Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sedmim glasbenim dogodkom se bomo posvetili ta teden v Glasbenem utripu, poslušali bomo veliko vokalne glasbe, ki je zvenela v zadnjih dneh. Posvetili se bomo koncertu cikla VIP Slovenske filharmonije (deli Arva Pärta in Wolfganga Amadeusa Mozarta), 130-letnici organiziranega zborovskega petja v Divači in večeru Sakralnega abonmaja (orgle, orglice in glas), omenili pa bomo tudi dve operi, ki jih uprizarjajo na drugi strani državne meje, tržaškega Rigoletta ter graški Sen kresne noči. Začenjamo sicer z baletom Pastorala Thierryja Malandaina in koncertom tria Prometej, končujemo pa s festivalom Prisluhi v Mestnem gozdu, ki se v Celju začne to nedeljo.
Sedmim glasbenim dogodkom se bomo posvetili ta teden v Glasbenem utripu, poslušali bomo veliko vokalne glasbe, ki je zvenela v zadnjih dneh. Posvetili se bomo koncertu cikla VIP Slovenske filharmonije (deli Arva Pärta in Wolfganga Amadeusa Mozarta), 130-letnici organiziranega zborovskega petja v Divači in večeru Sakralnega abonmaja (orgle, orglice in glas), omenili pa bomo tudi dve operi, ki jih uprizarjajo na drugi strani državne meje, tržaškega Rigoletta ter graški Sen kresne noči. Začenjamo sicer z baletom Pastorala Thierryja Malandaina in koncertom tria Prometej, končujemo pa s festivalom Prisluhi v Mestnem gozdu, ki se v Celju začne to nedeljo.
Oddaja prinaša posnetek edinstvenega koncerta okteta rogov, ki je potekal ob odprtju virtualne zvočne instalacije Simfonični gozd, 7. maja letos, v Amfiteatru Rafutskega parka v Novi Gorici. Projekt, ki združuje naravo, digitalno okolje in svet umetnostne glasbe, je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO!2025. Avtor projekta je Markus Rindt, umetniški vodja Dresdenskih simfonikov. "Ideja se je razvijala šest let," pravi umetniška svetovalka Neda Rusjan Bric, ki je že takrat k sodelovanju povabila tudi Leva Fišerja, razvijalca umetniške aplikacije. Glede na to, da so rogovi igrali znotraj parka, torej v območju narave, je bila spodbuda za prebivalce parka, ptice in druge živali, najverjetneje tudi rastline, tolikšna, da so lepo sodelovali pri koncertu, kar se sliši na posnetku. Izvajalci: Dresdner Sinfoniker, kvartet rogov Kvartet rogov FourCor Dirigent: Simon Dvoršak Spored: Jules Cantin: Velika maša Svetega Huberta / La Grande Messe de Saint Hubert Kerry Turner: Slovo od Rdečega gradu / Farewell to Red Castle Jacob Evarts: Nostalgija / Nostalgia Hector Berlioz: Rimski karneval / Carneval romain Zasedba glasbenikov po abecednem redu: Michael Gühne, Harald Heim, Jaehyung Kim, Petar Kšenek, Andreas Nickel, Blaž Ogrič, Gašper Okorn, Jože Rošer
Oddaja prinaša posnetek edinstvenega koncerta okteta rogov, ki je potekal ob odprtju virtualne zvočne instalacije Simfonični gozd, 7. maja letos, v Amfiteatru Rafutskega parka v Novi Gorici. Projekt, ki združuje naravo, digitalno okolje in svet umetnostne glasbe, je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO!2025. Avtor projekta je Markus Rindt, umetniški vodja Dresdenskih simfonikov. "Ideja se je razvijala šest let," pravi umetniška svetovalka Neda Rusjan Bric, ki je že takrat k sodelovanju povabila tudi Leva Fišerja, razvijalca umetniške aplikacije. Glede na to, da so rogovi igrali znotraj parka, torej v območju narave, je bila spodbuda za prebivalce parka, ptice in druge živali, najverjetneje tudi rastline, tolikšna, da so lepo sodelovali pri koncertu, kar se sliši na posnetku. Izvajalci: Dresdner Sinfoniker, kvartet rogov Kvartet rogov FourCor Dirigent: Simon Dvoršak Spored: Jules Cantin: Velika maša Svetega Huberta / La Grande Messe de Saint Hubert Kerry Turner: Slovo od Rdečega gradu / Farewell to Red Castle Jacob Evarts: Nostalgija / Nostalgia Hector Berlioz: Rimski karneval / Carneval romain Zasedba glasbenikov po abecednem redu: Michael Gühne, Harald Heim, Jaehyung Kim, Petar Kšenek, Andreas Nickel, Blaž Ogrič, Gašper Okorn, Jože Rošer
Oddaja Glasbeni abonma je nekoliko posebna, saj se ozira v preteklost in ozavešča bogastvo slovenske glasbene dediščine na Tržaškem. Nedavno je namreč na Konservatoriju za glasbo Giuseppe Tartini v Trstu potekala okrogla miza s to tematiko. Raziskovalci različnih humanističnih strok so ozavestili pozabljeno dejstvo, da je bil Trst do konca prve svetovne vojne najpomembnejše avstrijsko pristanišče in posledično križišče med različnimi svetovi, kjer različnost v jeziku, navadah, kulturi, glasbi, ni bila nikakršna ovira. Trst je bil pred prvo svetovno vojno mesto velikega svetovljanskega duha z usmerjenostjo proti Dunaju in srednji Evropi – pripovedujejo govorci: dr. Manuel Figheli, ravnatelj Glasbene matice Trst, dr. Borut Klabjan, zgodovinar, znanstveni svetnik Znanstveno raziskovalnega središča Koper, dr. Daša Ličen, antropologinja, sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, dr. Luisa Antoni, skladateljica, muzikologinja, urednica Televizije Koper – Capodistria. Debato je spretno povezovala muzikologinja Sara Zupančič. Nosilec raziskovalnega projekta pa je dr. Nejc Sukljan. Dogodek je del obširne raziskave Glasba in nacionalno oblikovanje v Trstu, ki poteka na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in želi osvetliti še mnoga nerazrešena vprašanja za boljše razumevanje slovenske in tudi širše glasbene dediščine v Trstu. Dejstva, ki so jih pripovedovali sogovorci, so v oddaji podkrepljena z glasbo Mirka Poliča, Emila Adamiča, Vasilija Mirka in drugih v Trstu delujočih slovenskih skladateljev.
Oddaja Glasbeni abonma je nekoliko posebna, saj se ozira v preteklost in ozavešča bogastvo slovenske glasbene dediščine na Tržaškem. Nedavno je namreč na Konservatoriju za glasbo Giuseppe Tartini v Trstu potekala okrogla miza s to tematiko. Raziskovalci različnih humanističnih strok so ozavestili pozabljeno dejstvo, da je bil Trst do konca prve svetovne vojne najpomembnejše avstrijsko pristanišče in posledično križišče med različnimi svetovi, kjer različnost v jeziku, navadah, kulturi, glasbi, ni bila nikakršna ovira. Trst je bil pred prvo svetovno vojno mesto velikega svetovljanskega duha z usmerjenostjo proti Dunaju in srednji Evropi – pripovedujejo govorci: dr. Manuel Figheli, ravnatelj Glasbene matice Trst, dr. Borut Klabjan, zgodovinar, znanstveni svetnik Znanstveno raziskovalnega središča Koper, dr. Daša Ličen, antropologinja, sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, dr. Luisa Antoni, skladateljica, muzikologinja, urednica Televizije Koper – Capodistria. Debato je spretno povezovala muzikologinja Sara Zupančič. Nosilec raziskovalnega projekta pa je dr. Nejc Sukljan. Dogodek je del obširne raziskave Glasba in nacionalno oblikovanje v Trstu, ki poteka na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in želi osvetliti še mnoga nerazrešena vprašanja za boljše razumevanje slovenske in tudi širše glasbene dediščine v Trstu. Dejstva, ki so jih pripovedovali sogovorci, so v oddaji podkrepljena z glasbo Mirka Poliča, Emila Adamiča, Vasilija Mirka in drugih v Trstu delujočih slovenskih skladateljev.
8. aprila je minilo 333 let od rojstva Giuseppeja Tartinija, ene najvidnejših osebnosti v svetu umetnostne glasbe. Rojen je bil v Piranu, v naselju, ki je bilo takrat živahno in pomembno pristanišče znotraj Beneške republike in del italijanskega kulturnega kroga, ki je hkrati imel slovanski del prebivalstva ter slovansko zaledje. Živel je v času pred razvojem narodne zavesti med evropskimi ljudstvi in hkrati v času, ko je bila Evropa vsaj tako velik kulturni prostor kot je danes. Njegov oče, trgovec Giovanni Antonio, je bil doma iz Firenc, v Piranu pa je opravljal ugledno in donosno službo nadzornika solin. Mati Caterina Zangrando je bila piranska domačinka, potomka ene najstarejših tamkajšnjih plemiških družin. Mladi Tartini se je sprva šolal v Collegiu dei padri delle scuole Pie v Kopru. Po vsej verjetnosti je obiskoval tudi piransko akademijo I virtuosi, ki je bila zbirališče piranskih izobražencev in razgledanih patricijev. V tem okolju se je Tartini zagotovo navzel svetovljanstva, kajti na srečanjih akademije se je razpravljalo o glasbi, gledališču, slikarstvu, literaturi ... Bogata glasbena, pedagoška in teoretska ustvarjalnost do danes navdihujeta tako strokovno kot laično javnost. Bil je izvrsten, tehnično in muzikalno spreten violinist, izjemno ploden skladatelj, nato poglobljen glasbeni pedagog, ki je poučeval violino po vsej današnji Evropi in bil je tudi odličen mislec na področju glasbene teorije. Giuseppeja Tartinija se je že v njegovem času prijel naziv Učitelj narodov in v tem duhu ostaja aktualen do danes. Njegov 333. rojstni dan je počastil koncert v dvorani Avditorija Portorož z gostujočim ansamblom La Divina Armonia – Božanska harmonija z izvedbo del Giuseppeja Tartinija in njegovih beneških sodobnikov, Antonia Vivaldija in Baldassarja Galuppija ob elektronskih vizualizacijah Urše Čuk. Koncert je organiziralo Združenje Skupnosti Italijanov »Giuseppe Tartini« Piran s podporo Občine Piran. V Avditoriju Portorož sta umetniški vodja zasedbe La Divina Armonia Lorenzo Ghielmi in muzikologinja Margherita Canale Degrassi najprej strokovno pojasnila in ovrednotila umetniško vrednost, ki jo izražajo partiture v bogati ostalini Giuseppeja Tartinija in ga resnično umeščajo v sam vrh baročne glasbene umetnosti. Zasedba La Divina Armonia je bila ustanovljena leta 2005 in je takoj opozorila nase z izjemnimi interpretacijami baročne glasbe z glasbili tistega časa. Ansambel La Divina Armonia sestavljajo: Celine Pasche, kljunasta flavta in dvojna harfa Anna Maddalena Ghielmi, violina Simone Pirri, violina Elisa Imbalzano, viola Anna Camporini, violončelo, Davide Nava, kontrabas in Lorenzo Ghielmi, čembalo ter umetniško vodstvo Koncertni spored: Baldassarre Galuppi (1706–1785) Koncert a 4 v g-molu za dve violini, violo in basso continuo Grave e Adagio – Spiritoso – Allegro Antonio Vivaldi (1678-1741) Sonata v d-molu, op. 1, št. 2 La Follia za dve violini in basso continuo Giuseppe Tartini (1692-1770) Koncert za violino v G-duru D 78 Allegro non molto – Largo – Allegro Antonio Vivaldi (1678-1741) Koncert za kljunasto flavto v c-molu RV 441 Allegro non molto – Largo – Allegro Giuseppe Tartini (1692-1770) / Charles Henri De Balinville (1717-1769) Sonata za violino in basso continuo v g-molu Zapuščena Didona Affettuoso – Presto – Giga Antonio Vivaldi (1678-1741) Koncert za kljunasto flavto v G-duru RV 443 Allegro – Largo – Allegro molto
8. aprila je minilo 333 let od rojstva Giuseppeja Tartinija, ene najvidnejših osebnosti v svetu umetnostne glasbe. Rojen je bil v Piranu, v naselju, ki je bilo takrat živahno in pomembno pristanišče znotraj Beneške republike in del italijanskega kulturnega kroga, ki je hkrati imel slovanski del prebivalstva ter slovansko zaledje. Živel je v času pred razvojem narodne zavesti med evropskimi ljudstvi in hkrati v času, ko je bila Evropa vsaj tako velik kulturni prostor kot je danes. Njegov oče, trgovec Giovanni Antonio, je bil doma iz Firenc, v Piranu pa je opravljal ugledno in donosno službo nadzornika solin. Mati Caterina Zangrando je bila piranska domačinka, potomka ene najstarejših tamkajšnjih plemiških družin. Mladi Tartini se je sprva šolal v Collegiu dei padri delle scuole Pie v Kopru. Po vsej verjetnosti je obiskoval tudi piransko akademijo I virtuosi, ki je bila zbirališče piranskih izobražencev in razgledanih patricijev. V tem okolju se je Tartini zagotovo navzel svetovljanstva, kajti na srečanjih akademije se je razpravljalo o glasbi, gledališču, slikarstvu, literaturi ... Bogata glasbena, pedagoška in teoretska ustvarjalnost do danes navdihujeta tako strokovno kot laično javnost. Bil je izvrsten, tehnično in muzikalno spreten violinist, izjemno ploden skladatelj, nato poglobljen glasbeni pedagog, ki je poučeval violino po vsej današnji Evropi in bil je tudi odličen mislec na področju glasbene teorije. Giuseppeja Tartinija se je že v njegovem času prijel naziv Učitelj narodov in v tem duhu ostaja aktualen do danes. Njegov 333. rojstni dan je počastil koncert v dvorani Avditorija Portorož z gostujočim ansamblom La Divina Armonia – Božanska harmonija z izvedbo del Giuseppeja Tartinija in njegovih beneških sodobnikov, Antonia Vivaldija in Baldassarja Galuppija ob elektronskih vizualizacijah Urše Čuk. Koncert je organiziralo Združenje Skupnosti Italijanov »Giuseppe Tartini« Piran s podporo Občine Piran. V Avditoriju Portorož sta umetniški vodja zasedbe La Divina Armonia Lorenzo Ghielmi in muzikologinja Margherita Canale Degrassi najprej strokovno pojasnila in ovrednotila umetniško vrednost, ki jo izražajo partiture v bogati ostalini Giuseppeja Tartinija in ga resnično umeščajo v sam vrh baročne glasbene umetnosti. Zasedba La Divina Armonia je bila ustanovljena leta 2005 in je takoj opozorila nase z izjemnimi interpretacijami baročne glasbe z glasbili tistega časa. Ansambel La Divina Armonia sestavljajo: Celine Pasche, kljunasta flavta in dvojna harfa Anna Maddalena Ghielmi, violina Simone Pirri, violina Elisa Imbalzano, viola Anna Camporini, violončelo, Davide Nava, kontrabas in Lorenzo Ghielmi, čembalo ter umetniško vodstvo Koncertni spored: Baldassarre Galuppi (1706–1785) Koncert a 4 v g-molu za dve violini, violo in basso continuo Grave e Adagio – Spiritoso – Allegro Antonio Vivaldi (1678-1741) Sonata v d-molu, op. 1, št. 2 La Follia za dve violini in basso continuo Giuseppe Tartini (1692-1770) Koncert za violino v G-duru D 78 Allegro non molto – Largo – Allegro Antonio Vivaldi (1678-1741) Koncert za kljunasto flavto v c-molu RV 441 Allegro non molto – Largo – Allegro Giuseppe Tartini (1692-1770) / Charles Henri De Balinville (1717-1769) Sonata za violino in basso continuo v g-molu Zapuščena Didona Affettuoso – Presto – Giga Antonio Vivaldi (1678-1741) Koncert za kljunasto flavto v G-duru RV 443 Allegro – Largo – Allegro molto
Glasbeni utrip tokrat začenjamo s praznikom slovenske glasbe, in sicer pozornost namenjamo 39. slovenskim glasbenim dnevom. Poleg tega prisluhnite še komentarjem koncerta za abonma Kromatika (Simfonični orkester RTV Slovenija, Ivan Krpan, Ivan Hut), koncerta za Srebrni abonma (Simon Trpčeski), večeru iz cikla ArsSonica (Luka Juhart, Uroš Rojko), in koncertu Dihi z glasbo Alda Kumarja. Spremljali smo še Bravničarjevo tekmovanje za mlade violiniste ter dva jubilejna koncerta: enega na 333. rojstni dan Giuseppeja Tartinija, enega pa ob 100. obletnici rojstva Ivana Ščeka.
Glasbeni utrip tokrat začenjamo s praznikom slovenske glasbe, in sicer pozornost namenjamo 39. slovenskim glasbenim dnevom. Poleg tega prisluhnite še komentarjem koncerta za abonma Kromatika (Simfonični orkester RTV Slovenija, Ivan Krpan, Ivan Hut), koncerta za Srebrni abonma (Simon Trpčeski), večeru iz cikla ArsSonica (Luka Juhart, Uroš Rojko), in koncertu Dihi z glasbo Alda Kumarja. Spremljali smo še Bravničarjevo tekmovanje za mlade violiniste ter dva jubilejna koncerta: enega na 333. rojstni dan Giuseppeja Tartinija, enega pa ob 100. obletnici rojstva Ivana Ščeka.
Letos mineva 100 let od rojstva skladatelja, glasbenega pedagoga in zborovodja Ivana Ščeka, ki je na Glasbeni šoli Koper poučeval od leta 1954 in vse do njegove prezgodnje smrti leta 1972. Profesorji in učenci so se mu poklonili 9. aprila s slavnostnim večerom v dvorani Pokrajinskega muzeja Koper. Bil je večer lepih misli, dobrih glasbenih izvedb in raznovrstne skladateljske ustvarjalnosti Ivana Ščeka. Pripravila sta ga klavirska pedagoga: Nuša Gregorič in Bojan Glavina. Kar dvajset učencev in profesorjev je s posameznimi klavirskimi skladbami, z dueti, s skladbo za klarinet in klavir ter s samospevom ustvarilo premišljen prerez skladateljskega dela Ivana Ščeka. Nekatere skladbe so bile izvedene prvič. Glasbena šola Koper je ob tej priložnosti izdala še neobjavljene partiture v zbirki Pomladni dan, ki jo je uredil Bojan Glavina, spremna besedila pa so ob njem prispevali še Helena Filipčič Grdina, Marija Gombač in Jernej Šček. Iz koncertnega sporeda: Skladatelj, glasbeni pedagog in zborovodja Ivan Šček (živel med letoma 1925 in 1972) je na Glasbeni šoli Koper poučeval od leta 1954 do prezgodnje smrti. Potem, ko se je zaradi šibkega zdravja odpovedal kovaškemu poklicu družinske tradicije v Vipavi, se je lahko povsem posvetil svoji najgloblji želji – glasbi. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral leta 1962, prejel študentsko Prešernovo nagrado za kantato Balada na stihe Srečka Kosovela in kasneje zaključil še specializacijo iz kompozicije. V Kopru je poučeval glasbeno teorijo, kitaro, klavir in kontrabas. S posebnim občutkom do otroškega sveta je ustvaril obsežen opus otroške in mladinske glasbene literature. Na koprski gimnaziji je poučeval glasbeno-estetsko vzgojo in z izjemno sugestijo in znanjem navduševal mlade za glasbeno umetnost. Ščekov opus zajema orkestralna, komorna, klavirska, vokalno-instrumentalna dela, glasbo za gledališče in balet ter radijski igri, samospeve in zborovska dela ter številna saklralna dela za potrebe bogoslužja. Svoja liturgična dela je podpisoval s psevdonimom Štefan Kovač. V koprski stolnični cerkvi je med letoma 1966 in 1972 vodil zbor, ki danes nosi ime po njegovem psevdoimu. Ivan Šček je s pretanjenim posluhom za svoje okolje ustvaril glasbeno dediščino našega prostora. Spored: Baletna skica št. 1 Andrej Šavron, klavir Baletna skica št. 2 Nija Fabris, klavir Baletna skica št. 3 Valentina Podoš, klavir Vrabček (prir. Bojan Glavina) Klavirski duo Raša Šoba in Bojan Glavina Burja na Krasu (priredil Bojan Glavina) Klavirski duo Lucija Beroš in Vita Pišlar Baletna skica št. 1 (priredil Bojan Glavina) Klavirski duo Zarja Markač in Emily Tomše Dormi bambino Ivana Jelaš, klavir Slika št 2 in 3 Nuša Gregorič, klavir Slika št. 5 Nives Pavlič, klavir Slika št. 7 Vesna Kres, klavir Preludij – Meditacija Tatjana Jercog, klavir Ciganska rapsodija Robert Stanič, klarinet in Bojan Glavina, klavir Svidenje in Serenada Andreja Miknič, mezzosopran in Nuša Gregorič, klavir Pomladni dan Bojan Glavina, klavir Plesalke: Nikolina Gvozdič, Mia Ravnikar in Maruša Unetrlechner Nastopajoče učence so pripravili: Valentina Češnjevar, Nuša Gregorič, Bojan Glavina, Vesna Zuppin, Selma Chicco Hajdina in Manja Milostnik. Večer je vodila Tatjana Jercog.
Letos mineva 100 let od rojstva skladatelja, glasbenega pedagoga in zborovodja Ivana Ščeka, ki je na Glasbeni šoli Koper poučeval od leta 1954 in vse do njegove prezgodnje smrti leta 1972. Profesorji in učenci so se mu poklonili 9. aprila s slavnostnim večerom v dvorani Pokrajinskega muzeja Koper. Bil je večer lepih misli, dobrih glasbenih izvedb in raznovrstne skladateljske ustvarjalnosti Ivana Ščeka. Pripravila sta ga klavirska pedagoga: Nuša Gregorič in Bojan Glavina. Kar dvajset učencev in profesorjev je s posameznimi klavirskimi skladbami, z dueti, s skladbo za klarinet in klavir ter s samospevom ustvarilo premišljen prerez skladateljskega dela Ivana Ščeka. Nekatere skladbe so bile izvedene prvič. Glasbena šola Koper je ob tej priložnosti izdala še neobjavljene partiture v zbirki Pomladni dan, ki jo je uredil Bojan Glavina, spremna besedila pa so ob njem prispevali še Helena Filipčič Grdina, Marija Gombač in Jernej Šček. Iz koncertnega sporeda: Skladatelj, glasbeni pedagog in zborovodja Ivan Šček (živel med letoma 1925 in 1972) je na Glasbeni šoli Koper poučeval od leta 1954 do prezgodnje smrti. Potem, ko se je zaradi šibkega zdravja odpovedal kovaškemu poklicu družinske tradicije v Vipavi, se je lahko povsem posvetil svoji najgloblji želji – glasbi. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral leta 1962, prejel študentsko Prešernovo nagrado za kantato Balada na stihe Srečka Kosovela in kasneje zaključil še specializacijo iz kompozicije. V Kopru je poučeval glasbeno teorijo, kitaro, klavir in kontrabas. S posebnim občutkom do otroškega sveta je ustvaril obsežen opus otroške in mladinske glasbene literature. Na koprski gimnaziji je poučeval glasbeno-estetsko vzgojo in z izjemno sugestijo in znanjem navduševal mlade za glasbeno umetnost. Ščekov opus zajema orkestralna, komorna, klavirska, vokalno-instrumentalna dela, glasbo za gledališče in balet ter radijski igri, samospeve in zborovska dela ter številna saklralna dela za potrebe bogoslužja. Svoja liturgična dela je podpisoval s psevdonimom Štefan Kovač. V koprski stolnični cerkvi je med letoma 1966 in 1972 vodil zbor, ki danes nosi ime po njegovem psevdoimu. Ivan Šček je s pretanjenim posluhom za svoje okolje ustvaril glasbeno dediščino našega prostora. Spored: Baletna skica št. 1 Andrej Šavron, klavir Baletna skica št. 2 Nija Fabris, klavir Baletna skica št. 3 Valentina Podoš, klavir Vrabček (prir. Bojan Glavina) Klavirski duo Raša Šoba in Bojan Glavina Burja na Krasu (priredil Bojan Glavina) Klavirski duo Lucija Beroš in Vita Pišlar Baletna skica št. 1 (priredil Bojan Glavina) Klavirski duo Zarja Markač in Emily Tomše Dormi bambino Ivana Jelaš, klavir Slika št 2 in 3 Nuša Gregorič, klavir Slika št. 5 Nives Pavlič, klavir Slika št. 7 Vesna Kres, klavir Preludij – Meditacija Tatjana Jercog, klavir Ciganska rapsodija Robert Stanič, klarinet in Bojan Glavina, klavir Svidenje in Serenada Andreja Miknič, mezzosopran in Nuša Gregorič, klavir Pomladni dan Bojan Glavina, klavir Plesalke: Nikolina Gvozdič, Mia Ravnikar in Maruša Unetrlechner Nastopajoče učence so pripravili: Valentina Češnjevar, Nuša Gregorič, Bojan Glavina, Vesna Zuppin, Selma Chicco Hajdina in Manja Milostnik. Večer je vodila Tatjana Jercog.
Oddaja prinaša koncert Tinkare Kovač z novimi uglasbitvami poezije Srečka Kosovela. Aranžmaje je pripravil Anže Vrabec. Izvajajo: Tinkara Kovač, Big Band RTV Slovenija in dirigent Patrik Greblo. Koncert je nastal v Studiu 26 Radia Slovenija, 18. marca 2024 ob 120. obletnici rojstva Srečka Kosovela. V drugem delu oddaje zvenijo uglasbitve Kosovelove poezije v zborovskih partiturah. Z imenom Srečko Kosovel smo povezali izjemnega primorskega glasbenika, zborovskega dirigenta Matjaža Ščeka. Dirigiral je številnim zborom in na vsak koncert ponesel tiha in globoka sporočila pesnika s Krasa.
Oddaja prinaša koncert Tinkare Kovač z novimi uglasbitvami poezije Srečka Kosovela. Aranžmaje je pripravil Anže Vrabec. Izvajajo: Tinkara Kovač, Big Band RTV Slovenija in dirigent Patrik Greblo. Koncert je nastal v Studiu 26 Radia Slovenija, 18. marca 2024 ob 120. obletnici rojstva Srečka Kosovela. V drugem delu oddaje zvenijo uglasbitve Kosovelove poezije v zborovskih partiturah. Z imenom Srečko Kosovel smo povezali izjemnega primorskega glasbenika, zborovskega dirigenta Matjaža Ščeka. Dirigiral je številnim zborom in na vsak koncert ponesel tiha in globoka sporočila pesnika s Krasa.
in solista Jean-Efflam Bavouzet in Gil Shaham
in solista Jean-Efflam Bavouzet in Gil Shaham
Oddaja Glasbeni abonma prinaša koncert z baročnimi arijami goriških salonov. Vsebino koncerta je spodbudila letošnja Evropska prestolnica kulture. Namreč, znanstvena svetnica, sodelavka Muzikološkega inštituta ZRC SAZU dr. Metoda Kokole je v Zgodovinskem pokrajinskem arhivu v Gorici odkrila zbirko partitur s 44 arijami in enim duetom iz italijanskih baročnih oper, ki so premiere doživele v Benetkah, Rimu, Neaplju, Milanu, tudi na Dunaju in drugod. Ta zbirka odraža plemiški glasbeni okus Gorice z okolico, ki je kljub uradni pripadnosti avstro-ogrski monarhiji, usmerjen v aktualno italijansko glasbeno življenje višjih slojev prebivalstva, kot pojasnjuje najditeljica zbirke Metoda Kokole. Koncert arij Andrea Bernasconija, Johanna Adolfa Hasseja, Leonarda Vincija in Giovannija Battiste Pergolesija z dodanimi inštrumentalnimi skladbami Domenica Galla, Alessandra Marcella in Giuseppeja Tartinija je izvedel ansambel musica cubicularis. Ansambel vodi Domen Marinčič, eden od vidnejših strokovnjakov za izvajalsko prakso starejših obdobij. Koncert z naslovom Operni junaki goriških salonov se je odvil v torek, 11. marca v Atriju ZRC kot prvi v novi sezoni cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. Naslednji dan so ga izvajalci ponovili v Knjigarni kavarni Maks v Novi Gorici kot del vsebine GO!2025. Ansambel musica cubicularis so: Helena Bregar, sopran Federico Gugliemo, violina Lorenzo Rosato, violina Domen Marinčič, violončelo Tomaž Sevšek, čembalo Andrea Bernasconi: Ardi per me, fedele (Arija Selene iz opere Didone abbandonato) Domenico Gallo: Sonata št. 1 v G-duru za dve violini in bas Johann Adolf Hasse: Se viver non poss'io (Arija Gandarta iz opere Alessandro nell'Indie) Giuseppe Tartini: Sonata v C-duru za dve violini in bas Leonardo Vinci: Confusa, smarrita (Arija Marcije iz opere Catone in Utica) Alessandro Marcello: Sonat št. 8 v e-molu za violino Leonardo Vinci: L'onda del mar divisa (Arija Arbaceja iz opere Artaserse) Giuseppe Tartini: Sonata v D-duru za dve violini in bas Giovanni Battista Pergolesi: Leon piagato a morte (Arija Hosroesa iz opere Adriano in Siria).
Oddaja Glasbeni abonma prinaša koncert z baročnimi arijami goriških salonov. Vsebino koncerta je spodbudila letošnja Evropska prestolnica kulture. Namreč, znanstvena svetnica, sodelavka Muzikološkega inštituta ZRC SAZU dr. Metoda Kokole je v Zgodovinskem pokrajinskem arhivu v Gorici odkrila zbirko partitur s 44 arijami in enim duetom iz italijanskih baročnih oper, ki so premiere doživele v Benetkah, Rimu, Neaplju, Milanu, tudi na Dunaju in drugod. Ta zbirka odraža plemiški glasbeni okus Gorice z okolico, ki je kljub uradni pripadnosti avstro-ogrski monarhiji, usmerjen v aktualno italijansko glasbeno življenje višjih slojev prebivalstva, kot pojasnjuje najditeljica zbirke Metoda Kokole. Koncert arij Andrea Bernasconija, Johanna Adolfa Hasseja, Leonarda Vincija in Giovannija Battiste Pergolesija z dodanimi inštrumentalnimi skladbami Domenica Galla, Alessandra Marcella in Giuseppeja Tartinija je izvedel ansambel musica cubicularis. Ansambel vodi Domen Marinčič, eden od vidnejših strokovnjakov za izvajalsko prakso starejših obdobij. Koncert z naslovom Operni junaki goriških salonov se je odvil v torek, 11. marca v Atriju ZRC kot prvi v novi sezoni cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. Naslednji dan so ga izvajalci ponovili v Knjigarni kavarni Maks v Novi Gorici kot del vsebine GO!2025. Ansambel musica cubicularis so: Helena Bregar, sopran Federico Gugliemo, violina Lorenzo Rosato, violina Domen Marinčič, violončelo Tomaž Sevšek, čembalo Andrea Bernasconi: Ardi per me, fedele (Arija Selene iz opere Didone abbandonato) Domenico Gallo: Sonata št. 1 v G-duru za dve violini in bas Johann Adolf Hasse: Se viver non poss'io (Arija Gandarta iz opere Alessandro nell'Indie) Giuseppe Tartini: Sonata v C-duru za dve violini in bas Leonardo Vinci: Confusa, smarrita (Arija Marcije iz opere Catone in Utica) Alessandro Marcello: Sonat št. 8 v e-molu za violino Leonardo Vinci: L'onda del mar divisa (Arija Arbaceja iz opere Artaserse) Giuseppe Tartini: Sonata v D-duru za dve violini in bas Giovanni Battista Pergolesi: Leon piagato a morte (Arija Hosroesa iz opere Adriano in Siria).
Piše Ifigenija Simonović, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Dan poezije bi lahko podarili pesnici Meti Kušar, saj se srčno posveča poeziji in poetičnemu. Od leta 2015 je nosilka Veronikine nagrade za poezijo, je avtorica šestih pesniških zbirk, ki so pred dvema letoma izšle tudi v antologijskem izboru z naslovom Vse od prej. Zbirke Azur, Madeira in Ljubljana so izšle tudi v dvojezičnih izdajah, njene posamezne pesmi pa so vključene v številne antologije doma in v tujini. V revijalnem prostoru je s poezijo navzoča že od leta 1968. V tretji tretjini prejšnjega stoletja se je oglašala z umetniškimi in kulturno-zgodovinskimi oddajami na vseh takratnih radijskih postajah. Je ustanoviteljica Prestola poezije, unikatnega glasbeno-literarnega performansa, prek katerega je od Ljubljane do Washingtona in Londona širila naklonjenost slovenski poeziji. Za posvečenost kulturnemu utripu v Plečnikovi knjigarni v Ljubljani, kjer je bila vrsto let zaposlena, je leta 1993 prejela Schwentnerjevo nagrado. Mnogim bralcem je znana tudi po poglobljenih intervjujih z izjemnimi sogovorniki iz sveta umetnosti in znanosti. Izbor z naslovom Intervju je izšel pri založbi Slovenske matice leta 2009. Njena dolgoletna predanost Slovenskem centru PEN jo označuje za demokraciji in svobodi govora predano intelektualko. Za prvo knjigo esejev z naslovom Kaj je poetično ali ura ilegale je Meta Kušar leta 2012 prejela Rožančevo nagrado. Zdaj prihaja med bralce njena druga zbirka esejev Abonma za poezijo. Z naslovom avtorica znova poudarja pomen poezije in poetičnosti, saj vstopa v jedro njenega življenja bodisi zaradi pisanja in branja ali pa druženja s pišočimi intelektualci. V uvodnem eseju Recepti iz moje garaže avtorica prostodušno razloži okoliščine, ki so povzročile globlji razmislek o stanju duha na Slovenskem, čemur je ta knjiga esejev pravzaprav posvečena. "Moja garaža dokazuje, da vsak človek uteleša neko bistvo, brez katerega bi bilo življenje zapravljeno. Dobre dokaze tega najdemo v vsakem bivališču: v arheoloških izkopaninah ali v stari kmečki hiši starih staršev. Tu v garaži dokazujejo, da sta vidno in nevidno prepletena." Pride čas, ko se človek začne ozirati okrog sebe in opaža, da je zavit v vsakdanjost, ki je prepletena s preteklostjo in s stvarmi in spomini, ki so ga zaznamovali. Sproti ni mogoče vsega porazporediti, a razporeja se samo od sebe, nenehno. Čas teče, z njim odtekajo kosmi našega bitja. Zavedamo se, da prej ali slej pride čas, ko ne bo več mogoče ničesar pospraviti, ko bo vse sprhnelo, z nami vred. Ko nas bo pač pobralo, kot je napovedal Tone Pavček. "Ko umremo, nekje obleži še ostanek ustvarjanja. Pokaže se neumrljivost pesnika. Ali pisatelja. Ali slikarja. Tudi pečarja. Računovodkinje. Ali njene izšolane kuharice! Neiztrohnjeno srce ima vse mogoče lastnike." Ta trditev vliva upanje, da vsak človek zapusti sled za sabo, nekaj, kar ne strohni, nekaj, česar se je vredno spominjati. Ko avtorica čisti garažo, ji pod roke prihajajo zavitki revij, škatle knjig, kuhinjski recepti, pisma. Prav vsi imamo kote, podstrešja, predale založenega vsakdana. Odlagamo, pometamo pod preproge, ovijamo v molk, tiščimo v pozabo, celo zanikamo ali napihujemo, razglašamo na ves glas in pošiljamo slike v vesolje, a vse ostaja pod našo skupno streho, da se ozremo, vsak sam ali vsi kot pripadniki neke družbe, in skušamo razumeti, od kod smo, kdo smo, morda celo, zakaj smo. Vsi neprestano odlagamo in nalagamo dragocenosti in tudi sramoto. V knjigi esejev Abonma za poezijo avtorica pravzaprav izsiljuje odgovore, ki so neizogibni – priznati moramo, da nam ne gre dobro. Spomni nas, na primer, na spregledanega pesnika Janeza Ovsca, na Ludvika Mrzela, na Jožeta Udoviča, tudi na preračunljivo narobe razumljenega Tomaža Šalamuna. Opozarja na spodrsljaje literarnih kritikov in pedagogov. "Biti svoboden kritik na Slovenskem je težko. Še vedno je! Kritika pri nas v glavnem hodi kot karavana, redki si upajo ali so si upali usekati po svoje." To je res. Kritika je tudi vedno strah, kdaj ga bo kdo po glavi, če bo govoril po svoje. A Meta Kušar upa zapisati po svoje, svoje mnenje in prepričanje. To dokazuje z obema zbirkama esejev. To dokazuje tudi s svojo poezijo, v kateri ni naključij in ki je ni mogoče posnemati. V esejistični obravnavi literatov, tudi urednikov revij ali profesorjev literature, ki so po sili razmer hodili po robu, se izkaže kot dobro podkovana poznavalka literarne srenje. Filozofsko držo naslanja na filozofa Deana Komela in Iztoka Simonitija, poznavanje Jungovih dognanj pa ji omogoča globlje razumevanje človekove duše, torej bistva poezije, ki je noben brezdušnež ne more ustvariti ali začutiti. Svoj pogled nazaj, na vse, kar se ji je nabralo v garaži, če to nabirališče dokazov bivanja jemljemo kot prispodobo, torej pogled na življenjska spoznanja in doživetja, Meta Kušar opisuje sproščeno, sprijaznjeno. Ne žuga, ne poučuje, niti ne piše grenko ali sarkastično, temveč sporoča in vabi k branju, k iskanju lepote in globljih pomenov, k čaščenju poezije. "Poezija je vrhunec človeškega duha," piše. Bralce vabi, naj si vzamejo abonma za tavanje po labirintih poezije. Tam nekje, v srčiki poetičnega labirinta, ki ima en sam vhod in nešteto izhodov, vsak lahko najde nekaj, kar bo hranilo in ohranjalo njegovo dušo.
Piše Ifigenija Simonović, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Dan poezije bi lahko podarili pesnici Meti Kušar, saj se srčno posveča poeziji in poetičnemu. Od leta 2015 je nosilka Veronikine nagrade za poezijo, je avtorica šestih pesniških zbirk, ki so pred dvema letoma izšle tudi v antologijskem izboru z naslovom Vse od prej. Zbirke Azur, Madeira in Ljubljana so izšle tudi v dvojezičnih izdajah, njene posamezne pesmi pa so vključene v številne antologije doma in v tujini. V revijalnem prostoru je s poezijo navzoča že od leta 1968. V tretji tretjini prejšnjega stoletja se je oglašala z umetniškimi in kulturno-zgodovinskimi oddajami na vseh takratnih radijskih postajah. Je ustanoviteljica Prestola poezije, unikatnega glasbeno-literarnega performansa, prek katerega je od Ljubljane do Washingtona in Londona širila naklonjenost slovenski poeziji. Za posvečenost kulturnemu utripu v Plečnikovi knjigarni v Ljubljani, kjer je bila vrsto let zaposlena, je leta 1993 prejela Schwentnerjevo nagrado. Mnogim bralcem je znana tudi po poglobljenih intervjujih z izjemnimi sogovorniki iz sveta umetnosti in znanosti. Izbor z naslovom Intervju je izšel pri založbi Slovenske matice leta 2009. Njena dolgoletna predanost Slovenskem centru PEN jo označuje za demokraciji in svobodi govora predano intelektualko. Za prvo knjigo esejev z naslovom Kaj je poetično ali ura ilegale je Meta Kušar leta 2012 prejela Rožančevo nagrado. Zdaj prihaja med bralce njena druga zbirka esejev Abonma za poezijo. Z naslovom avtorica znova poudarja pomen poezije in poetičnosti, saj vstopa v jedro njenega življenja bodisi zaradi pisanja in branja ali pa druženja s pišočimi intelektualci. V uvodnem eseju Recepti iz moje garaže avtorica prostodušno razloži okoliščine, ki so povzročile globlji razmislek o stanju duha na Slovenskem, čemur je ta knjiga esejev pravzaprav posvečena. "Moja garaža dokazuje, da vsak človek uteleša neko bistvo, brez katerega bi bilo življenje zapravljeno. Dobre dokaze tega najdemo v vsakem bivališču: v arheoloških izkopaninah ali v stari kmečki hiši starih staršev. Tu v garaži dokazujejo, da sta vidno in nevidno prepletena." Pride čas, ko se človek začne ozirati okrog sebe in opaža, da je zavit v vsakdanjost, ki je prepletena s preteklostjo in s stvarmi in spomini, ki so ga zaznamovali. Sproti ni mogoče vsega porazporediti, a razporeja se samo od sebe, nenehno. Čas teče, z njim odtekajo kosmi našega bitja. Zavedamo se, da prej ali slej pride čas, ko ne bo več mogoče ničesar pospraviti, ko bo vse sprhnelo, z nami vred. Ko nas bo pač pobralo, kot je napovedal Tone Pavček. "Ko umremo, nekje obleži še ostanek ustvarjanja. Pokaže se neumrljivost pesnika. Ali pisatelja. Ali slikarja. Tudi pečarja. Računovodkinje. Ali njene izšolane kuharice! Neiztrohnjeno srce ima vse mogoče lastnike." Ta trditev vliva upanje, da vsak človek zapusti sled za sabo, nekaj, kar ne strohni, nekaj, česar se je vredno spominjati. Ko avtorica čisti garažo, ji pod roke prihajajo zavitki revij, škatle knjig, kuhinjski recepti, pisma. Prav vsi imamo kote, podstrešja, predale založenega vsakdana. Odlagamo, pometamo pod preproge, ovijamo v molk, tiščimo v pozabo, celo zanikamo ali napihujemo, razglašamo na ves glas in pošiljamo slike v vesolje, a vse ostaja pod našo skupno streho, da se ozremo, vsak sam ali vsi kot pripadniki neke družbe, in skušamo razumeti, od kod smo, kdo smo, morda celo, zakaj smo. Vsi neprestano odlagamo in nalagamo dragocenosti in tudi sramoto. V knjigi esejev Abonma za poezijo avtorica pravzaprav izsiljuje odgovore, ki so neizogibni – priznati moramo, da nam ne gre dobro. Spomni nas, na primer, na spregledanega pesnika Janeza Ovsca, na Ludvika Mrzela, na Jožeta Udoviča, tudi na preračunljivo narobe razumljenega Tomaža Šalamuna. Opozarja na spodrsljaje literarnih kritikov in pedagogov. "Biti svoboden kritik na Slovenskem je težko. Še vedno je! Kritika pri nas v glavnem hodi kot karavana, redki si upajo ali so si upali usekati po svoje." To je res. Kritika je tudi vedno strah, kdaj ga bo kdo po glavi, če bo govoril po svoje. A Meta Kušar upa zapisati po svoje, svoje mnenje in prepričanje. To dokazuje z obema zbirkama esejev. To dokazuje tudi s svojo poezijo, v kateri ni naključij in ki je ni mogoče posnemati. V esejistični obravnavi literatov, tudi urednikov revij ali profesorjev literature, ki so po sili razmer hodili po robu, se izkaže kot dobro podkovana poznavalka literarne srenje. Filozofsko držo naslanja na filozofa Deana Komela in Iztoka Simonitija, poznavanje Jungovih dognanj pa ji omogoča globlje razumevanje človekove duše, torej bistva poezije, ki je noben brezdušnež ne more ustvariti ali začutiti. Svoj pogled nazaj, na vse, kar se ji je nabralo v garaži, če to nabirališče dokazov bivanja jemljemo kot prispodobo, torej pogled na življenjska spoznanja in doživetja, Meta Kušar opisuje sproščeno, sprijaznjeno. Ne žuga, ne poučuje, niti ne piše grenko ali sarkastično, temveč sporoča in vabi k branju, k iskanju lepote in globljih pomenov, k čaščenju poezije. "Poezija je vrhunec človeškega duha," piše. Bralce vabi, naj si vzamejo abonma za tavanje po labirintih poezije. Tam nekje, v srčiki poetičnega labirinta, ki ima en sam vhod in nešteto izhodov, vsak lahko najde nekaj, kar bo hranilo in ohranjalo njegovo dušo.
Festival Kitarika poteka že dvajset let, organizatorja sta Kulturno društvo Kitarika in Glasbena šola Koper, umetniško ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. To je zelo pomemben festival za mesto Koper. Poteka na zavidljivi umetniški ravni in na Obalo privabi številne vrhunske izvajalce klasične kitare, hkrati pa glasbeni stroki, to je muziciranju s klasično kitaro, poučevanju klasične kitare in kitarski izvajalski praksi nudi soočenje, izmenjavo mnenj in izkustev ter vpogled v najboljše, kar v svetu obstaja. Zadnji festivalski večer, 27. oktobra 2024 je prinesel koncert italijanskega kitarista Emanuela Buona. Kritiki mu priznavajo izjemno tehnično in muzikalno dovršenost ter – kot je navedeno v festivalski knjižici – prefinjeno poetično poustvarjanje, s čimer se uvršča v sam vrh interpretov kitarske glasbe. Emanuele Buono je usvojil najvišje in najbolj prestižne nagrade na tekmovanjih, muziciral je na najvidnejših koncertnih odrih po vsem svetu. Pri založbi Naxos je izdal svoj glasbeni album in zanj prejel nagrado ameriškega združenja glasbenih kritikov. Emanuele Buono je rojen leta 1987 v Torinu, kjer je zelo mlad pričel z igranjem kitare. Diplomiral je na Konservatoriju Giuseppe Verdi v Milanu, pozneje pa nadaljeval s študijem na Akademiji Francisco Tarrega v Pordenonu in na Konservatoriju v Luganu. Trenutno poučuje kitaro na Konservatoriju Antonio Vivaldi v Alessandriji. Koncert se je odvil v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. Spored: D. Scarlatti (1685-1757): Sonata v E-duru, K. 380 Sonata v f-molu, K. 239 S. L. Weiss (1685-1750): Suita št. 14 v a-molu - Allemande - Allegro - Bourée - Sarabande - Menuet - Gigue M. Castelnuovo-Tedesco: Rondo op. 129 J. Turina (1882-1949): Sevillana M. M. Ponce (1882-1948): Sonata III - Allegro moderato - Chanson - Allegro non troppo J. Nepomucen Bobrowicz (1805-1881): Velike variacije na duet iz opere Don Giovanni
Festival Kitarika poteka že dvajset let, organizatorja sta Kulturno društvo Kitarika in Glasbena šola Koper, umetniško ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. To je zelo pomemben festival za mesto Koper. Poteka na zavidljivi umetniški ravni in na Obalo privabi številne vrhunske izvajalce klasične kitare, hkrati pa glasbeni stroki, to je muziciranju s klasično kitaro, poučevanju klasične kitare in kitarski izvajalski praksi nudi soočenje, izmenjavo mnenj in izkustev ter vpogled v najboljše, kar v svetu obstaja. Zadnji festivalski večer, 27. oktobra 2024 je prinesel koncert italijanskega kitarista Emanuela Buona. Kritiki mu priznavajo izjemno tehnično in muzikalno dovršenost ter – kot je navedeno v festivalski knjižici – prefinjeno poetično poustvarjanje, s čimer se uvršča v sam vrh interpretov kitarske glasbe. Emanuele Buono je usvojil najvišje in najbolj prestižne nagrade na tekmovanjih, muziciral je na najvidnejših koncertnih odrih po vsem svetu. Pri založbi Naxos je izdal svoj glasbeni album in zanj prejel nagrado ameriškega združenja glasbenih kritikov. Emanuele Buono je rojen leta 1987 v Torinu, kjer je zelo mlad pričel z igranjem kitare. Diplomiral je na Konservatoriju Giuseppe Verdi v Milanu, pozneje pa nadaljeval s študijem na Akademiji Francisco Tarrega v Pordenonu in na Konservatoriju v Luganu. Trenutno poučuje kitaro na Konservatoriju Antonio Vivaldi v Alessandriji. Koncert se je odvil v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. Spored: D. Scarlatti (1685-1757): Sonata v E-duru, K. 380 Sonata v f-molu, K. 239 S. L. Weiss (1685-1750): Suita št. 14 v a-molu - Allemande - Allegro - Bourée - Sarabande - Menuet - Gigue M. Castelnuovo-Tedesco: Rondo op. 129 J. Turina (1882-1949): Sevillana M. M. Ponce (1882-1948): Sonata III - Allegro moderato - Chanson - Allegro non troppo J. Nepomucen Bobrowicz (1805-1881): Velike variacije na duet iz opere Don Giovanni
Oddaja prinaša koncert drugega festivalskega večera Kitarika, ki se je odvil 26. oktobra lani v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. To je bil koncertni večer španskega kitarista Rocarda Gallena. Ricardo Gallen je svetovno uveljavljen kitarist, ki že vrsto let navdušuje ljubitelje in poznavalce klasične kitare. Kot je zapisano v festivalski knjižici njegove "Izvirne in navdihujoče interpretacije bogatijo izjemno poustvarjalnost in skupaj z odličnim poučevanjem potrjujejo njegovo umetniško veličino". Ricardo Gallen je očaral občinstvo v svetovnih koncertnih dvoranah kot so: Royal Concertgebouw v Amsterdamu, Nacionalni avditorij v Madridu, Dvorana Čajkovskega v Moskvi, Palau de la Musica Catalania v Barceloni, Akademija Sibelius v Helsinkih in drugod. Ricardo Gallen je krstno izvedel številna dela svetovno uveljavljenih skladateljev, sodeloval s številnimi priznanimi dirigenti, je prejemnik nagrad na mnogih prestižnih glasbenih tekmovanjih. Leta 2009 je kot eden najmlajših kandidatov zasedel mesto profesorja kitare na prestižni nemški Univerzi za glasbo Franz Liszt v Weimarju, kjer še vedno poučuje. Ricardo Gallen igra na kitaro Paco Santiago Marin 50 Aniversario. Festival Kitarika poteka v organizaciji Kulturnega društva Kitarika in Glasbene šole Koper, umetniško ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. Spored koncerta: M. M. Ponce (1882 - 1948) Sonatina Meridional Campo Copla Fiesta H. Villa - Lobos (1887 - 1959) Preludij št. 1, Andantino espressivo Preludij št. 2, Andantino Preludij št. 3, Andante Preludij št. 4, Lento Preludij št. 5, Poco animato A. Lauro (1917 - 1986) Trije venezuelski valčki Carora La negra Natalia A. Barrios Mangore (1885 - 1944) Valček št. 3, op. 8 Valček št. 4, op. 8 F. Sor (1778 - 1839) Gran Solo op. 14 J. S. Bach (1685 - 1750) Suita v c-molu, BWV 997 Preludij Fuga Sarabanda Gigue Double *** L. C. Daquin (1694 - 1772) Le coucou
Oddaja prinaša koncert drugega festivalskega večera Kitarika, ki se je odvil 26. oktobra lani v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. To je bil koncertni večer španskega kitarista Rocarda Gallena. Ricardo Gallen je svetovno uveljavljen kitarist, ki že vrsto let navdušuje ljubitelje in poznavalce klasične kitare. Kot je zapisano v festivalski knjižici njegove "Izvirne in navdihujoče interpretacije bogatijo izjemno poustvarjalnost in skupaj z odličnim poučevanjem potrjujejo njegovo umetniško veličino". Ricardo Gallen je očaral občinstvo v svetovnih koncertnih dvoranah kot so: Royal Concertgebouw v Amsterdamu, Nacionalni avditorij v Madridu, Dvorana Čajkovskega v Moskvi, Palau de la Musica Catalania v Barceloni, Akademija Sibelius v Helsinkih in drugod. Ricardo Gallen je krstno izvedel številna dela svetovno uveljavljenih skladateljev, sodeloval s številnimi priznanimi dirigenti, je prejemnik nagrad na mnogih prestižnih glasbenih tekmovanjih. Leta 2009 je kot eden najmlajših kandidatov zasedel mesto profesorja kitare na prestižni nemški Univerzi za glasbo Franz Liszt v Weimarju, kjer še vedno poučuje. Ricardo Gallen igra na kitaro Paco Santiago Marin 50 Aniversario. Festival Kitarika poteka v organizaciji Kulturnega društva Kitarika in Glasbene šole Koper, umetniško ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. Spored koncerta: M. M. Ponce (1882 - 1948) Sonatina Meridional Campo Copla Fiesta H. Villa - Lobos (1887 - 1959) Preludij št. 1, Andantino espressivo Preludij št. 2, Andantino Preludij št. 3, Andante Preludij št. 4, Lento Preludij št. 5, Poco animato A. Lauro (1917 - 1986) Trije venezuelski valčki Carora La negra Natalia A. Barrios Mangore (1885 - 1944) Valček št. 3, op. 8 Valček št. 4, op. 8 F. Sor (1778 - 1839) Gran Solo op. 14 J. S. Bach (1685 - 1750) Suita v c-molu, BWV 997 Preludij Fuga Sarabanda Gigue Double *** L. C. Daquin (1694 - 1772) Le coucou
So vodili dirigenti Lio Kuokman, Tabita Berglund in Tito Ceccherini.
So vodili dirigenti Lio Kuokman, Tabita Berglund in Tito Ceccherini.
Že dve desetletji v Kopru poteka festival, ki prinaša čarobnost zvoka šestih strun. Zadnji Festival Kitarika je potekal med 25. in 27. oktobrom 2025. Organizatorja sta Kulturno društvo Kitarika in Glasbena šola Koper, umetniško pa ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. Festival je ob mojstrskih tečajih in predavanjih ponudil tri raznolike koncertne izkušnje, ki so se odvile v Protokolarno prireditveni dvorani Sv. Frančiška Asiškega v Kopru. V oddaji predvajamo posnetek prvega koncertnega večera. Muziciral je kitarist angleškega rodu Torrin Williams. »Kar sem v zelo kratkem času uspel videti tu v Kopru - pristanišče, zgradbe, arhitektura, okolica, obala, morje – me navdaja z navdušenjem. Zelo lepo mestece je, malo, ampak čudovito. V program koncerta sem vključil skladbe, ki so velike umetnine našega klasičnega kitarskega repertoarja in niso pogosto slišane ter predstavljene na koncertnih sporedih. Zato sem vesel te priložnosti, da jih lahko predstavim tu v Kopru, v njihovi celovitosti in da popeljem poslušalce na potovanje v globino teh partitur,« je Torrin Williams povedal tik pred začetkom koncerta. Torrin Williams je z odliko diplomiral v razredu Zorana Dukića na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Trenutno opravlja magistrski študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, v razredu Paola Pegorare in Lukasza Kuropaczewskega. Torrin Williams igra na kitaro model Domenico Montagnana Otta Raucha iz leta 2019. Koncert sta posnela glasbena producentka Ksenija Kos in tonski mojster Davor Lovrečič. Spored: Johann Sebastian Bach (1685 - 1750) Sonata za violino št. 2. v a-molu, BWV 1003 (priredba za kitaro) - Grave - Fuga - Andante - Allegro Alan Rawsthorne (1905 - 1971) Elegija Mario Castelnuovo Tedesco (1895 - 1968) Variacije "à travers les Siècles" op. 71 Manuel Maria Ponce (1882 - 1958) Variacije na temo "Folia de España" in Fuga
Že dve desetletji v Kopru poteka festival, ki prinaša čarobnost zvoka šestih strun. Zadnji Festival Kitarika je potekal med 25. in 27. oktobrom 2025. Organizatorja sta Kulturno društvo Kitarika in Glasbena šola Koper, umetniško pa ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. Festival je ob mojstrskih tečajih in predavanjih ponudil tri raznolike koncertne izkušnje, ki so se odvile v Protokolarno prireditveni dvorani Sv. Frančiška Asiškega v Kopru. V oddaji predvajamo posnetek prvega koncertnega večera. Muziciral je kitarist angleškega rodu Torrin Williams. »Kar sem v zelo kratkem času uspel videti tu v Kopru - pristanišče, zgradbe, arhitektura, okolica, obala, morje – me navdaja z navdušenjem. Zelo lepo mestece je, malo, ampak čudovito. V program koncerta sem vključil skladbe, ki so velike umetnine našega klasičnega kitarskega repertoarja in niso pogosto slišane ter predstavljene na koncertnih sporedih. Zato sem vesel te priložnosti, da jih lahko predstavim tu v Kopru, v njihovi celovitosti in da popeljem poslušalce na potovanje v globino teh partitur,« je Torrin Williams povedal tik pred začetkom koncerta. Torrin Williams je z odliko diplomiral v razredu Zorana Dukića na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Trenutno opravlja magistrski študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, v razredu Paola Pegorare in Lukasza Kuropaczewskega. Torrin Williams igra na kitaro model Domenico Montagnana Otta Raucha iz leta 2019. Koncert sta posnela glasbena producentka Ksenija Kos in tonski mojster Davor Lovrečič. Spored: Johann Sebastian Bach (1685 - 1750) Sonata za violino št. 2. v a-molu, BWV 1003 (priredba za kitaro) - Grave - Fuga - Andante - Allegro Alan Rawsthorne (1905 - 1971) Elegija Mario Castelnuovo Tedesco (1895 - 1968) Variacije "à travers les Siècles" op. 71 Manuel Maria Ponce (1882 - 1958) Variacije na temo "Folia de España" in Fuga
Vabimo k spremljanju prazničnega koncerta v živo iz Studia Hendrix. Klavir Steinway, ki se nahaja v našem studiu, je star okroglih 50 let. Danes je dobil svojega partnerja in štiri izvrstne pianistke, združene v kvartet Phoenix. To so: Beatrice Zonta, Tatjana Jercog, Claudia Sedmach in Tamara Ražem Locatelli. Koncertni spored prinaša barvito, strastno, zapeljivo in dramatično romantično glasbo, priredbo orkestrskih del za osemročno klavirsko igro. Oddajo vodi Simona Moličnik
Vabimo k spremljanju prazničnega koncerta v živo iz Studia Hendrix. Klavir Steinway, ki se nahaja v našem studiu, je star okroglih 50 let. Danes je dobil svojega partnerja in štiri izvrstne pianistke, združene v kvartet Phoenix. To so: Beatrice Zonta, Tatjana Jercog, Claudia Sedmach in Tamara Ražem Locatelli. Koncertni spored prinaša barvito, strastno, zapeljivo in dramatično romantično glasbo, priredbo orkestrskih del za osemročno klavirsko igro. Oddajo vodi Simona Moličnik
Oddaja prinaša četrti izbor posnetkov zlatih nagrajencev 53. državnega tekmovanja TEMSIG Primorske regije. Nastopajo učenci glasbenih šol Idrija in Koper. Svoje tekmovalne programe izvajajo violinistka Živa Rudež, citrar Vasja Bizjak, harfistka Evelin Lovrečič, kitaristka Julija Alič in violinist Jaka Černic. Program: ŽIVA RUDEŽ, prof. Špele Tavčar in Mojce Korenčan, klavir: Saša Crnobrnič Christoph Willibald Gluck:Melodija za violino in klavir Matija Bravničar:Fantazija za violino in klavir VASJA BIZJAK, prof. Teja Ličar Močnik Barbara Grahor Vovk: Carcassonne Gaspar Sanz, Harald Oberlechner: Passacalles Harald Oberlechner: Jazz - Exercise no. 1 Gustav Ipavec, Peter Napret: Iz stolpa sem Urban Koder, Peter Napret: Cvetje v jeseni EVELIN LOVREČIČ, prof. Tadeja Kralj Alphonse Hasselmans: Melanholična serenada Marcel Grandjany: Siciliana Bernard Andrés: Cannelle JULIJA ALIČ, prof. Nina Čebokli Tatiana Stachak: Variations with Waltz Brillante on German Children Mauro Giuliani: Sonatina št. 1, op. 71. Rondo Mozo Pelican: Rio de Janero Stanko Prek: Nocturno JAKA ČERNIC, prof. Žiga Cerar Pablo de Sarasate: Romanza Andaluza op. 22/1 Édouard Lalo: Španska simfonija, op. 21 (prir. za violino in klavir) - 1. Allegro non troppo Pierre Rode: Etuda št. 2
Oddaja prinaša četrti izbor posnetkov zlatih nagrajencev 53. državnega tekmovanja TEMSIG Primorske regije. Nastopajo učenci glasbenih šol Idrija in Koper. Svoje tekmovalne programe izvajajo violinistka Živa Rudež, citrar Vasja Bizjak, harfistka Evelin Lovrečič, kitaristka Julija Alič in violinist Jaka Černic. Program: ŽIVA RUDEŽ, prof. Špele Tavčar in Mojce Korenčan, klavir: Saša Crnobrnič Christoph Willibald Gluck:Melodija za violino in klavir Matija Bravničar:Fantazija za violino in klavir VASJA BIZJAK, prof. Teja Ličar Močnik Barbara Grahor Vovk: Carcassonne Gaspar Sanz, Harald Oberlechner: Passacalles Harald Oberlechner: Jazz - Exercise no. 1 Gustav Ipavec, Peter Napret: Iz stolpa sem Urban Koder, Peter Napret: Cvetje v jeseni EVELIN LOVREČIČ, prof. Tadeja Kralj Alphonse Hasselmans: Melanholična serenada Marcel Grandjany: Siciliana Bernard Andrés: Cannelle JULIJA ALIČ, prof. Nina Čebokli Tatiana Stachak: Variations with Waltz Brillante on German Children Mauro Giuliani: Sonatina št. 1, op. 71. Rondo Mozo Pelican: Rio de Janero Stanko Prek: Nocturno JAKA ČERNIC, prof. Žiga Cerar Pablo de Sarasate: Romanza Andaluza op. 22/1 Édouard Lalo: Španska simfonija, op. 21 (prir. za violino in klavir) - 1. Allegro non troppo Pierre Rode: Etuda št. 2
Glasbeni utrip v ospredje tokrat postavlja 7. koncert abonmaja Kromatika, saj sta ob orkestru naše radijske hiše nastopila dirigentka Catherine Larsen Maguire in domači violinist Rok Zaletel Černoš. Sledilo bo še kar nekaj prispevkov in poročanj: končal se je namreč letošnji Družinski abonma Slovenske filharmonije, v Slovenski filharmoniji pa je bil tudi 3. koncert cikla SiBrass, na katerem je nastopil Trobilni kvintet Dunaj Berlin. Poročali bomo o Puccinijevi operi Manon Lescaut in letošnji premieri v Benetkah – operi Atila Giuseppa Verdija. Za ljubitelje zborovskega petja smo pripravili poročilo o drugem čezmejnem festivalu zborovske sakralne glasbe, konec tedna pa bodo prišli na vrsto tudi ljubitelji džeza – pred nami je namreč jubilejni 30. festival Jazz Cerkno.
Glasbeni utrip v ospredje tokrat postavlja 7. koncert abonmaja Kromatika, saj sta ob orkestru naše radijske hiše nastopila dirigentka Catherine Larsen Maguire in domači violinist Rok Zaletel Černoš. Sledilo bo še kar nekaj prispevkov in poročanj: končal se je namreč letošnji Družinski abonma Slovenske filharmonije, v Slovenski filharmoniji pa je bil tudi 3. koncert cikla SiBrass, na katerem je nastopil Trobilni kvintet Dunaj Berlin. Poročali bomo o Puccinijevi operi Manon Lescaut in letošnji premieri v Benetkah – operi Atila Giuseppa Verdija. Za ljubitelje zborovskega petja smo pripravili poročilo o drugem čezmejnem festivalu zborovske sakralne glasbe, konec tedna pa bodo prišli na vrsto tudi ljubitelji džeza – pred nami je namreč jubilejni 30. festival Jazz Cerkno.
Vokalna skupina Gallina je ženska zasedba, ki jo umetniško vodi Ana Erčulj, v njej pojejo Ireneja Nejka Čuk, Federica Lo Pinto, Ana Plemenitaš in Višnja Fičor. Skupina veliko pozornosti namenja izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam svetovne zborovske literature od renesanse do sodobnosti, skladbam zlatega časa slovenske popevke, na repertoarju pa se rade znajdejo tudi tuje skladbe vokalnega jazza in popa. Še posebej pomembno poslanstvo skupine je spodbujanje mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem k bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice. V baročni dvorani izolske palače Besenghi degli Ughi so izvedle pomenljiv damski koncert in v celovito zgodbo ujele sporočila madrigalov – pesemske glasbene oblike, ki je zacvetela v renesansi, zasedba Gallina pa jo je oživila tudi v sodobnosti. Koncert je potekal v organizaciji Društva prijateljev glasbe Koper, z besedo ga je pospremila predsednica društva Tatjana Jercog. Concerto delle Donne (Damski koncert) Vokalna skupina Gallina: Ana Erčulj, umetniška vodja Ireneja Nejka Čuk, sopran Federica Lo Pinto, sopran Ana Plemenitaš, alt Višnja Fičor, alt SPORED: Jacobus Handl Gallus (1550 - 1591): Quam Gallina suum parit ovum (prir. Jakob Jež) Adrian Willaert (1490 - 1562): Amor mi fa morire (1536) Giovanni Pierluigi da Palestrina (1525 - 1594): La ver l'aurora Thomas Morley (1557 - 1603): Ho, who comes here! Thomas Morley (1557 - 1603): Round, around about a wood William Byrd (1539 - 1623): Come jolly Swains (prir. Federica Lo Pinto) Claudio Monteverdi (1567 - 1643): Raggi dov'e 'l mio bene Zoltan Kodály (1882 - 1967): Quattro madrigali 1. Chi vuol veder (Dino Frescobaldi) 2. Fior soloriti ( Matteo Maria Boiardo) 3. Chi d'amor sente (Giovanni Fiorentino) 4. Fuor de la bella caiba Federica Lo Pinto (1997): Su, su, leva, alza le ciglia (anonimo) Matej Kastelic (1994): Apel in čevljar (France Prešeren) Zvezdogledam (France Prešeren) Andrea Basevi Gambarana (1957): Nella casa di Mafalda (Roberto Piumini) Andrea Basevi Gambarana (1957): La moglie di sapone (Roberto Piumini) Aldo Kumar: Sonce
Vokalna skupina Gallina je ženska zasedba, ki jo umetniško vodi Ana Erčulj, v njej pojejo Ireneja Nejka Čuk, Federica Lo Pinto, Ana Plemenitaš in Višnja Fičor. Skupina veliko pozornosti namenja izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam svetovne zborovske literature od renesanse do sodobnosti, skladbam zlatega časa slovenske popevke, na repertoarju pa se rade znajdejo tudi tuje skladbe vokalnega jazza in popa. Še posebej pomembno poslanstvo skupine je spodbujanje mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem k bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice. V baročni dvorani izolske palače Besenghi degli Ughi so izvedle pomenljiv damski koncert in v celovito zgodbo ujele sporočila madrigalov – pesemske glasbene oblike, ki je zacvetela v renesansi, zasedba Gallina pa jo je oživila tudi v sodobnosti. Koncert je potekal v organizaciji Društva prijateljev glasbe Koper, z besedo ga je pospremila predsednica društva Tatjana Jercog. Concerto delle Donne (Damski koncert) Vokalna skupina Gallina: Ana Erčulj, umetniška vodja Ireneja Nejka Čuk, sopran Federica Lo Pinto, sopran Ana Plemenitaš, alt Višnja Fičor, alt SPORED: Jacobus Handl Gallus (1550 - 1591): Quam Gallina suum parit ovum (prir. Jakob Jež) Adrian Willaert (1490 - 1562): Amor mi fa morire (1536) Giovanni Pierluigi da Palestrina (1525 - 1594): La ver l'aurora Thomas Morley (1557 - 1603): Ho, who comes here! Thomas Morley (1557 - 1603): Round, around about a wood William Byrd (1539 - 1623): Come jolly Swains (prir. Federica Lo Pinto) Claudio Monteverdi (1567 - 1643): Raggi dov'e 'l mio bene Zoltan Kodály (1882 - 1967): Quattro madrigali 1. Chi vuol veder (Dino Frescobaldi) 2. Fior soloriti ( Matteo Maria Boiardo) 3. Chi d'amor sente (Giovanni Fiorentino) 4. Fuor de la bella caiba Federica Lo Pinto (1997): Su, su, leva, alza le ciglia (anonimo) Matej Kastelic (1994): Apel in čevljar (France Prešeren) Zvezdogledam (France Prešeren) Andrea Basevi Gambarana (1957): Nella casa di Mafalda (Roberto Piumini) Andrea Basevi Gambarana (1957): La moglie di sapone (Roberto Piumini) Aldo Kumar: Sonce
Oddaja prinaša tretji izbor posnetkov zlatih nagrajencev 53. državnega tekmovanja TEMSIG Primorske regije. Nastopajo učenci glasbenih šol Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Koper in Tolmin. Svoje tekmovalne programe izvajajo kitaristi Maruša Valenčič, Zala Grmek, Cvelbra, Zarja Ogrizek, Tim Olenik in Hana Praprotnik ter harfistki Lina Dolgan in Tais Kobal. Program: MARUŠA VALENČIČ, prof. Maja Vrbnjak: Tatiana Stachak: Café Waltz Mozo Pelican: Uspavanka za Saro ZALA GRMEK CVELBAR, prof. Maja Vrbnjak: Tatiana Stachak: Variations with Waltz Brillante on German Children Mozo Pelican: Istanbul ZARJA OGRIZEK, prof. Nataša Črnugelj Tatiana Stachak: Waltz brillante Johann Kaspar Mertz: Nocturno št. 3, op. 4 TIM OLENIK, prof. Nataša Črnugelj Klemen Smolej: Češnje zorijo Tatiana Stachak: Café Waltz HANA PRAPROTNIK, prof. Nataša Črnugelj Ferdinand Carulli: Dvoje stavkov iz Sonate v A-duru: Largo in Rondo Tatiana Stachak: Variations with Bossa on Polish folk song The Guests are Coming LINA DOLGAN, prof. Erika Bersenda Georg Friedrich Händel, priredila Deborah Friou: Chaconna v e-molu, HWV 448 Pearl Chertok: Ten Past Two Dalibor Bernatović: Melanholični valček TAIS KOBAL, prof. Erika Bersenda Zvonimir Ciglič: Adagio amoroso François Joseph Naderman: Sonatina v g-molu št. 4, op. 92 Preludij in Allegro moderato Mihail Ivanovič Glinka: Nocturno za harfo
Oddaja prinaša tretji izbor posnetkov zlatih nagrajencev 53. državnega tekmovanja TEMSIG Primorske regije. Nastopajo učenci glasbenih šol Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Koper in Tolmin. Svoje tekmovalne programe izvajajo kitaristi Maruša Valenčič, Zala Grmek, Cvelbra, Zarja Ogrizek, Tim Olenik in Hana Praprotnik ter harfistki Lina Dolgan in Tais Kobal. Program: MARUŠA VALENČIČ, prof. Maja Vrbnjak: Tatiana Stachak: Café Waltz Mozo Pelican: Uspavanka za Saro ZALA GRMEK CVELBAR, prof. Maja Vrbnjak: Tatiana Stachak: Variations with Waltz Brillante on German Children Mozo Pelican: Istanbul ZARJA OGRIZEK, prof. Nataša Črnugelj Tatiana Stachak: Waltz brillante Johann Kaspar Mertz: Nocturno št. 3, op. 4 TIM OLENIK, prof. Nataša Črnugelj Klemen Smolej: Češnje zorijo Tatiana Stachak: Café Waltz HANA PRAPROTNIK, prof. Nataša Črnugelj Ferdinand Carulli: Dvoje stavkov iz Sonate v A-duru: Largo in Rondo Tatiana Stachak: Variations with Bossa on Polish folk song The Guests are Coming LINA DOLGAN, prof. Erika Bersenda Georg Friedrich Händel, priredila Deborah Friou: Chaconna v e-molu, HWV 448 Pearl Chertok: Ten Past Two Dalibor Bernatović: Melanholični valček TAIS KOBAL, prof. Erika Bersenda Zvonimir Ciglič: Adagio amoroso François Joseph Naderman: Sonatina v g-molu št. 4, op. 92 Preludij in Allegro moderato Mihail Ivanovič Glinka: Nocturno za harfo
Zlati nagrajenci različnih kategorij 53. tekmovanja TEMSIG, tisti, ki izhajajo iz območja Primorske regije, so za nagrado prejeli tudi snemanje svojega programa v studiu Hendrix Radia Koper. Snemanja so se odvila v pomladnih mesecih prejšnjega leta. Posnetki se nahajajo v skupnem arhivu RTV Slovenija. V oddaji Glasbeni abonma objavljamo drugi izbor tekmovalcev, učencev glasbenih šol Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Koper in Tolmin. Nastopili bodo: kitaristi Krištof Bremec, Teja Sovdat, Jurij Margon in Stela Mrnjec, kontrabasist Voranc Vidmar ter duo Fortunat z violino in harmoniko. Program: KRIŠTOF BREMEC, prof. Eva Slokar Šfiligoj Jan Antonín Losy: Aria s stavki: Alemanda – Sarabanda – Gigue Tatiana Stachak: Variations with Bossa on Polish folk song The Guests are Coming Mozo Pelican: Istanbul TEJA SOVDAT, prof. Maja Vrbnjak Mozo Pelican: Amsterdam Tatiana Stachak: Variations with Bossa on Polish folk song The Guests are Coming JURIJ MARGON, prof. Nataša Črnugelj Jose Ferrer: Capricho Mozo Pelican: Istanbul STELA MRNJEC, prof. Nataša Črnugelj in Pavla Lušin Kolman Slovenska ljudska v priredbi Moza Pelicana: Kje so tiste stezice Ferdinand Sor: Etuda št. 8, op. 35, Allegretto Tatiana Stachak: Fingerstyle Etude VORANC VIDMAR, prof. Štefan Švagelj Domenico Dragonetti: Trije valčki Robert Schumann: Divji jezdec Vittorio Monti: Čardaš DUO FORTUNAT, prof. Mojca Križnič in Aleksander Ipavec Johann Sebastian Bach: Menuet Richard Galliano, prir. L. Fortunat: Spleen Astor Piazzolla, prir. L. Fortunat: Preparense Matija Bravničar: Lahkotni ples Scott Joplin, prir. L. Fortunat: The Entertainer
Zlati nagrajenci različnih kategorij 53. tekmovanja TEMSIG, tisti, ki izhajajo iz območja Primorske regije, so za nagrado prejeli tudi snemanje svojega programa v studiu Hendrix Radia Koper. Snemanja so se odvila v pomladnih mesecih prejšnjega leta. Posnetki se nahajajo v skupnem arhivu RTV Slovenija. V oddaji Glasbeni abonma objavljamo drugi izbor tekmovalcev, učencev glasbenih šol Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Koper in Tolmin. Nastopili bodo: kitaristi Krištof Bremec, Teja Sovdat, Jurij Margon in Stela Mrnjec, kontrabasist Voranc Vidmar ter duo Fortunat z violino in harmoniko. Program: KRIŠTOF BREMEC, prof. Eva Slokar Šfiligoj Jan Antonín Losy: Aria s stavki: Alemanda – Sarabanda – Gigue Tatiana Stachak: Variations with Bossa on Polish folk song The Guests are Coming Mozo Pelican: Istanbul TEJA SOVDAT, prof. Maja Vrbnjak Mozo Pelican: Amsterdam Tatiana Stachak: Variations with Bossa on Polish folk song The Guests are Coming JURIJ MARGON, prof. Nataša Črnugelj Jose Ferrer: Capricho Mozo Pelican: Istanbul STELA MRNJEC, prof. Nataša Črnugelj in Pavla Lušin Kolman Slovenska ljudska v priredbi Moza Pelicana: Kje so tiste stezice Ferdinand Sor: Etuda št. 8, op. 35, Allegretto Tatiana Stachak: Fingerstyle Etude VORANC VIDMAR, prof. Štefan Švagelj Domenico Dragonetti: Trije valčki Robert Schumann: Divji jezdec Vittorio Monti: Čardaš DUO FORTUNAT, prof. Mojca Križnič in Aleksander Ipavec Johann Sebastian Bach: Menuet Richard Galliano, prir. L. Fortunat: Spleen Astor Piazzolla, prir. L. Fortunat: Preparense Matija Bravničar: Lahkotni ples Scott Joplin, prir. L. Fortunat: The Entertainer
Deset let je minilo od njegove smrti. Bil je skladatelj, etnomuzikolog, jezikoslovca, dolgoletni sodelavec Radia Trst A in v letu smrti, to je 2014 je prejel veliko Prešernovo nagrado. Predvsem njegove skladbe, še posebej priredbe ljudskih pesmi so postale stalnice železnih repertoarjev zborovskih koncertov v Sloveniji, Italiji in tudi drugod po svetu. V petek, 17. januarja so se mu v okviru cikla Simfonic Voices poklonili mladi pevke in pevci v protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. S premišljeno izbiro Merkujevih skladb so koncert ustvarili: Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper z dirigentko Melani Popit, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z dirigentkama Majo Cilenšek in Barbaro Barač, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek in Mešani pevski zbor Obala Koper z dirigentom Andrejem Makorjem. Koncert je z besedo povezala Rossana Paliaga. Zamisel za ta lep hommage pa je prebudil Ambrož Čopi. Koncertni spored skladb Pavleta Merkúja (1927 - 2014) Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper, dir. Melani Popit Gre alba šë čez bužico, ljudska iz Bile v Reziji Čiči nana, Maričica, ljudska iz Bile v Reziji Sonce ljubo, ponarodela Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dir. Maja Cilenšek in Barbara Barač* Zeleni polog, ljudska iz Bile v Reziji* Jezus in ajdovska deklica, ljudska iz Križa pri Trstu Koprive, besedilo Tone Kuntner Andreja Miknič Fiore lunare, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Piumini da canto Katarina Hrvatin, Eva Majcen Nelli'attimo che libera, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Katja Dadič, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper, dir. Maja Cilenšek Una bottiglia, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Semi di suono, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Jabolko, besedilo Marko Kravos Mešani pevski zbor Obala Koper, dir. Andrej Makor Quattro canzonette profane, besedilo Roberto Dedenaro - 1. La terra, 2. I fuochi Jnjen čeua jti' gna Koncert je pospremljen z besedami Pavleta Merkúja iz zadnjega posnetega intervjuja leta 2014.
Deset let je minilo od njegove smrti. Bil je skladatelj, etnomuzikolog, jezikoslovca, dolgoletni sodelavec Radia Trst A in v letu smrti, to je 2014 je prejel veliko Prešernovo nagrado. Predvsem njegove skladbe, še posebej priredbe ljudskih pesmi so postale stalnice železnih repertoarjev zborovskih koncertov v Sloveniji, Italiji in tudi drugod po svetu. V petek, 17. januarja so se mu v okviru cikla Simfonic Voices poklonili mladi pevke in pevci v protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. S premišljeno izbiro Merkujevih skladb so koncert ustvarili: Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper z dirigentko Melani Popit, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z dirigentkama Majo Cilenšek in Barbaro Barač, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek in Mešani pevski zbor Obala Koper z dirigentom Andrejem Makorjem. Koncert je z besedo povezala Rossana Paliaga. Zamisel za ta lep hommage pa je prebudil Ambrož Čopi. Koncertni spored skladb Pavleta Merkúja (1927 - 2014) Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper, dir. Melani Popit Gre alba šë čez bužico, ljudska iz Bile v Reziji Čiči nana, Maričica, ljudska iz Bile v Reziji Sonce ljubo, ponarodela Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dir. Maja Cilenšek in Barbara Barač* Zeleni polog, ljudska iz Bile v Reziji* Jezus in ajdovska deklica, ljudska iz Križa pri Trstu Koprive, besedilo Tone Kuntner Andreja Miknič Fiore lunare, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Piumini da canto Katarina Hrvatin, Eva Majcen Nelli'attimo che libera, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Katja Dadič, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper, dir. Maja Cilenšek Una bottiglia, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Semi di suono, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Jabolko, besedilo Marko Kravos Mešani pevski zbor Obala Koper, dir. Andrej Makor Quattro canzonette profane, besedilo Roberto Dedenaro - 1. La terra, 2. I fuochi Jnjen čeua jti' gna Koncert je pospremljen z besedami Pavleta Merkúja iz zadnjega posnetega intervjuja leta 2014.
Izjemen koncertni večer je potekal v dvorani Glasbene šole Koper, kjer so zazvenele nove skladbe iz opusa skladateljice Luise Antoni. Glasbeni program so obogatili vrhunski izvajalci: Tommaso Luison (violina) Alessandra Trentin (harfa) Margerita Criestig (saksofon) Beatrice Zonata (klavir) Francesca Cescon (flavta) Vsako skladbo je z uvodno besedo predstavila avtorica sama, kar je obiskovalcem omogočilo globlji vpogled v njeno glasbeno vizijo. Koncert je bil zadnja "Iskra" pred nizom petih koncertov s tematiko Ognja, ki jih prinaša 9. Bienale Koper – mednarodni festival sodobne glasbe. Oddajo je vodila Simona Moličnik
Izjemen koncertni večer je potekal v dvorani Glasbene šole Koper, kjer so zazvenele nove skladbe iz opusa skladateljice Luise Antoni. Glasbeni program so obogatili vrhunski izvajalci: Tommaso Luison (violina) Alessandra Trentin (harfa) Margerita Criestig (saksofon) Beatrice Zonata (klavir) Francesca Cescon (flavta) Vsako skladbo je z uvodno besedo predstavila avtorica sama, kar je obiskovalcem omogočilo globlji vpogled v njeno glasbeno vizijo. Koncert je bil zadnja "Iskra" pred nizom petih koncertov s tematiko Ognja, ki jih prinaša 9. Bienale Koper – mednarodni festival sodobne glasbe. Oddajo je vodila Simona Moličnik
Na prvem abonmajskem večeru letošnje sezone Kulturnega doma Nova Gorica je 14. oktobra koncertiral mednarodni mladinski orkester Theresia, pod taktirko Enrica Onofrija. Mladostna energija potopljena v globino partitur Wolfganga Amadeusa Mozarta je zasijala na odru novogoriškega kulturnega doma in v vseh motivičnih drobcih pričarala kontrapunkt med preprostostjo in kompleksnostjo Mozartove glasbe. Člani prihajajo iz 18 držav, ves teden so vadili na novogoriškem odru in v mesto pred odprtjem EPK prinesli veliko mladostno brezmejnost izraženo skozi glasbo. Mozart: Alfa & Omega Spored: Wolfgang A. Mozart (1756-1791) Simfonija št. 1 v Es-duru, K. 16 (Allegro molto - Andante - Presto) Serenada št. 1 v D-duru, K. 100 (Allegro - Andante - Menuetto:Trio - Allegro - Menuetto: Trio - Allegro) Simfonija št. 41 v C-duru, K. 551, "Jupiter" (Allegro vivace - Andante cantabile - Menuetto - Molto allegro)
Na prvem abonmajskem večeru letošnje sezone Kulturnega doma Nova Gorica je 14. oktobra koncertiral mednarodni mladinski orkester Theresia, pod taktirko Enrica Onofrija. Mladostna energija potopljena v globino partitur Wolfganga Amadeusa Mozarta je zasijala na odru novogoriškega kulturnega doma in v vseh motivičnih drobcih pričarala kontrapunkt med preprostostjo in kompleksnostjo Mozartove glasbe. Člani prihajajo iz 18 držav, ves teden so vadili na novogoriškem odru in v mesto pred odprtjem EPK prinesli veliko mladostno brezmejnost izraženo skozi glasbo. Mozart: Alfa & Omega Spored: Wolfgang A. Mozart (1756-1791) Simfonija št. 1 v Es-duru, K. 16 (Allegro molto - Andante - Presto) Serenada št. 1 v D-duru, K. 100 (Allegro - Andante - Menuetto:Trio - Allegro - Menuetto: Trio - Allegro) Simfonija št. 41 v C-duru, K. 551, "Jupiter" (Allegro vivace - Andante cantabile - Menuetto - Molto allegro)
Predstavljamo več koncertov, začeli bomo z domačimi orkestri. Novo sezono je s prvim koncertom cikla Kromatika začel Simfonični orkester RTV Slovenija, Slovenska filharmonija pa je pripravila drugi koncert cikla Vokalni inštrumentalni program. V Cankarjevem domu so v abonmaju za zlati abonma gostovali Bamberški simfoniki, solist je bil odlični ruski pianist Daniil Trifonov. V okviru festivala Cellofest sta za srebrni abonma nastopila večkrat nagrajena madžarska umetnika, violončelist Istvan Várdai in pianist Zoltan Féjervari. V nadaljevanju poročamo še o koncertu ansambla Dissonance, ki je potekal v dvorani Društva slovenskih skladateljev in na katerem so med drugim zvenela dela slovenskih skladateljev mlajše generacije in o prvem koncertu nove sezone Celjskega godalnega orkestra.
Predstavljamo več koncertov, začeli bomo z domačimi orkestri. Novo sezono je s prvim koncertom cikla Kromatika začel Simfonični orkester RTV Slovenija, Slovenska filharmonija pa je pripravila drugi koncert cikla Vokalni inštrumentalni program. V Cankarjevem domu so v abonmaju za zlati abonma gostovali Bamberški simfoniki, solist je bil odlični ruski pianist Daniil Trifonov. V okviru festivala Cellofest sta za srebrni abonma nastopila večkrat nagrajena madžarska umetnika, violončelist Istvan Várdai in pianist Zoltan Féjervari. V nadaljevanju poročamo še o koncertu ansambla Dissonance, ki je potekal v dvorani Društva slovenskih skladateljev in na katerem so med drugim zvenela dela slovenskih skladateljev mlajše generacije in o prvem koncertu nove sezone Celjskega godalnega orkestra.
Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj se poklanja skladatelju Aldu Kumarju ob njegovem življenjskem jubileju. Dihi je naslov avtorskega večera, ki so ga izvedli v Dvorani Mestne občine Nova Gorica v petek, 12. aprila 2024. Spored je pripravila umetniška vodja večera Ana Erčulj in vanj vključila zborovske skladbe z ljudsko tematiko in skladbe z umetniško poezijo Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Iztoka Geisterja Plamena, Rudolfa Maistra in Gregorja Strniše. Koncertni spored: Pesmi od ljubezni in kafeta, 1993 Storu si je lepi vrt Jeno leto je pasalo Za mikinega otročića Ku en šaltin Šaltin II Dva lepa pušljića Moja mati čuha kafe Ku je muj uače Zigo zigo zago Kantaj Nineta In segla je za hip v cvetoči lan (Tone Pavček), 2016 Tehtanje duš (ljudska iz Sužida pri Kobaridu), 1979 ... in Ecce homo (Srečko Kosovel), 1978 Pa da bi znal (Srečko Kosovel), 1982 Turist (Iztok Geister Plamen, aldo Kumar), 1987 Tri pesmi na besedila Rudolfa Maistra, 2018 Kazaška Polnoč Še zadnji zvon Vsi potoki vse reke (Gregor Strniša), 1994 Istrska suita, 1985 Ki če mojo travo kosit Mile mi moje škalice Cara mamma marideme Vilota Dajte, dajte
Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj se poklanja skladatelju Aldu Kumarju ob njegovem življenjskem jubileju. Dihi je naslov avtorskega večera, ki so ga izvedli v Dvorani Mestne občine Nova Gorica v petek, 12. aprila 2024. Spored je pripravila umetniška vodja večera Ana Erčulj in vanj vključila zborovske skladbe z ljudsko tematiko in skladbe z umetniško poezijo Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Iztoka Geisterja Plamena, Rudolfa Maistra in Gregorja Strniše. Koncertni spored: Pesmi od ljubezni in kafeta, 1993 Storu si je lepi vrt Jeno leto je pasalo Za mikinega otročića Ku en šaltin Šaltin II Dva lepa pušljića Moja mati čuha kafe Ku je muj uače Zigo zigo zago Kantaj Nineta In segla je za hip v cvetoči lan (Tone Pavček), 2016 Tehtanje duš (ljudska iz Sužida pri Kobaridu), 1979 ... in Ecce homo (Srečko Kosovel), 1978 Pa da bi znal (Srečko Kosovel), 1982 Turist (Iztok Geister Plamen, aldo Kumar), 1987 Tri pesmi na besedila Rudolfa Maistra, 2018 Kazaška Polnoč Še zadnji zvon Vsi potoki vse reke (Gregor Strniša), 1994 Istrska suita, 1985 Ki če mojo travo kosit Mile mi moje škalice Cara mamma marideme Vilota Dajte, dajte
Primorska poje, vsako pomlad že 55 let in oddaja Glasbeni abonma drugič v tej sezoni odpira pot do izbranih posnetkov letošnje pevske manifestacije. Najprej predstavljamo Komorni zbor Ipavska iz Vipave, ki ga vodi Damjana Vončina. Zbor je dopolnil četrt stoletja delovanja in vse svoje obdobje jadra na najvišji kakovostni ravni v Sloveniji in v tujini, vsako leto pa nastopi tudi na festivalu Primorska poje. Zatem bomo slišali celotno prireditev Primorska poje, ki se je odvila v nedeljo, 24. marca v Kulturnem domu v Postojni. Nastopili so: Fantovski pevski zbor UP PEF, Koper, zborovodkinja: Barbara Kopačin Mešani pevski zbor Fran Venturini, Domjo, zborovodkinja: Cinzia Sancin Vokalna skupina Malum, Hrpelje - Kozina, zborovodja: Matej Velikonja Vokalna skupina Tamariska, Izola, zborovodkinja: Andreja Štucin Cergol Slovenski lovski pevski zbor Doberdob, zborovodkinja: Anastasia Purič Dekliški pevski zbor UPPEF, Koper, zborovodkinja: Andreja Štucin Cergol
Primorska poje, vsako pomlad že 55 let in oddaja Glasbeni abonma drugič v tej sezoni odpira pot do izbranih posnetkov letošnje pevske manifestacije. Najprej predstavljamo Komorni zbor Ipavska iz Vipave, ki ga vodi Damjana Vončina. Zbor je dopolnil četrt stoletja delovanja in vse svoje obdobje jadra na najvišji kakovostni ravni v Sloveniji in v tujini, vsako leto pa nastopi tudi na festivalu Primorska poje. Zatem bomo slišali celotno prireditev Primorska poje, ki se je odvila v nedeljo, 24. marca v Kulturnem domu v Postojni. Nastopili so: Fantovski pevski zbor UP PEF, Koper, zborovodkinja: Barbara Kopačin Mešani pevski zbor Fran Venturini, Domjo, zborovodkinja: Cinzia Sancin Vokalna skupina Malum, Hrpelje - Kozina, zborovodja: Matej Velikonja Vokalna skupina Tamariska, Izola, zborovodkinja: Andreja Štucin Cergol Slovenski lovski pevski zbor Doberdob, zborovodkinja: Anastasia Purič Dekliški pevski zbor UPPEF, Koper, zborovodkinja: Andreja Štucin Cergol
Kakšna je vsebina priljubljene Orffove kantate Carmina Burana in zakaj jo tako radi poslušamo? Prepustite se veličastnemu zvoku Zbora Slovenske filharmonije, dveh klavirjev in pisane množice tolkal, ki bodo izvedli odlomke kantate srednjeveških pesmi iz Kodeksa Buranus. S koncertom potujemo daleč v zgodovino, v 12. stoletje, ko so menihi v samostanih sanjali o lepotah življenja, potujoči vagabundi pa užitke iskali med potepanjem po današnji Evropi. Pisali so pesmi o junaštvih, ljubezni in erotiki, pijančevanju, igrah na srečo pa tudi o nespoštljivih cerkvenih voditeljih. Carl Orff: Carmina Burana (odlomki) Zbor Slovenske filharmonije Otroški zbor Glasbene matice Ljubljana Jerica Bukovec, dirigentka Andreja Kosmač in Gioele Andreolli, klavir Slovenski tolkalni projekt, tolkala Urška Šemrov, sopran Klemen Torkar, tenor Martin Kozjek, bariton Franci Krevh, povezovalec
Kakšna je vsebina priljubljene Orffove kantate Carmina Burana in zakaj jo tako radi poslušamo? Prepustite se veličastnemu zvoku Zbora Slovenske filharmonije, dveh klavirjev in pisane množice tolkal, ki bodo izvedli odlomke kantate srednjeveških pesmi iz Kodeksa Buranus. S koncertom potujemo daleč v zgodovino, v 12. stoletje, ko so menihi v samostanih sanjali o lepotah življenja, potujoči vagabundi pa užitke iskali med potepanjem po današnji Evropi. Pisali so pesmi o junaštvih, ljubezni in erotiki, pijančevanju, igrah na srečo pa tudi o nespoštljivih cerkvenih voditeljih. Carl Orff: Carmina Burana (odlomki) Zbor Slovenske filharmonije Otroški zbor Glasbene matice Ljubljana Jerica Bukovec, dirigentka Andreja Kosmač in Gioele Andreolli, klavir Slovenski tolkalni projekt, tolkala Urška Šemrov, sopran Klemen Torkar, tenor Martin Kozjek, bariton Franci Krevh, povezovalec
Tekmovanja v glasbi so pogosta tema raznih diskusij. Navzoča so tako rekoč od nekdaj, vemo, da se je virtuoznost v glasbi razvijala predvsem ob tekmovalnosti, vemo pa tudi, da gre za umetnost, pri kateri je estetika eden od pomembnih ocenjevalnih parametrov. Seveda pogosto gre za veliko mero ocenjevalnega subjektivizma, pa vendar, zlata priznanja na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije so plod tehtnega premisleka in visoke strokovne ravni posameznih žirij. Zlati nagrajenci različnih kategorij 53. tekmovanja TEMSIG, tisti, ki izhajajo iz območja Primorske regije, so za nagrado prejeli tudi snemanje svojega programa v studiu Hendrix Radia Koper. Snemanja so se odvila v pomladnih mesecih prejšnjega leta. Posnetki se nahajajo v skupnem arhivu RTV Slovenija, danes pa je čas za njihovo objavo v oddaji Glasbeni abonma. Svoje tekmovalne programe predstavljajo: - Kvartet klarinetov GŠ Sežana, učitelj: prof. Branislav Trifkovič - Filip Luka Butinar, kitara, učiteljica: prof. Martina Kocjančič - Lucija Hrast, kitara, učiteljica: prof. Mirjana Antih Čebokli - Eva Žvokelj, kitara, učitelj: prof. Ante Radnić - Neža Žvokelj, kitara, učitelj: prof. Ante Radnić - Aljaž Remec, violončelo, učiteljici: prof. Polona Repše in prof. Tara Podbevšek - Duo Fortunat, violina in harmonika, učitelja: prof. Mojca Križnič in prof. Aleksander Ipavec
Tekmovanja v glasbi so pogosta tema raznih diskusij. Navzoča so tako rekoč od nekdaj, vemo, da se je virtuoznost v glasbi razvijala predvsem ob tekmovalnosti, vemo pa tudi, da gre za umetnost, pri kateri je estetika eden od pomembnih ocenjevalnih parametrov. Seveda pogosto gre za veliko mero ocenjevalnega subjektivizma, pa vendar, zlata priznanja na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije so plod tehtnega premisleka in visoke strokovne ravni posameznih žirij. Zlati nagrajenci različnih kategorij 53. tekmovanja TEMSIG, tisti, ki izhajajo iz območja Primorske regije, so za nagrado prejeli tudi snemanje svojega programa v studiu Hendrix Radia Koper. Snemanja so se odvila v pomladnih mesecih prejšnjega leta. Posnetki se nahajajo v skupnem arhivu RTV Slovenija, danes pa je čas za njihovo objavo v oddaji Glasbeni abonma. Svoje tekmovalne programe predstavljajo: - Kvartet klarinetov GŠ Sežana, učitelj: prof. Branislav Trifkovič - Filip Luka Butinar, kitara, učiteljica: prof. Martina Kocjančič - Lucija Hrast, kitara, učiteljica: prof. Mirjana Antih Čebokli - Eva Žvokelj, kitara, učitelj: prof. Ante Radnić - Neža Žvokelj, kitara, učitelj: prof. Ante Radnić - Aljaž Remec, violončelo, učiteljici: prof. Polona Repše in prof. Tara Podbevšek - Duo Fortunat, violina in harmonika, učitelja: prof. Mojca Križnič in prof. Aleksander Ipavec
Credo Justinopolitano je čitljivo, z rdečo barvo zapisan čelni naslov arhivskega dokumenta, notnega rokopisa, ki se skupaj z drugim gradivom iz nekdanje samostanske knjižnice zdaj nahaja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Avgusta lani, ga je javnosti pokazala muzikologinja, znanstvena sodelavka in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Katarina Šter. Frančiškanski koral iz Kopra je prvič po svoji aktualnosti v 18. stoletju zazvenel v nedeljo, 25. avgusta 2024 v cerkvi Marijinega oznanjenja Velesovo na 42. Festivalu Radovljica. Strokovno je koncert pripravila doc. dr. Katarina Šter. Izvajalci: Csongor Szanto, Raitis Grigalis, Yannick Badier, Achim Glatz – glasovi Edoardo Belloti - orgle, zgodovinska improvizacija Spored: Protector noster vstopni spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Kyrie in Gloria v C-duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Bonum est confidere stopniški spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Canzona orgelska improvizacija Credo Justinopolitano (Kiriala Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Ofertorij orgelska improvizacija Jesu corona celsior Himnus za praznike spoznavalcev (Himnar Ms 11 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Sanctus in Agnus Dei v F- duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Poobhajilna pesem Orgelska improvizacija Si quaeris miracula Antifona za praznik sv. Petra iz Alcantare (Himnar Ms 11, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper)
Credo Justinopolitano je čitljivo, z rdečo barvo zapisan čelni naslov arhivskega dokumenta, notnega rokopisa, ki se skupaj z drugim gradivom iz nekdanje samostanske knjižnice zdaj nahaja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Avgusta lani, ga je javnosti pokazala muzikologinja, znanstvena sodelavka in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Katarina Šter. Frančiškanski koral iz Kopra je prvič po svoji aktualnosti v 18. stoletju zazvenel v nedeljo, 25. avgusta 2024 v cerkvi Marijinega oznanjenja Velesovo na 42. Festivalu Radovljica. Strokovno je koncert pripravila doc. dr. Katarina Šter. Izvajalci: Csongor Szanto, Raitis Grigalis, Yannick Badier, Achim Glatz – glasovi Edoardo Belloti - orgle, zgodovinska improvizacija Spored: Protector noster vstopni spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Kyrie in Gloria v C-duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Bonum est confidere stopniški spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Canzona orgelska improvizacija Credo Justinopolitano (Kiriala Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Ofertorij orgelska improvizacija Jesu corona celsior Himnus za praznike spoznavalcev (Himnar Ms 11 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Sanctus in Agnus Dei v F- duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Poobhajilna pesem Orgelska improvizacija Si quaeris miracula Antifona za praznik sv. Petra iz Alcantare (Himnar Ms 11, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper)
Praznični koncert Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija se je odvil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo 22. decembra. Ob orkestrih, ki ju je vodil avstrijski dirigent Sigi Feigel so nastopile solistke Veronika Strnad, Ana Bezjak in Jadranka Juras. Na programu so bile priredbe večnih decembrsko prazničnih napevov, kot so Adeste fidelis, Let it snow, O, Holly Night, Jingle bels, Cristmas song, Zimska bossa nova, Sveta noč in druge.
Praznični koncert Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija se je odvil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo 22. decembra. Ob orkestrih, ki ju je vodil avstrijski dirigent Sigi Feigel so nastopile solistke Veronika Strnad, Ana Bezjak in Jadranka Juras. Na programu so bile priredbe večnih decembrsko prazničnih napevov, kot so Adeste fidelis, Let it snow, O, Holly Night, Jingle bels, Cristmas song, Zimska bossa nova, Sveta noč in druge.
Koncert Pavle Merkù - brezčasnot se je odvil v ciklu Goriška zborovska srečanja, v nedeljo, 8. 12. 2024, v dvorani Mestne občine Nova Gorica. Organizirali so ga: Zveza kulturnih društve Nova Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in s Slovensko prosveto. Koncertni spored: Mladinski pevski zbor Osnovne šole Franceta Bevka, Tolmin dirigentka: Barbara Kovačič klavirska spremljava: Matjaž Zobec NANA, NANA, SINIČACE (rezijanska ljudska), 1982 JOHANICA (ljudska iz Starmice na Matajurju), 1972 TA NA KALE (slovenska ljudska iz Nadiških dolin), 1982 Dekliški pevski zbor Šempeter - Vrtojba dirigentka Mojca Maver Podbersič SONCE LJUBO (ljudska iz Doberdoba), 1982 NANA ŠČERIČICA (ljudska iz Rezije), 1982 ČARNI KUS I. (ljudska iz Rezije), 1982 Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade, Devin dirigent Bogdan Kralj PETELINČEK JE ZAPIEU (po zapisu od Trinka), 1976 TAM ZA TURŠKI GRIČEM (po zapisu od Trinka), 1971 TANA SARTE (ljudska s Solbice), 1968 Goriški komorni zbor, Nova Gorica dirigent Bogdan Kralj PESEM S KRASA (Srečko Kosovel), 1947 PATER NOSTER, 1998 TE DAN JE USEGA VESELJA (ljudska iz Podutane), 1967 DA GÖRA TA ŠKARBININA (ljudska iz Bile), 1978 Program povezuje: Rossana Paliaga Glasbeno produkcijska ekipa Radia Koper: glasbena producentka Ksenija Kos, tonski mojster Tadej Tadič, asistent Matija Žavbi.
Koncert Pavle Merkù - brezčasnot se je odvil v ciklu Goriška zborovska srečanja, v nedeljo, 8. 12. 2024, v dvorani Mestne občine Nova Gorica. Organizirali so ga: Zveza kulturnih društve Nova Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in s Slovensko prosveto. Koncertni spored: Mladinski pevski zbor Osnovne šole Franceta Bevka, Tolmin dirigentka: Barbara Kovačič klavirska spremljava: Matjaž Zobec NANA, NANA, SINIČACE (rezijanska ljudska), 1982 JOHANICA (ljudska iz Starmice na Matajurju), 1972 TA NA KALE (slovenska ljudska iz Nadiških dolin), 1982 Dekliški pevski zbor Šempeter - Vrtojba dirigentka Mojca Maver Podbersič SONCE LJUBO (ljudska iz Doberdoba), 1982 NANA ŠČERIČICA (ljudska iz Rezije), 1982 ČARNI KUS I. (ljudska iz Rezije), 1982 Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade, Devin dirigent Bogdan Kralj PETELINČEK JE ZAPIEU (po zapisu od Trinka), 1976 TAM ZA TURŠKI GRIČEM (po zapisu od Trinka), 1971 TANA SARTE (ljudska s Solbice), 1968 Goriški komorni zbor, Nova Gorica dirigent Bogdan Kralj PESEM S KRASA (Srečko Kosovel), 1947 PATER NOSTER, 1998 TE DAN JE USEGA VESELJA (ljudska iz Podutane), 1967 DA GÖRA TA ŠKARBININA (ljudska iz Bile), 1978 Program povezuje: Rossana Paliaga Glasbeno produkcijska ekipa Radia Koper: glasbena producentka Ksenija Kos, tonski mojster Tadej Tadič, asistent Matija Žavbi.
Pierra Laurenta Boucharlata. je veliko ime v svetu klasične glasbe. Koncertira po vsem svetu, njegov repertoar se razpenja od solističnih recitalov do koncertov z orkestrom, seveda z mnogimi krstnimi izvedbami novih pianističnih partitur. Avgusta meseca smo ga imeli priložnost doživeti v Piranu. Nastopil je v okviru Tartini Festivala v Tartinijevi hiši in v njej je prebudil mnoge glasbene duhove. Prinesel je drugačno, novo, poglobljeno in filozofsko utemeljeno interpretacijo Beethovnovih sonat. Ne le to: z občinstvom je ustvaril pristen stik, pojasnil svoje videnje partitur, okoliščine v katerih so nastale, Tartinijevo hišo pa je napolnil z Beethovnovo zvočnostjo ter ustvaril občutek kot da je skladatelj sam med nami. Tako je spoštljivo spletel muzičnost treh velikih glasbenih osebnosti: Tartinijev barok, Beethovnov klasicizem in svojo sodobnost. Program: Giuseppe Tartini (1692 - 1770): "Grave" iz Sonate za violončelo in čembalo v D-duru Ludwig van Beethoven (1770-1827): Sonata v Fis-duru, op. 78 "A Therese" Ludiwg van Beethoven (1770 - 1827): Sonata v Es-duru, op. 81 "Les Adieux" Ludwig van Beethoven (1770 - 1827: Sonata v C-duru, op. 21 "Waldstein" Ludwig van Beethoven (1770 - 1827): Sonata v G-duru, op. 49, 2. stavek Tempo di menuetto
Pierra Laurenta Boucharlata. je veliko ime v svetu klasične glasbe. Koncertira po vsem svetu, njegov repertoar se razpenja od solističnih recitalov do koncertov z orkestrom, seveda z mnogimi krstnimi izvedbami novih pianističnih partitur. Avgusta meseca smo ga imeli priložnost doživeti v Piranu. Nastopil je v okviru Tartini Festivala v Tartinijevi hiši in v njej je prebudil mnoge glasbene duhove. Prinesel je drugačno, novo, poglobljeno in filozofsko utemeljeno interpretacijo Beethovnovih sonat. Ne le to: z občinstvom je ustvaril pristen stik, pojasnil svoje videnje partitur, okoliščine v katerih so nastale, Tartinijevo hišo pa je napolnil z Beethovnovo zvočnostjo ter ustvaril občutek kot da je skladatelj sam med nami. Tako je spoštljivo spletel muzičnost treh velikih glasbenih osebnosti: Tartinijev barok, Beethovnov klasicizem in svojo sodobnost. Program: Giuseppe Tartini (1692 - 1770): "Grave" iz Sonate za violončelo in čembalo v D-duru Ludwig van Beethoven (1770-1827): Sonata v Fis-duru, op. 78 "A Therese" Ludiwg van Beethoven (1770 - 1827): Sonata v Es-duru, op. 81 "Les Adieux" Ludwig van Beethoven (1770 - 1827: Sonata v C-duru, op. 21 "Waldstein" Ludwig van Beethoven (1770 - 1827): Sonata v G-duru, op. 49, 2. stavek Tempo di menuetto
V ospredju tokratne oddaje je začetek nove sezone koncertov v Slovenski filharmoniji za abonma Vokalno inštrumentalni program. Poročamo tudi o festivalu korenite zvočne hoje Topot in napovedujemo začetek festivala Sonc in cikla koncertov Mladi virtuozi.
V ospredju tokratne oddaje je začetek nove sezone koncertov v Slovenski filharmoniji za abonma Vokalno inštrumentalni program. Poročamo tudi o festivalu korenite zvočne hoje Topot in napovedujemo začetek festivala Sonc in cikla koncertov Mladi virtuozi.
Vsako poletje v Piran med drugim prinese tudi Tartinijev festival. Giuseppe Tartini je veliko ime ne le v zgodovini evropske glasbe, temveč tudi drugih področij, predvsem pa je poznan kot velik učitelj narodov. Bil je cenjeni glasbeni pedagog svojega časa in poučeval je učence iz celotne Evrope. Dediščina Giuseppeja Tartinija je večja kot se je zavedamo, čeprav zaživi v polni meri zares na glasbenem festivalu, ki se po njem imenuje. Baročna glasba, torej glasba njegovega obdobja, je v jedru tega festivala. 4. koncert letošnjega 23. Tartini festivala je ustvaril trio Il Terzo Suono. Sestavljajo ga: Jasna Nadles - flavta traverso, Milan Vrsajkov – violončelo in Ellen Braslavsky – čembalo. Posnetek koncerta s sonatami in partito Antonia Vivaldija, Benedetta Marcella, Georga Philipa Telemanna, Giuseppeja Tartinija, Georga Muffata in Georga Fridricha Händla v prepričljivi baročni maniri zveni tudi v oddaji Glasbeni abonma.
Vsako poletje v Piran med drugim prinese tudi Tartinijev festival. Giuseppe Tartini je veliko ime ne le v zgodovini evropske glasbe, temveč tudi drugih področij, predvsem pa je poznan kot velik učitelj narodov. Bil je cenjeni glasbeni pedagog svojega časa in poučeval je učence iz celotne Evrope. Dediščina Giuseppeja Tartinija je večja kot se je zavedamo, čeprav zaživi v polni meri zares na glasbenem festivalu, ki se po njem imenuje. Baročna glasba, torej glasba njegovega obdobja, je v jedru tega festivala. 4. koncert letošnjega 23. Tartini festivala je ustvaril trio Il Terzo Suono. Sestavljajo ga: Jasna Nadles - flavta traverso, Milan Vrsajkov – violončelo in Ellen Braslavsky – čembalo. Posnetek koncerta s sonatami in partito Antonia Vivaldija, Benedetta Marcella, Georga Philipa Telemanna, Giuseppeja Tartinija, Georga Muffata in Georga Fridricha Händla v prepričljivi baročni maniri zveni tudi v oddaji Glasbeni abonma.
Pozornost tokrat najprej namenjamo uvodnemu koncertu letošnje sezone filharmoničnega abonmaja Same mogočne skladbe. Orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral novi glavni dirigent zasedbe, mladi Gruzijec Kahi Solomnišvili, kot solist se je v Šostakovičevem 2. klavirskem koncertu predstavil Urban Stanič, spored pa je dopolnila še glasba Zvonimirja Cigliča in Igorja Stravinskega. Nadaljujemo z uvodom v Srebrni abonma – letošnjo sezono so v soboto otvorili Emily Pogorelc in člani Godalnega kvarteta Simfonikov Bavarskega radi, v katerem igra slovenski violončelist Jaka Stadler, nato pa predstavljamo še novo sezono Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije.
Pozornost tokrat najprej namenjamo uvodnemu koncertu letošnje sezone filharmoničnega abonmaja Same mogočne skladbe. Orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral novi glavni dirigent zasedbe, mladi Gruzijec Kahi Solomnišvili, kot solist se je v Šostakovičevem 2. klavirskem koncertu predstavil Urban Stanič, spored pa je dopolnila še glasba Zvonimirja Cigliča in Igorja Stravinskega. Nadaljujemo z uvodom v Srebrni abonma – letošnjo sezono so v soboto otvorili Emily Pogorelc in člani Godalnega kvarteta Simfonikov Bavarskega radi, v katerem igra slovenski violončelist Jaka Stadler, nato pa predstavljamo še novo sezono Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije.
Rad bi povedal … je moto praznovanja častitljive 80. obletnice Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Slovenska pesem je zadonela med slovenskimi fanti, vojnimi ujetniki angloameriških sil, ki so jih nameščali po taboriščih severne Afrike, Sicilije in Sardinije ter jih nato združevali v veliko taborišče Gravina, dobrih 60 km od Barija, od koder so potem v prekomorskih brigadah nadaljevali vojno na jugoslovanskih tleh. Ker je bilo med njimi veliko cerkvenih pevcev, organistov in drugih godbenikov, so se sčasoma organizirali in načrtno študirali slovenske pesmi. Junija 1944 je zbor prevzel skladatelj Rado Simoniti. Zdajšnji dirigent zbora, skladatelje Andrej Makor je pevcem posvetil novo partituro na besedilo Srečka Kosovela Rad bi povedal … Skladba je z mnogimi drugimi, spetimi v skrbno pripravljen koncertni spored zadonela na slavnostnem koncertu 27. oktobra v cerkvi Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.
Rad bi povedal … je moto praznovanja častitljive 80. obletnice Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Slovenska pesem je zadonela med slovenskimi fanti, vojnimi ujetniki angloameriških sil, ki so jih nameščali po taboriščih severne Afrike, Sicilije in Sardinije ter jih nato združevali v veliko taborišče Gravina, dobrih 60 km od Barija, od koder so potem v prekomorskih brigadah nadaljevali vojno na jugoslovanskih tleh. Ker je bilo med njimi veliko cerkvenih pevcev, organistov in drugih godbenikov, so se sčasoma organizirali in načrtno študirali slovenske pesmi. Junija 1944 je zbor prevzel skladatelj Rado Simoniti. Zdajšnji dirigent zbora, skladatelje Andrej Makor je pevcem posvetil novo partituro na besedilo Srečka Kosovela Rad bi povedal … Skladba je z mnogimi drugimi, spetimi v skrbno pripravljen koncertni spored zadonela na slavnostnem koncertu 27. oktobra v cerkvi Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.
V Pokrajinskem muzeju Koper je v četrtek, 10. oktobra potekal že 874. koncert v 61. sezoni Društva prijateljev glasbe. Na večeru cikla Amabile z muzejem je s sporočilno pomenljivim in prepričljivim nastopom navdušil Trio Ardor. Brezmejnost v glasbi, v času in v prostoru, brezmejnost v kulturi, mentaliteti, med generacijami, toplina človečnosti ter glasbena strast treh oseb združenih v eno glasbeno telo Tria Ardor so besede, ki orišejo sporočilo koncerta. Trio Ardo so: Andrej Omejc – saksofon, Teja Udovič Kovačič – harmonika in Blaž Pavlovič – klavir. Program koncerta je bil preplet motivov starodavnih civilizacij Azije in Afrike s tango glasbo Argentine in izjemne muzikalnosti mladih izvajalcev Tria Ardor. V oddaji Glasbeni abonma bomo predvajali posnetek koncerta ter v uvodnem pogovoru pobliže predstavili mlade, navdihujoče glasbenike.
V Pokrajinskem muzeju Koper je v četrtek, 10. oktobra potekal že 874. koncert v 61. sezoni Društva prijateljev glasbe. Na večeru cikla Amabile z muzejem je s sporočilno pomenljivim in prepričljivim nastopom navdušil Trio Ardor. Brezmejnost v glasbi, v času in v prostoru, brezmejnost v kulturi, mentaliteti, med generacijami, toplina človečnosti ter glasbena strast treh oseb združenih v eno glasbeno telo Tria Ardor so besede, ki orišejo sporočilo koncerta. Trio Ardo so: Andrej Omejc – saksofon, Teja Udovič Kovačič – harmonika in Blaž Pavlovič – klavir. Program koncerta je bil preplet motivov starodavnih civilizacij Azije in Afrike s tango glasbo Argentine in izjemne muzikalnosti mladih izvajalcev Tria Ardor. V oddaji Glasbeni abonma bomo predvajali posnetek koncerta ter v uvodnem pogovoru pobliže predstavili mlade, navdihujoče glasbenike.
Aldo Kumar je skladatelj obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor, pa tudi svet odrske, filmske in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova ga nagovarja preprost in včasih tako moder ljudski svet. Njegove glasbene ideje so prepletene predvsem z motiviko gornje primorskega in istrskega glasbenega sveta. V nedeljo 20. oktobra bo zaznamoval svojo sedmo jesen. Dihi Alda Kumarja je bil naslov koncerta, ki ga je Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj posvetil skladateljevemu življenjskemu jubileju in izvedel v dvorani Mestne občine Nova Gorica. Od Pesmi od ljubezni in kafeta, prek skladb, nastalih na umetna besedila Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Iztoka Geisterja, Rudolfa Maistra in Gregorja Strniše do dramatične ljudske zvočne pripovedi Tehtanje duš in sklepne Istrske suite, se je razvil koncertni spored. Pripravila ga je dirigentka Ana Erčulj, ki je z izjemno muzikalnostjo in tenkočutnostjo vodila pevce skozi nianse notnih zapisov. Posnetek koncerta sta pripravila glasbena producentka Ksenija Kos in tonski mojster Maksim Vergan, oddajo je uredila Simona Moličnik.
Aldo Kumar je skladatelj obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor, pa tudi svet odrske, filmske in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova ga nagovarja preprost in včasih tako moder ljudski svet. Njegove glasbene ideje so prepletene predvsem z motiviko gornje primorskega in istrskega glasbenega sveta. V nedeljo 20. oktobra bo zaznamoval svojo sedmo jesen. Dihi Alda Kumarja je bil naslov koncerta, ki ga je Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj posvetil skladateljevemu življenjskemu jubileju in izvedel v dvorani Mestne občine Nova Gorica. Od Pesmi od ljubezni in kafeta, prek skladb, nastalih na umetna besedila Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Iztoka Geisterja, Rudolfa Maistra in Gregorja Strniše do dramatične ljudske zvočne pripovedi Tehtanje duš in sklepne Istrske suite, se je razvil koncertni spored. Pripravila ga je dirigentka Ana Erčulj, ki je z izjemno muzikalnostjo in tenkočutnostjo vodila pevce skozi nianse notnih zapisov. Posnetek koncerta sta pripravila glasbena producentka Ksenija Kos in tonski mojster Maksim Vergan, oddajo je uredila Simona Moličnik.
Številni otroci in mladi se ukvarjajo z glasbo. Vemo, da je že starogrški filozof Platon v delu Država opozarjal, kako pomembna je glasba za vzgojo dobrega državljana. Glasba ima velik vpliv na ugodje duše in telesa. V naši državi imamo zelo dobro organiziran glasbeno izobraževalni sistem, pa tudi piramidalno dejavnost zborovskega petja. Ob tem velja poudariti predanost glasbenih pedagogov in zborovodij. Primorska ima številne odlične zborovske dirigente, zato tudi pevce. Letos so že šesto leto zapored organizirali Tabor mladih pevcev Primorske v Tolminu, ki je postal mednarodni. Tabor je potekal v poletnih počitnicah, med 18. in 23. avgustom. Ob strokovnem delu priznanih strokovnjakov za mladinsko zborovsko petje so mladi pevke in pevci nadgradili svoje pevsko znanje, pridobili dragocene izkušnje s področja vokalne tehnike, spoznavanja zborovske literature, druženja in poslušanja, pa tudi slišanja sopevke, sopevca v sozvočju s svojim glasom. Pevske aktivnosti so nadgradili s športnimi, filmskimi in drugimi družabnimi dejavnostmi. Ob zaključku intenzivnega pevskega tedna se je zbor predstavil s čudovitim koncertom in navdušil. Koncertni program je bil raznolik, bogat, vključeval je izbrana dela iz zakladnice zborovske literature za mladinske zbore različnih obdobij, priredbe ljudskih pesmi, novitete mladih skladateljev iz slovenskega in italijanskega prostora, pa tudi priredbe pesmi iz tako imenovane zabavne glasbene ustvarjalnosti. Tabor je potekal pod okriljem Kulturnega društva Magdalenčica Tolmin, ki mu predseduje Janja Gruden Šavli, organizator tabora je mag. Primož Hvala Kamenšček, umetniška vodja tabora pa je Barbara Kovačič. Na taboru je bilo kar 90 pevcev in 30 odraslih seminaristov. Vaje in delavnice so vodili: Barbara Kovačič, Martina Burger, Petra Grassi, Stojan Kuret, Tomi Varl, Panda van Proosdij in Jaka Strajnar. Zaključni koncert je do zadnjega kotička napolnil dvorano Kinogledališča Tolmin. Koncert so pevci nato ponovili na Kogojevih dnevih, v petek 18. oktobra ga bodo izvedli v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, v začetnih dnevih GO2025 pa tudi v Gorici. Zbor vodijo: Barbara Kovačič, Martina Burger, Stojan Kuret in Tom Varl. Nika Kovačič – klavir, Lara Fortunat – harmonika. Spored koncerta: Uvod: tolkalski projekt, pripravil Jaka Strajnar Filipinska ljudska iz otoka Bohol Tongtong Pakitong Matija Tomc: Stoji na gora visoka (goriška ljudska) Naša bol (Filip Terčelj – ponarodela) Drežniška (ljudska) Matej Kastelic: Sonce čez hribček gre (ljudska)* Marij Kogoj: Rajanje (France Bevk) Cicifuj (Fran Žgur) Tadeja Vulc: Krivopete (po ljudskem izročilu Nediških dolin)* Velikani Ajdi (po ljudskem izročilu) Anej Černe: Škrat Dobrošin (Srečko Kosovel)* Uspavanka (Gregor Strniša)* Federica Lo Pinto: Stultorum (Srečko Kosovel)* Klara Mlakar: Marec–Sušec (slovenski pregovori)* Tine Bec: Poletni večer (Matija Valjavec)* *prva izvedba
Številni otroci in mladi se ukvarjajo z glasbo. Vemo, da je že starogrški filozof Platon v delu Država opozarjal, kako pomembna je glasba za vzgojo dobrega državljana. Glasba ima velik vpliv na ugodje duše in telesa. V naši državi imamo zelo dobro organiziran glasbeno izobraževalni sistem, pa tudi piramidalno dejavnost zborovskega petja. Ob tem velja poudariti predanost glasbenih pedagogov in zborovodij. Primorska ima številne odlične zborovske dirigente, zato tudi pevce. Letos so že šesto leto zapored organizirali Tabor mladih pevcev Primorske v Tolminu, ki je postal mednarodni. Tabor je potekal v poletnih počitnicah, med 18. in 23. avgustom. Ob strokovnem delu priznanih strokovnjakov za mladinsko zborovsko petje so mladi pevke in pevci nadgradili svoje pevsko znanje, pridobili dragocene izkušnje s področja vokalne tehnike, spoznavanja zborovske literature, druženja in poslušanja, pa tudi slišanja sopevke, sopevca v sozvočju s svojim glasom. Pevske aktivnosti so nadgradili s športnimi, filmskimi in drugimi družabnimi dejavnostmi. Ob zaključku intenzivnega pevskega tedna se je zbor predstavil s čudovitim koncertom in navdušil. Koncertni program je bil raznolik, bogat, vključeval je izbrana dela iz zakladnice zborovske literature za mladinske zbore različnih obdobij, priredbe ljudskih pesmi, novitete mladih skladateljev iz slovenskega in italijanskega prostora, pa tudi priredbe pesmi iz tako imenovane zabavne glasbene ustvarjalnosti. Tabor je potekal pod okriljem Kulturnega društva Magdalenčica Tolmin, ki mu predseduje Janja Gruden Šavli, organizator tabora je mag. Primož Hvala Kamenšček, umetniška vodja tabora pa je Barbara Kovačič. Na taboru je bilo kar 90 pevcev in 30 odraslih seminaristov. Vaje in delavnice so vodili: Barbara Kovačič, Martina Burger, Petra Grassi, Stojan Kuret, Tomi Varl, Panda van Proosdij in Jaka Strajnar. Zaključni koncert je do zadnjega kotička napolnil dvorano Kinogledališča Tolmin. Koncert so pevci nato ponovili na Kogojevih dnevih, v petek 18. oktobra ga bodo izvedli v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, v začetnih dnevih GO2025 pa tudi v Gorici. Zbor vodijo: Barbara Kovačič, Martina Burger, Stojan Kuret in Tom Varl. Nika Kovačič – klavir, Lara Fortunat – harmonika. Spored koncerta: Uvod: tolkalski projekt, pripravil Jaka Strajnar Filipinska ljudska iz otoka Bohol Tongtong Pakitong Matija Tomc: Stoji na gora visoka (goriška ljudska) Naša bol (Filip Terčelj – ponarodela) Drežniška (ljudska) Matej Kastelic: Sonce čez hribček gre (ljudska)* Marij Kogoj: Rajanje (France Bevk) Cicifuj (Fran Žgur) Tadeja Vulc: Krivopete (po ljudskem izročilu Nediških dolin)* Velikani Ajdi (po ljudskem izročilu) Anej Černe: Škrat Dobrošin (Srečko Kosovel)* Uspavanka (Gregor Strniša)* Federica Lo Pinto: Stultorum (Srečko Kosovel)* Klara Mlakar: Marec–Sušec (slovenski pregovori)* Tine Bec: Poletni večer (Matija Valjavec)* *prva izvedba
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Delovala je tudi na celotnem območju Primorske, odkrivala in poustvarjala ljudsko glasbo Istre, Rezije, Tržaškega okolj in drugih primorskih krajev ter bila svetal zgled skupini Istranova. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Delovala je tudi na celotnem območju Primorske, odkrivala in poustvarjala ljudsko glasbo Istre, Rezije, Tržaškega okolj in drugih primorskih krajev ter bila svetal zgled skupini Istranova. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
5. koncert letošnjih Piranskih glasbenih večerov sta ustvarila pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, zakonca, ki muzicirata v Duu Claripiano. Njuno glasbeno igro odlikuje izjemna čutna prepletenost in kot pesmi brez besed se je odvil koncert s pretežno romantično glasbeno literaturo. Zdelo se je, da sta en sam skupni vdih in izdih dramaturga prijetnega večera, vpetega v čudovit ambient Križnega hodnika minoritskega samostana Sv. Frančiška v Piranu. Posnetek koncerta, ki se je odvil 25. julija letos, je obogaten s spremnim intervjujem nastopajočih glasbenikov. Koncertni spored: Robert Schumann: Tri romance za oboo (violino ali klarinet) in klavir, op. 94 - 1. Nicht schnell, 2. Einfach, innig, 3. Nicht schnell Franz Schubert: Marjetica pri kolovratu. D. 118 (priredba za klarinet in klavir) Franz Schubert: Du bist die Ruh, D. 776 (priredba za klarinet in klavir) Niels Wilhelm Gade: Fantazijske skladbe za klarinet in klavir, op. 43 - 1. Andantino con moto, 2. Allegro vivace, 3. Ballade: Moderato, 4. Allegro molto vivace Andrej Makor: Histria et amor za klarinet in klavir Luigi Bassi: Divertimento po motivih iz opere Trubador za klarinet in klavir Francis Poulenc: Sonata za klarinet in klavir - 1. Allegro tristamente: Allegretto - Tres calme - Tempo allegretto 2. Romanca: Tres calme, 3. Allegro con fuoco: Tres animé Edvard Grieg: V času rož, op. 48, št. 5
5. koncert letošnjih Piranskih glasbenih večerov sta ustvarila pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, zakonca, ki muzicirata v Duu Claripiano. Njuno glasbeno igro odlikuje izjemna čutna prepletenost in kot pesmi brez besed se je odvil koncert s pretežno romantično glasbeno literaturo. Zdelo se je, da sta en sam skupni vdih in izdih dramaturga prijetnega večera, vpetega v čudovit ambient Križnega hodnika minoritskega samostana Sv. Frančiška v Piranu. Posnetek koncerta, ki se je odvil 25. julija letos, je obogaten s spremnim intervjujem nastopajočih glasbenikov. Koncertni spored: Robert Schumann: Tri romance za oboo (violino ali klarinet) in klavir, op. 94 - 1. Nicht schnell, 2. Einfach, innig, 3. Nicht schnell Franz Schubert: Marjetica pri kolovratu. D. 118 (priredba za klarinet in klavir) Franz Schubert: Du bist die Ruh, D. 776 (priredba za klarinet in klavir) Niels Wilhelm Gade: Fantazijske skladbe za klarinet in klavir, op. 43 - 1. Andantino con moto, 2. Allegro vivace, 3. Ballade: Moderato, 4. Allegro molto vivace Andrej Makor: Histria et amor za klarinet in klavir Luigi Bassi: Divertimento po motivih iz opere Trubador za klarinet in klavir Francis Poulenc: Sonata za klarinet in klavir - 1. Allegro tristamente: Allegretto - Tres calme - Tempo allegretto 2. Romanca: Tres calme, 3. Allegro con fuoco: Tres animé Edvard Grieg: V času rož, op. 48, št. 5
Začenja se nova sezona ene najvidnejših kulturnih ustanov na Primorskem, to je Kulturni dom Nova Gorica. Vsako leto obiskovalcem ponudi vsebinsko bogat, pester in skrbno pripravljen program na področju filma, vizualne umetnosti in glasbene umetnosti. V nocojšnji oddaji vas bomo seznanili z letošnjo, 44. sezono Glasbenega abonmaja. Premišljeno je zasnovana, stremi k raznoliki lepoti glasbenega izraza in prinaša osem koncertov umetnostne glasbe aktualne, zdajšnje produkcije glasbenikov najvišjih izvajalskih ravni mednarodnega prostora. Vsak mesec se bo zgodil en koncert v Veliki dvorani novogoriškega kulturnega doma. Znano je, da so abonmajski koncerti ob ponedeljkih ob 20 uri in 15 minut. Vsebine koncertov predstavlja v. d. direktorice Kulturnega doma Nova Gorica, gospa Pavla Jarc. Predstavitve so obogatene z ustrezno glasbo iz radijskega arhiva.
Začenja se nova sezona ene najvidnejših kulturnih ustanov na Primorskem, to je Kulturni dom Nova Gorica. Vsako leto obiskovalcem ponudi vsebinsko bogat, pester in skrbno pripravljen program na področju filma, vizualne umetnosti in glasbene umetnosti. V nocojšnji oddaji vas bomo seznanili z letošnjo, 44. sezono Glasbenega abonmaja. Premišljeno je zasnovana, stremi k raznoliki lepoti glasbenega izraza in prinaša osem koncertov umetnostne glasbe aktualne, zdajšnje produkcije glasbenikov najvišjih izvajalskih ravni mednarodnega prostora. Vsak mesec se bo zgodil en koncert v Veliki dvorani novogoriškega kulturnega doma. Znano je, da so abonmajski koncerti ob ponedeljkih ob 20 uri in 15 minut. Vsebine koncertov predstavlja v. d. direktorice Kulturnega doma Nova Gorica, gospa Pavla Jarc. Predstavitve so obogatene z ustrezno glasbo iz radijskega arhiva.
Prva oddaja nove sezone radijskega Glasbenega abonmaja je posebna. Izhaja iz dveh tradicij: prva je ljudska glasba, druga je Radio Koper. V vasi Abitanti se je odvil dogodek, ki je obletnici povezal v zgodbo o istrski dediščini. Radio Koper praznuje 75 let in 30 let je odkar je bila ena od javnih radijskih oddaj v vasi Abitanti. Ta vas je bila tedaj skoraj povsem izpraznjena. Žalost prazne, odmaknjene vasi je nagovorila tedanjega odgovornega urednika Miloša Ivančiča za organizacijo prireditve in glasbeni urednik Emil Zonta je povabil nekaj mož, za katere je vedel, da dobro pojejo in zasejal je seme pevski zasedbi Kantadore. Kantadore še pojejo istrske pesmi v starih pevskih praksah. Skupaj z Radiem Koper in s številnim občinstvom, ki je napolnilo kamnito dvorišče domačije Grondal so praznovali svojo trideseto obletnico. S skupino Kantadore je nastopil njihov dolgoletni vodja Emil Zonta s starimi glasbili, pa domačin Manuel Šavron, akademski glasbenik in pedagog diatonične harmonike ter gostitelj Gracijan Perič.
Prva oddaja nove sezone radijskega Glasbenega abonmaja je posebna. Izhaja iz dveh tradicij: prva je ljudska glasba, druga je Radio Koper. V vasi Abitanti se je odvil dogodek, ki je obletnici povezal v zgodbo o istrski dediščini. Radio Koper praznuje 75 let in 30 let je odkar je bila ena od javnih radijskih oddaj v vasi Abitanti. Ta vas je bila tedaj skoraj povsem izpraznjena. Žalost prazne, odmaknjene vasi je nagovorila tedanjega odgovornega urednika Miloša Ivančiča za organizacijo prireditve in glasbeni urednik Emil Zonta je povabil nekaj mož, za katere je vedel, da dobro pojejo in zasejal je seme pevski zasedbi Kantadore. Kantadore še pojejo istrske pesmi v starih pevskih praksah. Skupaj z Radiem Koper in s številnim občinstvom, ki je napolnilo kamnito dvorišče domačije Grondal so praznovali svojo trideseto obletnico. S skupino Kantadore je nastopil njihov dolgoletni vodja Emil Zonta s starimi glasbili, pa domačin Manuel Šavron, akademski glasbenik in pedagog diatonične harmonike ter gostitelj Gracijan Perič.
V tokratni oddaji lahko prisuluhnete zaključnemu koncertu revije Primorska poje, ki ga je naša produkcija ekipa posnela v soboto, 11. maja v Šmarjah. Zadnji koncert letošnje pevske revije je bil še posebej slovesen, saj so se ga udeležili kar trije jubilanti: Aldo Kumar, ki bo letos prazmoval 70 let in mu je bila posvečena celotna letošnja revija, Janko Ban, dolgoletni dirigent več zborov na Tržaškem, ki bo konec leta praznoval 80. rojstni dan, in Bogdan Kralj, ki letos praznuje 40-letnico zborovodskega delovanja.
V tokratni oddaji lahko prisuluhnete zaključnemu koncertu revije Primorska poje, ki ga je naša produkcija ekipa posnela v soboto, 11. maja v Šmarjah. Zadnji koncert letošnje pevske revije je bil še posebej slovesen, saj so se ga udeležili kar trije jubilanti: Aldo Kumar, ki bo letos prazmoval 70 let in mu je bila posvečena celotna letošnja revija, Janko Ban, dolgoletni dirigent več zborov na Tržaškem, ki bo konec leta praznoval 80. rojstni dan, in Bogdan Kralj, ki letos praznuje 40-letnico zborovodskega delovanja.
V zadnjih letih v Radovljici (in delno v Ljubljani) spremljamo nov cikel koncertov – Slovenski mladi abonma. Pravzaprav je šlo v osnovi za priložnostno sestavljeni projekt Glasba mladih, ki se je razvil v koncertni cikel, katerega posebnost je, da ga v celoti organizirajo mladi glasbeniki. Ko so osnovali izvirni projekt Glasba mladih, so bili še dijaki, zdaj pa so študenti različnih evropskih glasbenih akademij in še vedno entuziasti, ki skupaj organizirajo več koncertov – cikel, na katerih nastopajo mladi glasbeniki in na katerih tudi izvajajo dela mladih skladateljev. O delovanju društva ter o Slovenskem mladem abonmaju smo se pogovarjali z violinistom Timotejem Willewaldtom. VID OŽBOLT: KLAVIRSKI KVINTET ZA KLAVIR, DVE VIOLINI, VIOLO IN VIOLONČELO Violina: LAURA DE WOLFF, TIMOTEJ WILLEWALDT, viola: MANCA KOSMAČ, violončelo: SOFIA GRASSI, klavir: NEŽA TOVŠAK LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC: SONATA ZA VIOLO SOLO Viola: PATRICIJA MALOVRH MLAČNIK JOHANN DAVID HEINICHEN: SONATA V D-DURU ZA FLAVTO IN ČEMBALO, S. 260 Flavta: AN ČERNE, violončelo: ARIEL VEI ATANASOVSKI, čembalo: URBAN KLANČAR MATIC PETEK: DUET ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: TIMOTEJ WILLEWALDT, violončelo: NUŠA PLANINC
V zadnjih letih v Radovljici (in delno v Ljubljani) spremljamo nov cikel koncertov – Slovenski mladi abonma. Pravzaprav je šlo v osnovi za priložnostno sestavljeni projekt Glasba mladih, ki se je razvil v koncertni cikel, katerega posebnost je, da ga v celoti organizirajo mladi glasbeniki. Ko so osnovali izvirni projekt Glasba mladih, so bili še dijaki, zdaj pa so študenti različnih evropskih glasbenih akademij in še vedno entuziasti, ki skupaj organizirajo več koncertov – cikel, na katerih nastopajo mladi glasbeniki in na katerih tudi izvajajo dela mladih skladateljev. O delovanju društva ter o Slovenskem mladem abonmaju smo se pogovarjali z violinistom Timotejem Willewaldtom. VID OŽBOLT: KLAVIRSKI KVINTET ZA KLAVIR, DVE VIOLINI, VIOLO IN VIOLONČELO Violina: LAURA DE WOLFF, TIMOTEJ WILLEWALDT, viola: MANCA KOSMAČ, violončelo: SOFIA GRASSI, klavir: NEŽA TOVŠAK LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC: SONATA ZA VIOLO SOLO Viola: PATRICIJA MALOVRH MLAČNIK JOHANN DAVID HEINICHEN: SONATA V D-DURU ZA FLAVTO IN ČEMBALO, S. 260 Flavta: AN ČERNE, violončelo: ARIEL VEI ATANASOVSKI, čembalo: URBAN KLANČAR MATIC PETEK: DUET ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: TIMOTEJ WILLEWALDT, violončelo: NUŠA PLANINC
Glasbeni abonma prinaša koncert, ki se je odvil 24. marca 2024 v okviru cikla Simfonic Voices v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru. Na sporedu je bila večstavčna vokalno instrumentalna skladba italijanskega baročnega skladatelja Giovannija Battiste Pergolesija: Stabat mater. Kontemplativno baročno partituro so izvedli: projektni orkester Camerata academica Koper, 70 – članski združeni dekliški zbor, ki so ga sestavljale gostujoče članice Dekliškega zbora Hamburg, Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem ter Dekliškega pevskega zbora glasbene šole Koper, solistki sopranistka Sara Ognjanovič ter mezzosopranistka Brina Vuković. Dirigiral je Slaven Kulenović.
Glasbeni abonma prinaša koncert, ki se je odvil 24. marca 2024 v okviru cikla Simfonic Voices v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru. Na sporedu je bila večstavčna vokalno instrumentalna skladba italijanskega baročnega skladatelja Giovannija Battiste Pergolesija: Stabat mater. Kontemplativno baročno partituro so izvedli: projektni orkester Camerata academica Koper, 70 – članski združeni dekliški zbor, ki so ga sestavljale gostujoče članice Dekliškega zbora Hamburg, Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem ter Dekliškega pevskega zbora glasbene šole Koper, solistki sopranistka Sara Ognjanovič ter mezzosopranistka Brina Vuković. Dirigiral je Slaven Kulenović.
Kot znanilec pomladi se na valove Radia Koper vrača oddaja Glasbeni abonma. Prinašala bo vzdušje s koncertnih prizorišč različnih zvrsti znotraj klasične in zborovske glasbe. Predstavljala bo mlade, obetavne glasbenike in njihovo navdihujoče delo ter seveda vse drugo, kar se dogaja na koncertnih odrih Primorske. Glede na to, da pomlad prinaša tudi tradicionalni pevski festival Primorska poje, prva oddaja odpira pot do izbranih posnetkov letošnje pevske manifestacije. Primorska resnično poje, na tej in na oni strani meje. Kar 20 pevskih sestavov nastopa v letošnji pomladi in poje več kot 3000 grl. V Glasbenem abonmaju nastopajo: Vokalni tercet sestre Kobal iz Ajdovščine Mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice Vokalna skupina Kresnik iz Sežane Ženska vokalna skupina Korala iz Kopra Komorni zbor Grgar iz Nove Gorice Komorni zbor Ipavska iz Vipave Vokalna skupina Grlice iz Budanj Vokalna skupina Lijak 1883 iz Vogrskega Ženski pevski zbor Konfluens iz Sovodenj
Kot znanilec pomladi se na valove Radia Koper vrača oddaja Glasbeni abonma. Prinašala bo vzdušje s koncertnih prizorišč različnih zvrsti znotraj klasične in zborovske glasbe. Predstavljala bo mlade, obetavne glasbenike in njihovo navdihujoče delo ter seveda vse drugo, kar se dogaja na koncertnih odrih Primorske. Glede na to, da pomlad prinaša tudi tradicionalni pevski festival Primorska poje, prva oddaja odpira pot do izbranih posnetkov letošnje pevske manifestacije. Primorska resnično poje, na tej in na oni strani meje. Kar 20 pevskih sestavov nastopa v letošnji pomladi in poje več kot 3000 grl. V Glasbenem abonmaju nastopajo: Vokalni tercet sestre Kobal iz Ajdovščine Mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice Vokalna skupina Kresnik iz Sežane Ženska vokalna skupina Korala iz Kopra Komorni zbor Grgar iz Nove Gorice Komorni zbor Ipavska iz Vipave Vokalna skupina Grlice iz Budanj Vokalna skupina Lijak 1883 iz Vogrskega Ženski pevski zbor Konfluens iz Sovodenj
Glasbeni uredniki nacionalnih radijskih programov, združenih v mrežo Euroradia, se vsako leto zberemo ob premeni leta z namenom, da poslušalkam in poslušalcem posredujemo voščila v različnih jezikih in z različnimi božično-novoletnimi pesmimi, ki so del šeg in navad narodov. V oddaji Glasbeni abonma je speta raznolikost jezikov in kultur, ki obstaja v eni sami Evropi, sicer prežeti z mirom, a obkroženi s predirljivimi kriki vojne. K miru kličejo prav vsa pesemska sporočila, še najbolj pa tista iz Ukrajine.
Glasbeni uredniki nacionalnih radijskih programov, združenih v mrežo Euroradia, se vsako leto zberemo ob premeni leta z namenom, da poslušalkam in poslušalcem posredujemo voščila v različnih jezikih in z različnimi božično-novoletnimi pesmimi, ki so del šeg in navad narodov. V oddaji Glasbeni abonma je speta raznolikost jezikov in kultur, ki obstaja v eni sami Evropi, sicer prežeti z mirom, a obkroženi s predirljivimi kriki vojne. K miru kličejo prav vsa pesemska sporočila, še najbolj pa tista iz Ukrajine.
Ob sredah ob 17:00 na programu Ars poslušamo Glasbeni utrip, v katerem se bomo danes posebej posvetili Tartiniju, zvečer pa bomo v Arsovem art ateljeju predstavili novo zvočno delo srbske umetnice Manje Ristić z naslovom Sonična ontologija malomarnosti. Poleg tega vas vabimo še na dva koncerta: v Škofji Loki se bo ob 19:30 začel koncert za Kristalni abonma, na katerem bosta nastopila skladatelj in kitarist Nejc Kuhar ter violinistka Moeko Sugiura, Akademija za glasbo pa vabi na Pevski večer študentk in študentov iz razreda Pie Brodnik, ki se bo ravno tako začel ob 19:30 in bo potekal v Dvorani Univerze v Ljubljani.
Ob sredah ob 17:00 na programu Ars poslušamo Glasbeni utrip, v katerem se bomo danes posebej posvetili Tartiniju, zvečer pa bomo v Arsovem art ateljeju predstavili novo zvočno delo srbske umetnice Manje Ristić z naslovom Sonična ontologija malomarnosti. Poleg tega vas vabimo še na dva koncerta: v Škofji Loki se bo ob 19:30 začel koncert za Kristalni abonma, na katerem bosta nastopila skladatelj in kitarist Nejc Kuhar ter violinistka Moeko Sugiura, Akademija za glasbo pa vabi na Pevski večer študentk in študentov iz razreda Pie Brodnik, ki se bo ravno tako začel ob 19:30 in bo potekal v Dvorani Univerze v Ljubljani.
Koncert za zlati abonma s Kraljevim škotskim nacionalnim orkestrom ter koncert Orkestra Slovenske filharmonije za abonma SMS, na katerem je nastopil francoski pianist Jean Efflam Bavouzet, sta bila dogodka, ki sta zaznamovala pretekli teden in ju izpostavljamo v oddaji. V nadaljevanju ocenjujemo še koncert solistov ljubljanske Akademije za glasbo ter letni koncert zborov in orkestrov Zavoda sv. Stanislava. Napovedujemo tudi festival Jazz Cerkno in skladateljsko tribuno Rostrum, ki letos poteka v Haagu na Nizozemskem.
Koncert za zlati abonma s Kraljevim škotskim nacionalnim orkestrom ter koncert Orkestra Slovenske filharmonije za abonma SMS, na katerem je nastopil francoski pianist Jean Efflam Bavouzet, sta bila dogodka, ki sta zaznamovala pretekli teden in ju izpostavljamo v oddaji. V nadaljevanju ocenjujemo še koncert solistov ljubljanske Akademije za glasbo ter letni koncert zborov in orkestrov Zavoda sv. Stanislava. Napovedujemo tudi festival Jazz Cerkno in skladateljsko tribuno Rostrum, ki letos poteka v Haagu na Nizozemskem.