prazniki pripravlja tradicionalni koncert, gostimo pa tudi slovensko rojakinjo Rozino Lovrenčič iz Nemčije, ki praznike tokrat preživlja v domovini.
Minister Matej Arčon se je sestal s predstavniki številnih društev, razvejano dejavnost v mestu pa je spoznal z obiskom Kulturnega doma, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Tržaškega knjižnega središča, Dijaškega doma in športnega središča pri Sv. Ivanu. Slovenci so se mu zahvalili za pozornost in finančno podporo, ki jim jo namenja urad ter srečanje izkoristili za predstavitev načrtov, povezanih z utrjevanjem prisotnosti narodne skupnosti na Tržaškem. V oddaji tudi o tem: - Občini Dolina in Koper za ponovno odprtje ceste med Prebenegom in Socerbom. - Številne prireditve ob Solinarskem prazniku. - Na Bonifiki teniški turnir za ženske.
Minister Matej Arčon se je sestal s predstavniki številnih društev, razvejano dejavnost v mestu pa je spoznal z obiskom Kulturnega doma, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Tržaškega knjižnega središča, Dijaškega doma in športnega središča pri Sv. Ivanu. Slovenci so se mu zahvalili za pozornost in finančno podporo, ki jim jo namenja urad ter srečanje izkoristili za predstavitev načrtov, povezanih z utrjevanjem prisotnosti narodne skupnosti na Tržaškem. V oddaji tudi o tem: - Občini Dolina in Koper za ponovno odprtje ceste med Prebenegom in Socerbom. - Številne prireditve ob Solinarskem prazniku. - Na Bonifiki teniški turnir za ženske.
Podajamo se v Romunijo in se ustavljamo na slovenskem lektoratu v Bukarešti. Z lektorico slovenščine na bukareški univerzi Barbaro Kustec se pogovarjamo o študiju slovenskega jezika, spremljevalnih prireditvah in vtisih iz romunske prestolnice. Obiskali smo tudi slovenske rojake v Rumi, o dogajanju v slovenski skupnosti v tem srbskem mestu pa je beseda tekla s predsednikom društva Emona in učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka Zoranom Jovičičem. V oddaji pa vas seznanjamo tudi s pomladno poletnimi prireditvami , ki jih organizirajo na Slovenski izseljenski matici.
Podajamo se v Romunijo in se ustavljamo na slovenskem lektoratu v Bukarešti. Z lektorico slovenščine na bukareški univerzi Barbaro Kustec se pogovarjamo o študiju slovenskega jezika, spremljevalnih prireditvah in vtisih iz romunske prestolnice. Obiskali smo tudi slovenske rojake v Rumi, o dogajanju v slovenski skupnosti v tem srbskem mestu pa je beseda tekla s predsednikom društva Emona in učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka Zoranom Jovičičem. V oddaji pa vas seznanjamo tudi s pomladno poletnimi prireditvami , ki jih organizirajo na Slovenski izseljenski matici.
V oddaji gostimo doktorskega raziskovalca in eksperta za baterijske sisteme ter športnika Luko Smajila, ki že štiri leta biva na Švedskem, pogovarjali smo se tudi s slovenskim rojakom Damjanom Pristovnikom, ki je pred tremi desetletji novi dom in delo našel na Predarlskem, v mestu Bregenz, beležimo pa tudi pomladni utrip v slovenski dopolnilni šoli v Banjaluki.
V oddaji gostimo doktorskega raziskovalca in eksperta za baterijske sisteme ter športnika Luko Smajila, ki že štiri leta biva na Švedskem, pogovarjali smo se tudi s slovenskim rojakom Damjanom Pristovnikom, ki je pred tremi desetletji novi dom in delo našel na Predarlskem, v mestu Bregenz, beležimo pa tudi pomladni utrip v slovenski dopolnilni šoli v Banjaluki.
Vsebina oddaje: Letošnja 56. revija Primorska poje je v polnem zagonu. Skupno se bo na 35 revijah v Sloveniji, zamejstvu in na Hrvaškem predstavilo 210 zborov z okrog 3800 pevkami in pevci. Vida Matjan je ob še nekaterih Slovencih pomembno vplivala na razvoj glasbenega izobraževanja. Osnovna in srednja šola iz Kotorja, ki nosi tudi njeno ime, je v sodelovanju s črnogorsko glasbeno akademijo po več kot šestdesetih letih pripravila glasbeno scensko delo Neprespana gozdna noč. Glavni cilj Rafaelove družbe je spremljanje in povezovanje rojakov po svetu. Ena izmed aktivnosti Slovencev doma in po svetu je tudi fotografski natečaj Moj košček Slovenije. Člani slovenskega društva Triglav iz Banja Luke odkrivajo še zanje neodkrite delčke Slovenije.
Vsebina oddaje: Letošnja 56. revija Primorska poje je v polnem zagonu. Skupno se bo na 35 revijah v Sloveniji, zamejstvu in na Hrvaškem predstavilo 210 zborov z okrog 3800 pevkami in pevci. Vida Matjan je ob še nekaterih Slovencih pomembno vplivala na razvoj glasbenega izobraževanja. Osnovna in srednja šola iz Kotorja, ki nosi tudi njeno ime, je v sodelovanju s črnogorsko glasbeno akademijo po več kot šestdesetih letih pripravila glasbeno scensko delo Neprespana gozdna noč. Glavni cilj Rafaelove družbe je spremljanje in povezovanje rojakov po svetu. Ena izmed aktivnosti Slovencev doma in po svetu je tudi fotografski natečaj Moj košček Slovenije. Člani slovenskega društva Triglav iz Banja Luke odkrivajo še zanje neodkrite delčke Slovenije.
Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.
Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.
Pred vrati je pust in tudi Slovenci, ki živijo v tujini, se bodo udeležili nekaterih tradicionalnih pustnih dogodkov, kot so povorke in karnevali. Poklicali smo v ameriški Cleveland – tam imajo pustne dogodke že ves teden, jutri pa za zaključek pripravljajo tradicionalno Kurentovanje s parado, na kateri pričakujejo več tisoč ljudi. V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija bo vrhunec praznovanj na tako imenovani pustni oziroma rožni ponedeljek, kot mu pravijo, ko bodo ulice zasedle pisane povorke z vozovi in s skulpturami, ki jih bodo vlekli traktorji, gledalce pa bodo obdarovali s sladkarijami, igračami in rožami. Slovenci v Severnem Porenju – Vestfaliji se bodo v ponedeljek udeležili povorke v Hildnu. V oddaji pa bomo pogledali tudi na vzhodno obalo Španije k Slovenki, ki se ukvarja s prehransko varnostjo, v prostem času pa gasilce uči plavanja.
Pred vrati je pust in tudi Slovenci, ki živijo v tujini, se bodo udeležili nekaterih tradicionalnih pustnih dogodkov, kot so povorke in karnevali. Poklicali smo v ameriški Cleveland – tam imajo pustne dogodke že ves teden, jutri pa za zaključek pripravljajo tradicionalno Kurentovanje s parado, na kateri pričakujejo več tisoč ljudi. V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija bo vrhunec praznovanj na tako imenovani pustni oziroma rožni ponedeljek, kot mu pravijo, ko bodo ulice zasedle pisane povorke z vozovi in s skulpturami, ki jih bodo vlekli traktorji, gledalce pa bodo obdarovali s sladkarijami, igračami in rožami. Slovenci v Severnem Porenju – Vestfaliji se bodo v ponedeljek udeležili povorke v Hildnu. V oddaji pa bomo pogledali tudi na vzhodno obalo Španije k Slovenki, ki se ukvarja s prehransko varnostjo, v prostem času pa gasilce uči plavanja.
V oddaji vas podrobneje seznanjamo z letošnjim srečanjem Dobrodošli doma, ki bo potekalo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v pogovoru z Valensom Frangežem iz Züricha beseda teče o dogodku društva VTIS v Švici - Predstavi svojo znanost, predstavljamo tudi prevajalca, esejista in lektorja slovenskega jezika v nemškem Regensburgu Slava Šerca, v Celju pa smo se srečali s slovenskim rojakom iz Argentine Rokom Finkom.
V oddaji vas podrobneje seznanjamo z letošnjim srečanjem Dobrodošli doma, ki bo potekalo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v pogovoru z Valensom Frangežem iz Züricha beseda teče o dogodku društva VTIS v Švici - Predstavi svojo znanost, predstavljamo tudi prevajalca, esejista in lektorja slovenskega jezika v nemškem Regensburgu Slava Šerca, v Celju pa smo se srečali s slovenskim rojakom iz Argentine Rokom Finkom.
V oddaji potujemo v Banja Luko, kjer so na slovenskem lektoratu, ki deluje na tamkajšnji Filološki fakulteti, slovesno odprli tako imenovano Slovensko učilnico. Ustavljamo se na slovenskem radiu v Sydneyu, kjer so minuli konec tedna s slavnostno prireditvijo in odprtjem novega radijskega studia zaznamovali prvo obletnico slovenske radijske oddaje, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom v Berlin, ki obujajo slovenski običaj spuščanja lučk po reki ob Gregorjevem.
V oddaji potujemo v Banja Luko, kjer so na slovenskem lektoratu, ki deluje na tamkajšnji Filološki fakulteti, slovesno odprli tako imenovano Slovensko učilnico. Ustavljamo se na slovenskem radiu v Sydneyu, kjer so minuli konec tedna s slavnostno prireditvijo in odprtjem novega radijskega studia zaznamovali prvo obletnico slovenske radijske oddaje, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom v Berlin, ki obujajo slovenski običaj spuščanja lučk po reki ob Gregorjevem.
Slovenci na avstrijskem Štajerskem od nove avstrijske vlade pričakujejo spremembe na področju dvojezičnega šolstva in kulture. Že vrsto let si namreč prizadevajo za uvedbo rednega pouka slovenščine v Gradcu in Radgonskem kotu in za ustanovitev slovenskega kulturnega centra v Gradcu, v katerem bi prostor dobile tudi slovenske ustanove in društva v štajerski prestolnici.
Slovenci na avstrijskem Štajerskem od nove avstrijske vlade pričakujejo spremembe na področju dvojezičnega šolstva in kulture. Že vrsto let si namreč prizadevajo za uvedbo rednega pouka slovenščine v Gradcu in Radgonskem kotu in za ustanovitev slovenskega kulturnega centra v Gradcu, v katerem bi prostor dobile tudi slovenske ustanove in društva v štajerski prestolnici.
Ustavili smo se v Veliki Britaniji in se o izkušnji življenja v tujini in aktivnostih britansko slovenskega društva v Londonu pogovarjali z vodjo društva Evelino Ferar, pomudili smo se tudi pri slovenskih rojakih v Nemčiji in nekaj več pozornosti namenili dejavnosti Slovencev v Stuttgartu, ki jih združuje društvo Triglav. Novoizvoljeni predsednik društva Borut Hižman je predstavil društvene aktivnosti in tudi svojo pot v Nemčiji. Obiskali pa smo tudi razstavo v Ljubljani ob koncu fotografskega natečaja Rafaelove družbe z naslovom Moj košček Slovenije in pokramljali z nekaterimi nagrajenci.
Ustavili smo se v Veliki Britaniji in se o izkušnji življenja v tujini in aktivnostih britansko slovenskega društva v Londonu pogovarjali z vodjo društva Evelino Ferar, pomudili smo se tudi pri slovenskih rojakih v Nemčiji in nekaj več pozornosti namenili dejavnosti Slovencev v Stuttgartu, ki jih združuje društvo Triglav. Novoizvoljeni predsednik društva Borut Hižman je predstavil društvene aktivnosti in tudi svojo pot v Nemčiji. Obiskali pa smo tudi razstavo v Ljubljani ob koncu fotografskega natečaja Rafaelove družbe z naslovom Moj košček Slovenije in pokramljali z nekaterimi nagrajenci.
Nova Gorica, letošnja evropska prestolnica kulture, je v teh dneh kraj srečevanj in povezovanja Slovencev z vseh koncev sveta. V okviru prireditve Dobrodošli doma se v mestu odvijajo številni dogodki, ki jih pripravlja Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med njimi tudi srečanje radijskih ustvarjalcev - tistih, ki s svojimi oddajami skrbijo, da slovenska beseda odmeva tudi v Kolumbiji, Argentini, Avstraliji in ZDA.
Nova Gorica, letošnja evropska prestolnica kulture, je v teh dneh kraj srečevanj in povezovanja Slovencev z vseh koncev sveta. V okviru prireditve Dobrodošli doma se v mestu odvijajo številni dogodki, ki jih pripravlja Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med njimi tudi srečanje radijskih ustvarjalcev - tistih, ki s svojimi oddajami skrbijo, da slovenska beseda odmeva tudi v Kolumbiji, Argentini, Avstraliji in ZDA.
V oddaji vas seznanjamo z nacionalno platformo za izposojo elektronskih knjig - Cobbiselo, ki je dobrodošla tudi za izposojo pri Slovencih po svetu, ki so včlanjeni v ljubljanski NUK, predstavljamo pa tudi zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici. Predstavljamo tudi novo knjigo s področja migracij z naslovom Slovenske selitve v socializmu, gostimo francistko in sociologinjo kulture iz Ajdovščine Kajo Pečnik, ki že trinajst let biva v Veliki Britaniji, v Londonu pa med drugim vodi tudi slovenski pevski zbor, pogovarjali pa smo se tudi z mlado krajinsko arhitektko Zalo Dimc, ki si je izkušnje iz svojega delovnega področja nabirala na Danskem.
V oddaji vas seznanjamo z nacionalno platformo za izposojo elektronskih knjig - Cobbiselo, ki je dobrodošla tudi za izposojo pri Slovencih po svetu, ki so včlanjeni v ljubljanski NUK, predstavljamo pa tudi zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici. Predstavljamo tudi novo knjigo s področja migracij z naslovom Slovenske selitve v socializmu, gostimo francistko in sociologinjo kulture iz Ajdovščine Kajo Pečnik, ki že trinajst let biva v Veliki Britaniji, v Londonu pa med drugim vodi tudi slovenski pevski zbor, pogovarjali pa smo se tudi z mlado krajinsko arhitektko Zalo Dimc, ki si je izkušnje iz svojega delovnega področja nabirala na Danskem.
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta tudi letos podelila priznanja na Tischlerjevem govorniškem natečaju za mlade. Petčlanska žirija je imela težko delo. Mladi govorci so se med šest do osem minutnimi govori izkazali tako s poznavanjem teme kot z retoričnimi spretnostmi. Govorniškega natečaja so se udeležili učenke in učenci Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu ter Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu.
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta tudi letos podelila priznanja na Tischlerjevem govorniškem natečaju za mlade. Petčlanska žirija je imela težko delo. Mladi govorci so se med šest do osem minutnimi govori izkazali tako s poznavanjem teme kot z retoričnimi spretnostmi. Govorniškega natečaja so se udeležili učenke in učenci Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu ter Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu.
Tudi rojaki in v zamejstvu in izseljenstvu so obeležili slovenski kulturni praznik. Z našo ekipo smo bili na Madžarskem. V gledališki dvorani v Monoštru sta proslavo ob Prešernovem dnevu pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava.
Tudi rojaki in v zamejstvu in izseljenstvu so obeležili slovenski kulturni praznik. Z našo ekipo smo bili na Madžarskem. V gledališki dvorani v Monoštru sta proslavo ob Prešernovem dnevu pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava.
Pred bližnjim kulturnim praznikom so več kulturnih prireditev organizirali tudi Slovenci v Bruslju. Danes je v evropski četrti ob slovenskem spomeniku nastopila vokalna skupina Kokr´čan, daljšo prireditev pa je ob sodelovanju slovenskih otrok evropske šole in učencev slovenskega jezika pripravilo slovensko veleposlaništvo v Belgiji. V prostorih evropskega parlamenta pa so odprli razstavo portretov 10 znanih Slovencev in Slovenk.
Pred bližnjim kulturnim praznikom so več kulturnih prireditev organizirali tudi Slovenci v Bruslju. Danes je v evropski četrti ob slovenskem spomeniku nastopila vokalna skupina Kokr´čan, daljšo prireditev pa je ob sodelovanju slovenskih otrok evropske šole in učencev slovenskega jezika pripravilo slovensko veleposlaništvo v Belgiji. V prostorih evropskega parlamenta pa so odprli razstavo portretov 10 znanih Slovencev in Slovenk.
Z razstavo in kulturnim programom bomo med Slovenci v Bruslju. Dramska skupina Slovenskega kulturnega društva Bazovica z Reke je pripravila novo predstavo Žalujoči ostali. Tudi v Monoštru so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili zanimivo prireditev. Z Vero Papež Adamič, rojeno v Banjaluki, danes pa živečo v Ljubljani, bomo spregovorili o stoletnici prisotnosti Slovencev v vasi Slatina. Lea Globočnik je zmagovalka Tischlerjevega govorniškega natečaja za mlade.
Z razstavo in kulturnim programom bomo med Slovenci v Bruslju. Dramska skupina Slovenskega kulturnega društva Bazovica z Reke je pripravila novo predstavo Žalujoči ostali. Tudi v Monoštru so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili zanimivo prireditev. Z Vero Papež Adamič, rojeno v Banjaluki, danes pa živečo v Ljubljani, bomo spregovorili o stoletnici prisotnosti Slovencev v vasi Slatina. Lea Globočnik je zmagovalka Tischlerjevega govorniškega natečaja za mlade.
Tokrat o ženskah v znanosti, saj smo v torek zaznamovali mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Doktorica Polona Šafarič Tepeš, ki se v New Yorku posveča preučevanju endometrioze in je zagovornica enakopravnosti spolov, je v palači Združenih narodov v New Yorku organizirala okroglo mizo o zdravju žensk. Za našo oddajo je spregovorila o tako imenovanem sindromu čebele matice, o ovirah za ženske na poklicni poti, pa tudi o prilagajanju medicine zakonitostim ženskega telesa. V oddaji tudi o praznovanju slovenskega kulturnega praznika 8. februarja. Ob tej priložnosti so v prostorih Slovenske izseljenske matice v Ljubljani pripravili predstavitev prekmurske izseljenske kulturne dediščine iz ameriškega Betlehema, Prešernov dan pa so zaznamovali tudi Slovenci v Skopju.
Tokrat o ženskah v znanosti, saj smo v torek zaznamovali mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Doktorica Polona Šafarič Tepeš, ki se v New Yorku posveča preučevanju endometrioze in je zagovornica enakopravnosti spolov, je v palači Združenih narodov v New Yorku organizirala okroglo mizo o zdravju žensk. Za našo oddajo je spregovorila o tako imenovanem sindromu čebele matice, o ovirah za ženske na poklicni poti, pa tudi o prilagajanju medicine zakonitostim ženskega telesa. V oddaji tudi o praznovanju slovenskega kulturnega praznika 8. februarja. Ob tej priložnosti so v prostorih Slovenske izseljenske matice v Ljubljani pripravili predstavitev prekmurske izseljenske kulturne dediščine iz ameriškega Betlehema, Prešernov dan pa so zaznamovali tudi Slovenci v Skopju.
Vsebina oddaje: - Pretekli teden so v slovitem muzeju Belvedere na Dunaju slovesno odprli izjemno likovno razstavo - 108 umetnin najpomembnejših slovenskih slikark in slikarjev iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20.-ega je postavljenih v dialog s sočasnimi mednarodnimi deli. - Predstavniki zvez slovenskih kulturnih in prosvetnih društev iz vseh štirih sosednjih držav želijo spodbuditi oblikovanje državne strategije za utrjevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora. - Z Jurčkom Žmaucem smo se pogovarjali o njegovem življenju, delu in povezovanju Slovencev v Clevelandu, Celovcu in v Sloveniji. - Dvojezična trgovska akademija letos praznuje 35 let delovanja. Šola je po konceptu izobraževanja edinstvena in že od ustanovitve dalje presega meje.
Vsebina oddaje: - Pretekli teden so v slovitem muzeju Belvedere na Dunaju slovesno odprli izjemno likovno razstavo - 108 umetnin najpomembnejših slovenskih slikark in slikarjev iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20.-ega je postavljenih v dialog s sočasnimi mednarodnimi deli. - Predstavniki zvez slovenskih kulturnih in prosvetnih društev iz vseh štirih sosednjih držav želijo spodbuditi oblikovanje državne strategije za utrjevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora. - Z Jurčkom Žmaucem smo se pogovarjali o njegovem življenju, delu in povezovanju Slovencev v Clevelandu, Celovcu in v Sloveniji. - Dvojezična trgovska akademija letos praznuje 35 let delovanja. Šola je po konceptu izobraževanja edinstvena in že od ustanovitve dalje presega meje.
Minuli teden so v Celovcu podelili že 46. Tischlerjevo nagrado. Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta tokrat nagradila Franca Kattniga za njegovo delo na založniškem in kulturnem področju. S svojimi idejami in pristopi je letošnji nagrajenec imel pomemben vpliv na razvoj koroške kulturne scene.
Minuli teden so v Celovcu podelili že 46. Tischlerjevo nagrado. Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta tokrat nagradila Franca Kattniga za njegovo delo na založniškem in kulturnem področju. S svojimi idejami in pristopi je letošnji nagrajenec imel pomemben vpliv na razvoj koroške kulturne scene.
Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta tokrat podelila 46. Tischlerjevo nagrado Francu Kattingu. Pripravili Kranjec Tanja in Petra Kos Gnamuš. Marica Hartmann je že več kot pol stoletja steber Slovenskega kulturnega društva Celovec. Pripravila Tanja Kranjec. Slovenski duhovniki na Hrvaškem v 19. in 20. stoletju. Pripravila Tjaša Lotrič. V Monoštru so se spomnili nekdanjega dopisnika RTV Slovenija iz Porabja Ernesta Ružiča. Pripravil Dušan Tomažič. Slovensko društvo Triglav, Subotica ima izredno razvejano dejavnost delovanja. Pripravil Dušan Tomažič.
Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta tokrat podelila 46. Tischlerjevo nagrado Francu Kattingu. Pripravili Kranjec Tanja in Petra Kos Gnamuš. Marica Hartmann je že več kot pol stoletja steber Slovenskega kulturnega društva Celovec. Pripravila Tanja Kranjec. Slovenski duhovniki na Hrvaškem v 19. in 20. stoletju. Pripravila Tjaša Lotrič. V Monoštru so se spomnili nekdanjega dopisnika RTV Slovenija iz Porabja Ernesta Ružiča. Pripravil Dušan Tomažič. Slovensko društvo Triglav, Subotica ima izredno razvejano dejavnost delovanja. Pripravil Dušan Tomažič.
Obiskali smo letošnjo Zimsko šolo slovenskega jezika, ki poteka na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se z nekaterimi udeleženci slovenskih korenin pogovorili o tem, zakaj se učijo slovenščino in kaj jim povzroča težave pri učenju jezika slovenskih prednikov. Ustavili smo se v Parizu in se z lektorico slovenščine Katarino Dovč pogovarjali o študiju slovenskega jezika v francoski prestolnici ter vsakdanjem utripu mesta. Pomudili pa smo se tudi pri slovenskih rojakih v nemškem Augsburgu, ki se pripravljajo na zaznamovanje slovenskega kulturnega praznika in se s podpredsednico slovenskega društva Drava Cvetko Javernik pogovorili o ohranjanju slovenske kulture in tradicij v okviru tamkajšnje slovenske skupnosti.
Obiskali smo letošnjo Zimsko šolo slovenskega jezika, ki poteka na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se z nekaterimi udeleženci slovenskih korenin pogovorili o tem, zakaj se učijo slovenščino in kaj jim povzroča težave pri učenju jezika slovenskih prednikov. Ustavili smo se v Parizu in se z lektorico slovenščine Katarino Dovč pogovarjali o študiju slovenskega jezika v francoski prestolnici ter vsakdanjem utripu mesta. Pomudili pa smo se tudi pri slovenskih rojakih v nemškem Augsburgu, ki se pripravljajo na zaznamovanje slovenskega kulturnega praznika in se s podpredsednico slovenskega društva Drava Cvetko Javernik pogovorili o ohranjanju slovenske kulture in tradicij v okviru tamkajšnje slovenske skupnosti.
Ustavljamo se pri naših rojakih v Bitoli in se z učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka Mileno Pinza pogovarjamo o slovenski šoli in dogajanju v slovenski skupnosti v tem delu Severne Makedonije. Predstavljamo strokovnjaka s področja robotike in računalniškega inženirstva Matevža Zorca, ki nadaljuje izobraževanje na tem področju v obliki doktorskega študija v Estoniji. Potujemo tudi na Švedsko, kjer so rojaki v okviru Slovenske zveze v novem letu že začeli z intenzivno dejavnostjo, predstavljamo pa tudi dejavnost Izseljenskega društva Slovenija v svetu v minulem letu ter se oziramo k načrtom za letos.
Ustavljamo se pri naših rojakih v Bitoli in se z učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka Mileno Pinza pogovarjamo o slovenski šoli in dogajanju v slovenski skupnosti v tem delu Severne Makedonije. Predstavljamo strokovnjaka s področja robotike in računalniškega inženirstva Matevža Zorca, ki nadaljuje izobraževanje na tem področju v obliki doktorskega študija v Estoniji. Potujemo tudi na Švedsko, kjer so rojaki v okviru Slovenske zveze v novem letu že začeli z intenzivno dejavnostjo, predstavljamo pa tudi dejavnost Izseljenskega društva Slovenija v svetu v minulem letu ter se oziramo k načrtom za letos.
Na avstrijskem Koroškem dvojezični pouk očitno doživlja svojevrsten preporod. Strpnejše razmere do koroških Slovencev in slovenskega jezika so rodile večje zanimanje jezik, saj k pouku prihaja rekordno število otrok, v vseh šolah skoraj 4000 med njimi tudi neslovenskega rodu. Reportažo je pripravila Tanja Kranjec. Osrednji gost oddaje bo nekdanji sodelavec, ki je pripravil že svojo 60 dokumentarno oddajo. Zadnjo v nizu posveča brazilskemu Slovencu Bogdanu Šaleju. V predstavitvi slovenskih društev, ki delujejo v Vojvodini, se bomo tokrat spoznali s predsednikom Zoranom Jovičićem, ki vodi društvo Emona iz Rume.
Na avstrijskem Koroškem dvojezični pouk očitno doživlja svojevrsten preporod. Strpnejše razmere do koroških Slovencev in slovenskega jezika so rodile večje zanimanje jezik, saj k pouku prihaja rekordno število otrok, v vseh šolah skoraj 4000 med njimi tudi neslovenskega rodu. Reportažo je pripravila Tanja Kranjec. Osrednji gost oddaje bo nekdanji sodelavec, ki je pripravil že svojo 60 dokumentarno oddajo. Zadnjo v nizu posveča brazilskemu Slovencu Bogdanu Šaleju. V predstavitvi slovenskih društev, ki delujejo v Vojvodini, se bomo tokrat spoznali s predsednikom Zoranom Jovičićem, ki vodi društvo Emona iz Rume.
Tokrat nas bo pot najprej vodila iz Slovenije do Danske in Afrike. Antropologinja Polona Zabret, ki študira na univerzi v Kobenhavnu, bo razložila, kako daleč smo v Sloveniji v primerjavi z Dansko na področju trajnostne mobilnosti, opisala pa bo tudi izkušnje s 3-mesečnega terenskega dela v Ugandi, kjer je preučevala vrednostno verigo oglja. Govorili bomo tudi o evropski prestolnici kulture, ki jo gostita Nova Gorica in Gorica, ter o tem, kolikšno je zanimanje za stalno vrnitev izseljencev in zdomcev v Slovenijo – o tem smo se pozanimali na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Skupaj s sogovornico iz Svetovnega slovenskega kongresa pa bomo potegnili črto pod minulo leto ter pogledali proti načrtom v letošnjem.
Tokrat nas bo pot najprej vodila iz Slovenije do Danske in Afrike. Antropologinja Polona Zabret, ki študira na univerzi v Kobenhavnu, bo razložila, kako daleč smo v Sloveniji v primerjavi z Dansko na področju trajnostne mobilnosti, opisala pa bo tudi izkušnje s 3-mesečnega terenskega dela v Ugandi, kjer je preučevala vrednostno verigo oglja. Govorili bomo tudi o evropski prestolnici kulture, ki jo gostita Nova Gorica in Gorica, ter o tem, kolikšno je zanimanje za stalno vrnitev izseljencev in zdomcev v Slovenijo – o tem smo se pozanimali na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Skupaj s sogovornico iz Svetovnega slovenskega kongresa pa bomo potegnili črto pod minulo leto ter pogledali proti načrtom v letošnjem.
Tokrat predstavljamo dve zanimivi sogovornici: Sandro Vončina Matuškovo, ki živi v bližini Brna, kamor se je z Gorenjske preselila kot otrok, ter študentko Tio Goriup Dermastia iz Ljubljane, ki biva v predmestju Chichaga. Obe smo povprašali o njunih selitvah v tujino in o življenju na Češkem oziroma v Združenih državah. Ob začetku novega leta skupaj s sogovornikoma iz dveh organizacij, ki delujeta na področju ohranjanja stika s slovenskimi izseljenci in zdomci, tudi ocenjujemo dogodke v preteklem letu ter pregledujemo načrte za letos.
Tokrat predstavljamo dve zanimivi sogovornici: Sandro Vončina Matuškovo, ki živi v bližini Brna, kamor se je z Gorenjske preselila kot otrok, ter študentko Tio Goriup Dermastia iz Ljubljane, ki biva v predmestju Chichaga. Obe smo povprašali o njunih selitvah v tujino in o življenju na Češkem oziroma v Združenih državah. Ob začetku novega leta skupaj s sogovornikoma iz dveh organizacij, ki delujeta na področju ohranjanja stika s slovenskimi izseljenci in zdomci, tudi ocenjujemo dogodke v preteklem letu ter pregledujemo načrte za letos.
V prvi letošnji oddaji se s tremi predstavnicami Društva v tujini izobraženih Slovencev – VTIS, Nežo Ribarič, Anito Šenk in Bojano Selinšek, pogovarjamo o dejavnosti in dosežkih ter številnih dogodkih društva v minulem letu, sogovornice pa se ozirajo tudi k načrtom v letu, ki se je pravkar začelo. Gostimo tudi mladega magistra računalniških znanosti Žana Marka Breskvarja, ki se je odločil za nadaljevanje študijske poti na Irskem, ustavljamo pa se še pri letošnji Zimski šoli slovenskega jezika, ki se januarja začenja na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
V prvi letošnji oddaji se s tremi predstavnicami Društva v tujini izobraženih Slovencev – VTIS, Nežo Ribarič, Anito Šenk in Bojano Selinšek, pogovarjamo o dejavnosti in dosežkih ter številnih dogodkih društva v minulem letu, sogovornice pa se ozirajo tudi k načrtom v letu, ki se je pravkar začelo. Gostimo tudi mladega magistra računalniških znanosti Žana Marka Breskvarja, ki se je odločil za nadaljevanje študijske poti na Irskem, ustavljamo pa se še pri letošnji Zimski šoli slovenskega jezika, ki se januarja začenja na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Predstavljamo sogovornika, ki je zaposlen v vodstvu avtomobilskega podjetja Jaguar Land Rover. Jure Vrhunc že osem let živi v Angliji in je v podjetju JLR, ki s proizvodnjo luksuznih in terenskih vozil velja za enega od britanskih simbolov in tudi za enega od najpomembnejši britanskih izvoznikov, prehodil pot od razvojnega inženirja do svetovalca v vodstvu. V JLR, kjer so v minulih letih izvedli obsežno in tudi težko transformacijo, pozorno spremljajo dogajanje v drugih avtomobilskih podjetjih, tudi v Nemčiji, ter kitajsko konkurenco na področju električnih vozil. Jure Vrhunc, ki mu gre v Angliji najbolj na živce nenehno slabo vreme, razkrije tudi ceno najdražjega prodanega Jaguarja ter razloži, kako običajno preživlja božične in novoletne praznike.
Predstavljamo sogovornika, ki je zaposlen v vodstvu avtomobilskega podjetja Jaguar Land Rover. Jure Vrhunc že osem let živi v Angliji in je v podjetju JLR, ki s proizvodnjo luksuznih in terenskih vozil velja za enega od britanskih simbolov in tudi za enega od najpomembnejši britanskih izvoznikov, prehodil pot od razvojnega inženirja do svetovalca v vodstvu. V JLR, kjer so v minulih letih izvedli obsežno in tudi težko transformacijo, pozorno spremljajo dogajanje v drugih avtomobilskih podjetjih, tudi v Nemčiji, ter kitajsko konkurenco na področju električnih vozil. Jure Vrhunc, ki mu gre v Angliji najbolj na živce nenehno slabo vreme, razkrije tudi ceno najdražjega prodanega Jaguarja ter razloži, kako običajno preživlja božične in novoletne praznike.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili Društvo Sava iz Beograda, ki je v Novi Gorici in Gorici počastilo Dorico Makuc s filmskimi projekcijami in delavnicami o življenju Slovencev po svetu. Sprehodili se bomo po festivalskem zemljevidu regije in napovedali najboljše koncerte in dogodke to poletje – od Makedonije in Srbije do Hrvaške in Črne gore. Za konec pa vam predstavljamo pisateljico, novinarko in kulturno delavko Adriano Kuči.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili Društvo Sava iz Beograda, ki je v Novi Gorici in Gorici počastilo Dorico Makuc s filmskimi projekcijami in delavnicami o življenju Slovencev po svetu. Sprehodili se bomo po festivalskem zemljevidu regije in napovedali najboljše koncerte in dogodke to poletje – od Makedonije in Srbije do Hrvaške in Črne gore. Za konec pa vam predstavljamo pisateljico, novinarko in kulturno delavko Adriano Kuči.
V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ustavili smo se v Sarajevu, kjer so se začeli 8. Dnevi sodobnega slovenskega filma, s slovenskim veleposlanikom v Pragi smo se pogovarjali o decembrskih prireditvah in srečanjih s Slovenci na Češkem ter njihovem pomenu za tamkajšnjo slovensko skupnost, pomudili smo se v Argentini in zabeležili, kako so minulo soboto zaznamovali 37 let slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo, ki deluje v Buenos Airesu, nekaj pozornosti pa smo namenili tudi predprazničnemu vzdušju v poletni argentinski prestolnici. Skočili pa smo tudi na Sever Evrope in se ustavili pri rojakih na Švedskem, ki ta konec tedna v Stockholmu pripravljajo tradicionalni Božični koncert.
Ustavili smo se v Sarajevu, kjer so se začeli 8. Dnevi sodobnega slovenskega filma, s slovenskim veleposlanikom v Pragi smo se pogovarjali o decembrskih prireditvah in srečanjih s Slovenci na Češkem ter njihovem pomenu za tamkajšnjo slovensko skupnost, pomudili smo se v Argentini in zabeležili, kako so minulo soboto zaznamovali 37 let slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo, ki deluje v Buenos Airesu, nekaj pozornosti pa smo namenili tudi predprazničnemu vzdušju v poletni argentinski prestolnici. Skočili pa smo tudi na Sever Evrope in se ustavili pri rojakih na Švedskem, ki ta konec tedna v Stockholmu pripravljajo tradicionalni Božični koncert.
Prva decembrska oddaja je že malo praznično obarvana, saj danes goduje Miklavž. V več mestih in krajih po Sloveniji so pripravili Miklavževe sprevode, Miklavževanja pa so marsikje pripravili tudi Slovenci v tujini – slišali boste, kako so se imeli otroci v Švici. Pogledali smo tudi med Slovence v Belgijo; pogovarjali smo se z Ano Planinc, ki jo je pred desetletjem pot pripeljala v Bruselj in je o življenju tam napisala knjigo, pozanimali pa smo se tudi, s čim imajo ob selitvi v Belgijo Slovenci največ težav. Tudi na 15-letnico delovanja Slovenčic nismo pozabili. Ta ženski pevski zbor, ki deluje v Tuzli v Bosni in Hercegovini, bo jubilej zaznamoval s posebnim koncertom.
Prva decembrska oddaja je že malo praznično obarvana, saj danes goduje Miklavž. V več mestih in krajih po Sloveniji so pripravili Miklavževe sprevode, Miklavževanja pa so marsikje pripravili tudi Slovenci v tujini – slišali boste, kako so se imeli otroci v Švici. Pogledali smo tudi med Slovence v Belgijo; pogovarjali smo se z Ano Planinc, ki jo je pred desetletjem pot pripeljala v Bruselj in je o življenju tam napisala knjigo, pozanimali pa smo se tudi, s čim imajo ob selitvi v Belgijo Slovenci največ težav. Tudi na 15-letnico delovanja Slovenčic nismo pozabili. Ta ženski pevski zbor, ki deluje v Tuzli v Bosni in Hercegovini, bo jubilej zaznamoval s posebnim koncertom.
Ustavljamo se v ameriškem Clevelandu, kjer se začenja 60.ti festival slovensko ameriške polke, potujemo na peto celino, kjer so minuli konec tedna praznovali sedem desetletij delovanja slovenskega društva v Melbournu. Zavijamo tudi v Nemčijo; slovenski rojaki iz Munchna so za ta konec tedna v Dachavu pripravili Posvet slovenskih društev in organizacij, ki delujejo v Nemčiji s predstavniki nekaterih institucij iz Slovenije. Pozornost pa namenjamo tudi kulturnem festivalu ob 30.letnici pevskega zbora Camerata Slovenica, ki deluje v okviru slovenskega društva Cankar v Sarajevu.
Ustavljamo se v ameriškem Clevelandu, kjer se začenja 60.ti festival slovensko ameriške polke, potujemo na peto celino, kjer so minuli konec tedna praznovali sedem desetletij delovanja slovenskega društva v Melbournu. Zavijamo tudi v Nemčijo; slovenski rojaki iz Munchna so za ta konec tedna v Dachavu pripravili Posvet slovenskih društev in organizacij, ki delujejo v Nemčiji s predstavniki nekaterih institucij iz Slovenije. Pozornost pa namenjamo tudi kulturnem festivalu ob 30.letnici pevskega zbora Camerata Slovenica, ki deluje v okviru slovenskega društva Cankar v Sarajevu.
V Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana bo zaživela prva koprodukcija ljubljanske Drame in Opere, uprizoritev Opera za tri groše. Delo Bertolta Brechta in Kurta Weilla, ki je spoj dramskega in glasbenega gledališča, je režirala Mateja Koležnik. To bo prva originalna izvedba pri nas, v kateri bodo nastopili dramski igralci, operni pevci in instrumentalisti. Gledališka predstava z naslovom AS-LAS-GLAS prvega profesionalnega gledališča Koroških Slovencev teatra Rampa je nominirana za avstrijsko kulturno nagrado Stella za mlade. Gre za poseben projekt, ki na igriv način prikazuje, kako jezik ustvarja razumevanje in povezuje različne kulture.
V Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana bo zaživela prva koprodukcija ljubljanske Drame in Opere, uprizoritev Opera za tri groše. Delo Bertolta Brechta in Kurta Weilla, ki je spoj dramskega in glasbenega gledališča, je režirala Mateja Koležnik. To bo prva originalna izvedba pri nas, v kateri bodo nastopili dramski igralci, operni pevci in instrumentalisti. Gledališka predstava z naslovom AS-LAS-GLAS prvega profesionalnega gledališča Koroških Slovencev teatra Rampa je nominirana za avstrijsko kulturno nagrado Stella za mlade. Gre za poseben projekt, ki na igriv način prikazuje, kako jezik ustvarja razumevanje in povezuje različne kulture.
V oddaji, namenjeni Slovencem v zamejstvu in po svetu, tokrat predstavljamo nagrajeno doktorsko disertacijo dr. Davida Hazemalija Slovenski Američani, Združene države Amerike in prva svetovna vojna. Marjan Šrimpf je ustvaril dokumentarni portret Slovenca z dvema domovinama, v katerem predstavlja znanega ameriškega Slovenca Joeja Valenčiča. Slovenščina postaja čedalje zanimivejša tudi za tujce. Na podružnični osnovni šoli v Roču na Hrvaškem se otroci učijo prvih slovenskih besed. Nova predsednica Zveze Slovencev na Hrvaškem Barbara Vupora nam predstavlja del delovanja zveze in projekte, ki se jih bo lotila v svojem mandatu. Vabljeni k ogledu.
V oddaji, namenjeni Slovencem v zamejstvu in po svetu, tokrat predstavljamo nagrajeno doktorsko disertacijo dr. Davida Hazemalija Slovenski Američani, Združene države Amerike in prva svetovna vojna. Marjan Šrimpf je ustvaril dokumentarni portret Slovenca z dvema domovinama, v katerem predstavlja znanega ameriškega Slovenca Joeja Valenčiča. Slovenščina postaja čedalje zanimivejša tudi za tujce. Na podružnični osnovni šoli v Roču na Hrvaškem se otroci učijo prvih slovenskih besed. Nova predsednica Zveze Slovencev na Hrvaškem Barbara Vupora nam predstavlja del delovanja zveze in projekte, ki se jih bo lotila v svojem mandatu. Vabljeni k ogledu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.