Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Če se sprašujete, čemu vam je kljub dramatičnemu vsakdanu vsaj malo dolgčas, je odgovor precej preprost. Že dolgo nismo imeli nobenega referenduma! Referendum, temeljni kamen vsake demokracije, je hkrati tudi najbolj zabavni element te antične pogruntavščine. Kajti vreči skozi okno dve novi osnovni šoli, da se lahko volivci v praviloma nizkem odstotku udeležijo odgovarjanja na pogosto zmedena vprašanja, tega drugače kot zabava ne moremo imenovati.
Če se sprašujete, čemu vam je kljub dramatičnemu vsakdanu vsaj malo dolgčas, je odgovor precej preprost. Že dolgo nismo imeli nobenega referenduma! Referendum, temeljni kamen vsake demokracije, je hkrati tudi najbolj zabavni element te antične pogruntavščine. Kajti vreči skozi okno dve novi osnovni šoli, da se lahko volivci v praviloma nizkem odstotku udeležijo odgovarjanja na pogosto zmedena vprašanja, tega drugače kot zabava ne moremo imenovati.
O skrivnostnem zrcalcu v katerem vsak uzre svojo podobo, čeravno obvelja medvedova … Pripovedovalec: Branko Jordan. Avtor: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Praznik čebel in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2022.
O skrivnostnem zrcalcu v katerem vsak uzre svojo podobo, čeravno obvelja medvedova … Pripovedovalec: Branko Jordan. Avtor: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Praznik čebel in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2022.
Rimana zgodba o očkovi košati bradi in pravljičnem svetu, ki se skriva v njej … Pripoveduje: Željko Hrs. Napisal: Boštjan Gorenc - Pižama. Pravljica iz cikla Čebelice. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021.
Rimana zgodba o očkovi košati bradi in pravljičnem svetu, ki se skriva v njej … Pripoveduje: Željko Hrs. Napisal: Boštjan Gorenc - Pižama. Pravljica iz cikla Čebelice. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021.
Jelenček, zajček, veverica in seveda čebelica. To so nekateri od priljubljenih motivov štampiljk, ki so bile izdelane v znameniti Sitarjevi delavnici v Ljubljani. Ta tudi po 104 letih še vedno obratuje. Kaj skriva notranjost starih vitrin in na kakšne načine se tradicija štampiljkarstva povezuje s sodobnostjo? Sogovornici: Minea Sončan Mihajlović in Jelena Marković, ki sta Sitarjevo delavnico prevzeli pred štirimi leti.
Jelenček, zajček, veverica in seveda čebelica. To so nekateri od priljubljenih motivov štampiljk, ki so bile izdelane v znameniti Sitarjevi delavnici v Ljubljani. Ta tudi po 104 letih še vedno obratuje. Kaj skriva notranjost starih vitrin in na kakšne načine se tradicija štampiljkarstva povezuje s sodobnostjo? Sogovornici: Minea Sončan Mihajlović in Jelena Marković, ki sta Sitarjevo delavnico prevzeli pred štirimi leti.
"Veliki, številčno silni narodi izdelujejo atomske bombe za pobijanje ljudi in grozljivo dognane podmornice in rakete za polete v vesolje. Kaj pa naj mali narodi? In narodi, ki šele nastajajo? Prav! Pa izdelujmo slikanice za otroke." - Kristina Brenk Tisto kar beremo v najzgodnejšem otroštvu, nas gotovo zaznamuje za vse življenje. Prva branja pravljic, ki nam jih praviloma berejo starši, še toliko bolj. To je neprecenljiva, pa tudi nenadomestljiva dota za čas, ko odrastemo. Šele takrat namreč lahko v polni meri občutimo in razumemo, kakšno popotnico smo dobili s pravljicami in ilustracijami. Zato zares nobeno otroštvo ne bi smelo biti prikrajšano za pravljične svetove med platnicami. Čisto prve korake v svet literature pa pri nas že 70 let usmerja drobna, a nadvse pomembna zbirka Knjižnica Čebelica Mladinske knjige. Leta 1953 jo je zasnovala Kristina Brenk z namenom, da bi v enostavnem kvadratnem formatu knjižic velikosti 16 x 16 cm iz založbenega panja našle pot prav do vsakega otroka, ne glede na njegov socialni status. In ga tako obogatile s skrbno izbrano literaturo in likovno podobo. Zbirka, ki je letošnjega 22. oktobra upihnila 70 svečk, je izjemna dediščina vseh, ki so skozi desetletja skrbeli za njen obstoj in razvoj vse do danes, ko jo sestavlja že 472 naslovov, skupno pa je bilo natisnjenih več kot šest milijonov izvodov. V tokratnem Grafoskopu torej o zbirki Knjižnica Čebelica, pa tudi o pomenu otroškega leposlovja in izvirne ilustracije za človekov razvoj in njegovo duhovno dobrobit. O tem razmišljajo – Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja in Tanja Komadina, likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi in Darja Lavrenčič Vrabec iz Mestne knjižnice Ljubljana. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Vladimir Jovanović Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, oktober 2023
"Veliki, številčno silni narodi izdelujejo atomske bombe za pobijanje ljudi in grozljivo dognane podmornice in rakete za polete v vesolje. Kaj pa naj mali narodi? In narodi, ki šele nastajajo? Prav! Pa izdelujmo slikanice za otroke." - Kristina Brenk Tisto kar beremo v najzgodnejšem otroštvu, nas gotovo zaznamuje za vse življenje. Prva branja pravljic, ki nam jih praviloma berejo starši, še toliko bolj. To je neprecenljiva, pa tudi nenadomestljiva dota za čas, ko odrastemo. Šele takrat namreč lahko v polni meri občutimo in razumemo, kakšno popotnico smo dobili s pravljicami in ilustracijami. Zato zares nobeno otroštvo ne bi smelo biti prikrajšano za pravljične svetove med platnicami. Čisto prve korake v svet literature pa pri nas že 70 let usmerja drobna, a nadvse pomembna zbirka Knjižnica Čebelica Mladinske knjige. Leta 1953 jo je zasnovala Kristina Brenk z namenom, da bi v enostavnem kvadratnem formatu knjižic velikosti 16 x 16 cm iz založbenega panja našle pot prav do vsakega otroka, ne glede na njegov socialni status. In ga tako obogatile s skrbno izbrano literaturo in likovno podobo. Zbirka, ki je letošnjega 22. oktobra upihnila 70 svečk, je izjemna dediščina vseh, ki so skozi desetletja skrbeli za njen obstoj in razvoj vse do danes, ko jo sestavlja že 472 naslovov, skupno pa je bilo natisnjenih več kot šest milijonov izvodov. V tokratnem Grafoskopu torej o zbirki Knjižnica Čebelica, pa tudi o pomenu otroškega leposlovja in izvirne ilustracije za človekov razvoj in njegovo duhovno dobrobit. O tem razmišljajo – Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja in Tanja Komadina, likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi in Darja Lavrenčič Vrabec iz Mestne knjižnice Ljubljana. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Vladimir Jovanović Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, oktober 2023
V tokratni (12.3.2024) Radijski delavnici znancev se z našimi mikrofoni mudimo v Varstveno delovnem centru Čebelice v Slovenskih Konjicah, kjer 8 ljudi z motnjami v duševnem in telesnem razvoju domuje, živi in ustvarja. V pogovoru z njimi in njihovimi varuhi bomo predstavili mnoge zahtevne in tudi lepe zgodbe njihovega – na prvi poleg – tako posebnega in drugačnega življenja. Sodelujejo: strokovna vodja Zavoda Karion Karmen Fridrih, varuha Gojko Jevšenak in Barbara Sovič in varovanci Mišo Brezovec , Ana Perko in Tina Bartolj. Tehnična realizacija Boštjan Feguš. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni (12.3.2024) Radijski delavnici znancev se z našimi mikrofoni mudimo v Varstveno delovnem centru Čebelice v Slovenskih Konjicah, kjer 8 ljudi z motnjami v duševnem in telesnem razvoju domuje, živi in ustvarja. V pogovoru z njimi in njihovimi varuhi bomo predstavili mnoge zahtevne in tudi lepe zgodbe njihovega – na prvi poleg – tako posebnega in drugačnega življenja. Sodelujejo: strokovna vodja Zavoda Karion Karmen Fridrih, varuha Gojko Jevšenak in Barbara Sovič in varovanci Mišo Brezovec , Ana Perko in Tina Bartolj. Tehnična realizacija Boštjan Feguš. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
20. maja praznujemo svetovni dan čebel. Temu pomembnemu praznovanju, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že šesto leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci! V tem tednu želimo najmlajše poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva knjižna zbirka Čebelica, ki bo letošnjega oktobra praznovala svoj 70. rojstni dan!
20. maja praznujemo svetovni dan čebel. Temu pomembnemu praznovanju, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že šesto leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci! V tem tednu želimo najmlajše poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva knjižna zbirka Čebelica, ki bo letošnjega oktobra praznovala svoj 70. rojstni dan!
Ime tedna in ime septembra je Irena Matko Lukan, urednica Čebelice, zbirke za otroke založbe Mladinska knjiga, ki letos praznuje 70 letnico. Ena najstarejših knjižnih zbirk in prva slikaniška zbirka v Sloveniji se ponaša s šestimi milijoni natisnjenih izvodov, za najmlajše bralce pa je od ustanovitve izšlo tudi 471 knjižic manjšega formata.
Ime tedna in ime septembra je Irena Matko Lukan, urednica Čebelice, zbirke za otroke založbe Mladinska knjiga, ki letos praznuje 70 letnico. Ena najstarejših knjižnih zbirk in prva slikaniška zbirka v Sloveniji se ponaša s šestimi milijoni natisnjenih izvodov, za najmlajše bralce pa je od ustanovitve izšlo tudi 471 knjižic manjšega formata.
Čebelarska Zveza društev Štajerske in Kulturno društvo Studenci Maribor pripravljata danes popoldan ob 17.uri v prireditvenem šotoru pri Snežnem stadionu pod Pohorjem razstavo slik z naslovom Slikamo za čebelice. Gre za likovna dela, ki so nastala na nedavnih slikarskih kolonijah na temo Medovite rastline in njihove prijateljice. Več o teh doživetih api-umetnostnih zgodbah pa bomo izvedeli v naslednjih nekaj minutah v pogovoru Toneta Petelinška s čebelarskim mojstrom Vladom Pušnikom-predsednikom sekcije apiterapevtov Slovenije pri Čebelarski zvezi društev Štajerske in Branko Sternad-voditeljico slikarske sekcije Stil pri Kulturnem društvu Studenci Maribor.
Čebelarska Zveza društev Štajerske in Kulturno društvo Studenci Maribor pripravljata danes popoldan ob 17.uri v prireditvenem šotoru pri Snežnem stadionu pod Pohorjem razstavo slik z naslovom Slikamo za čebelice. Gre za likovna dela, ki so nastala na nedavnih slikarskih kolonijah na temo Medovite rastline in njihove prijateljice. Več o teh doživetih api-umetnostnih zgodbah pa bomo izvedeli v naslednjih nekaj minutah v pogovoru Toneta Petelinška s čebelarskim mojstrom Vladom Pušnikom-predsednikom sekcije apiterapevtov Slovenije pri Čebelarski zvezi društev Štajerske in Branko Sternad-voditeljico slikarske sekcije Stil pri Kulturnem društvu Studenci Maribor.
Maj velja za najbolj zelen mesec, mesec, v katerem cvetijo rože in drevesa. Mesec, v katerem brenčijo čebelice, tudi na našem Prvem programu, ko razpiramo pahljačo pravljic, ki jih skriva knjižna zbirka Čebelica. Kaj vse se da početi v mesecu, ki ima najkrajše ime od vseh mesecev in kaj bi lahko bili majski športi?
Maj velja za najbolj zelen mesec, mesec, v katerem cvetijo rože in drevesa. Mesec, v katerem brenčijo čebelice, tudi na našem Prvem programu, ko razpiramo pahljačo pravljic, ki jih skriva knjižna zbirka Čebelica. Kaj vse se da početi v mesecu, ki ima najkrajše ime od vseh mesecev in kaj bi lahko bili majski športi?
Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo dve novejši knjižni izdaji. Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti so začeli snovati že leta 2020 za bolonjski knjižni sejem in jo pozneje dopolnili za knjižni sejem v Frankfurtu. Od tod izhaja tudi čebelica na naslovnici slovenske izdaje antologije, ki ponazarja geslo Satovje besed, pod katerim je Slovenija gostovala kot častna gostja frankfurtskega sejma leta 2023. Vendar pa je bilo antologijo pomembno izdati tudi v slovenščini, saj se je za to pokazala potreba med kadrom v domačem izobraževanju. Antologijo je uredila prof. Dr. Dragica Haramija, ki predava otroško in mladinsko književnost na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Antologija vsebuje 54 avtoric in avtorjev, katerih dela so razdeljena v pet kategorij glede na starost bralcev.
Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo dve novejši knjižni izdaji. Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti so začeli snovati že leta 2020 za bolonjski knjižni sejem in jo pozneje dopolnili za knjižni sejem v Frankfurtu. Od tod izhaja tudi čebelica na naslovnici slovenske izdaje antologije, ki ponazarja geslo Satovje besed, pod katerim je Slovenija gostovala kot častna gostja frankfurtskega sejma leta 2023. Vendar pa je bilo antologijo pomembno izdati tudi v slovenščini, saj se je za to pokazala potreba med kadrom v domačem izobraževanju. Antologijo je uredila prof. Dr. Dragica Haramija, ki predava otroško in mladinsko književnost na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Antologija vsebuje 54 avtoric in avtorjev, katerih dela so razdeljena v pet kategorij glede na starost bralcev.
Kaj vse se lahko se zgodi, če pujsku ura nekega dne neha tiktakati. Pripoveduje: Ajda Smrekar. Napisala: Anita Leskovec. Režiser cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Praznik čebel in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
Kaj vse se lahko se zgodi, če pujsku ura nekega dne neha tiktakati. Pripoveduje: Ajda Smrekar. Napisala: Anita Leskovec. Režiser cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Praznik čebel in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
Zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki pri ZKP RTV Slovenija obogatujemo z zvočnico Poezije Franceta Prešerna. Ta je nastala v sodelovanju z Radiem Slovenija – Programom ARS ob finančni podpori Javne agencije za knjigo, pesmi pa je s svojim glasom v režiji Alena Jelena zaznamoval igralec Aleš Valič. In cooperation with Radio Slovenia – ARS Programme ZKP RTV Slovenija is releasing the audio book Poems by the greatest Slovene classical poet France Prešeren. The audio book is narrated by acclaimed actor Aleš Valič and directed by Alen Jelen. The audio book has been financially supported by the Slovenian Book Agency. The audio book is a part of the collection of Slovene literary classics and contemporaries.
Zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki pri ZKP RTV Slovenija obogatujemo z zvočnico Poezije Franceta Prešerna. Ta je nastala v sodelovanju z Radiem Slovenija – Programom ARS ob finančni podpori Javne agencije za knjigo, pesmi pa je s svojim glasom v režiji Alena Jelena zaznamoval igralec Aleš Valič. In cooperation with Radio Slovenia – ARS Programme ZKP RTV Slovenija is releasing the audio book Poems by the greatest Slovene classical poet France Prešeren. The audio book is narrated by acclaimed actor Aleš Valič and directed by Alen Jelen. The audio book has been financially supported by the Slovenian Book Agency. The audio book is a part of the collection of Slovene literary classics and contemporaries.
Zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki pri ZKP RTV Slovenija obogatujemo z zvočnico Poezije Franceta Prešerna. Ta je nastala v sodelovanju z Radiem Slovenija – Programom ARS ob finančni podpori Javne agencije za knjigo, pesmi pa je s svojim glasom v režiji Alena Jelena zaznamoval igralec Aleš Valič. In cooperation with Radio Slovenia – ARS Programme ZKP RTV Slovenija is releasing the audio book Poems by the greatest Slovene classical poet France Prešeren. The audio book is narrated by acclaimed actor Aleš Valič and directed by Alen Jelen. The audio book has been financially supported by the Slovenian Book Agency. The audio book is a part of the collection of Slovene literary classics and contemporaries.
Zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki pri ZKP RTV Slovenija obogatujemo z zvočnico Poezije Franceta Prešerna. Ta je nastala v sodelovanju z Radiem Slovenija – Programom ARS ob finančni podpori Javne agencije za knjigo, pesmi pa je s svojim glasom v režiji Alena Jelena zaznamoval igralec Aleš Valič. In cooperation with Radio Slovenia – ARS Programme ZKP RTV Slovenija is releasing the audio book Poems by the greatest Slovene classical poet France Prešeren. The audio book is narrated by acclaimed actor Aleš Valič and directed by Alen Jelen. The audio book has been financially supported by the Slovenian Book Agency. The audio book is a part of the collection of Slovene literary classics and contemporaries.
Zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki pri ZKP RTV Slovenija obogatujemo z zvočnico Poezije Franceta Prešerna. Ta je nastala v sodelovanju z Radiem Slovenija – Programom ARS ob finančni podpori Javne agencije za knjigo, pesmi pa je s svojim glasom v režiji Alena Jelena zaznamoval igralec Aleš Valič. In cooperation with Radio Slovenia – ARS Programme ZKP RTV Slovenija is releasing the audio book Poems by the greatest Slovene classical poet France Prešeren. The audio book is narrated by acclaimed actor Aleš Valič and directed by Alen Jelen. The audio book has been financially supported by the Slovenian Book Agency. The audio book is a part of the collection of Slovene literary classics and contemporaries.
Zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki pri ZKP RTV Slovenija obogatujemo z zvočnico Poezije Franceta Prešerna. Ta je nastala v sodelovanju z Radiem Slovenija – Programom ARS ob finančni podpori Javne agencije za knjigo, pesmi pa je s svojim glasom v režiji Alena Jelena zaznamoval igralec Aleš Valič. In cooperation with Radio Slovenia – ARS Programme ZKP RTV Slovenija is releasing the audio book Poems by the greatest Slovene classical poet France Prešeren. The audio book is narrated by acclaimed actor Aleš Valič and directed by Alen Jelen. The audio book has been financially supported by the Slovenian Book Agency. The audio book is a part of the collection of Slovene literary classics and contemporaries.
Medtem ko smo v decembru košček narave v svoja bivališča prinesli z adventnim zelenjem in novoletno smrečico, lahko v januarju za zeleno popestritev poskrbijo siljene čebulice. Kako poskrbeti za hijacinte, narcise in ostale čebulice v lončkih, ki jih že lahko kupite v vrtnarijah, je za Zeleni nasvet povedala dr. Sabina Šegula z Akademije cvetja.
Medtem ko smo v decembru košček narave v svoja bivališča prinesli z adventnim zelenjem in novoletno smrečico, lahko v januarju za zeleno popestritev poskrbijo siljene čebulice. Kako poskrbeti za hijacinte, narcise in ostale čebulice v lončkih, ki jih že lahko kupite v vrtnarijah, je za Zeleni nasvet povedala dr. Sabina Šegula z Akademije cvetja.
Zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki pri ZKP RTV Slovenija obogatujemo z zvočnico Poezije Franceta Prešerna. Ta je nastala v sodelovanju z Radiem Slovenija – Programom ARS ob finančni podpori Javne agencije za knjigo, pesmi pa je s svojim glasom v režiji Alena Jelena zaznamoval igralec Aleš Valič. In cooperation with Radio Slovenia – ARS Programme ZKP RTV Slovenija is releasing the audio book Poems by the greatest Slovene classical poet France Prešeren. The audio book is narrated by acclaimed actor Aleš Valič and directed by Alen Jelen. The audio book has been financially supported by the Slovenian Book Agency. The audio book is a part of the collection of Slovene literary classics and contemporaries.
Zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki pri ZKP RTV Slovenija obogatujemo z zvočnico Poezije Franceta Prešerna. Ta je nastala v sodelovanju z Radiem Slovenija – Programom ARS ob finančni podpori Javne agencije za knjigo, pesmi pa je s svojim glasom v režiji Alena Jelena zaznamoval igralec Aleš Valič. In cooperation with Radio Slovenia – ARS Programme ZKP RTV Slovenija is releasing the audio book Poems by the greatest Slovene classical poet France Prešeren. The audio book is narrated by acclaimed actor Aleš Valič and directed by Alen Jelen. The audio book has been financially supported by the Slovenian Book Agency. The audio book is a part of the collection of Slovene literary classics and contemporaries.
Zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki pri ZKP RTV Slovenija obogatujemo z zvočnico Poezije Franceta Prešerna. Ta je nastala v sodelovanju z Radiem Slovenija – Programom ARS ob finančni podpori Javne agencije za knjigo, pesmi pa je s svojim glasom v režiji Alena Jelena zaznamoval igralec Aleš Valič. In cooperation with Radio Slovenia – ARS Programme ZKP RTV Slovenija is releasing the audio book Poems by the greatest Slovene classical poet France Prešeren. The audio book is narrated by acclaimed actor Aleš Valič and directed by Alen Jelen. The audio book has been financially supported by the Slovenian Book Agency. The audio book is a part of the collection of Slovene literary classics and contemporaries.
Zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki pri ZKP RTV Slovenija obogatujemo z zvočnico Poezije Franceta Prešerna. Ta je nastala v sodelovanju z Radiem Slovenija – Programom ARS ob finančni podpori Javne agencije za knjigo, pesmi pa je s svojim glasom v režiji Alena Jelena zaznamoval igralec Aleš Valič. In cooperation with Radio Slovenia – ARS Programme ZKP RTV Slovenija is releasing the audio book Poems by the greatest Slovene classical poet France Prešeren. The audio book is narrated by acclaimed actor Aleš Valič and directed by Alen Jelen. The audio book has been financially supported by the Slovenian Book Agency. The audio book is a part of the collection of Slovene literary classics and contemporaries.
V oddaji Radijski ringaraja brenčijo čebele in Čebelice in pravljice … Svetovni dan čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov praznuje ves svet, pomembno zaznamuje dediščino čebelarjenja na Slovenskem. Med 18. in 24. majem želimo najmlajše poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic, ki jih pripovedujejo dramski igralci Nika Rozman, Matej Puc, Barbara Cerar, Blaž Šef, Saša Mihelčič, Ivan Peternelj in Benjamin Krnetić, spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica …
V oddaji Radijski ringaraja brenčijo čebele in Čebelice in pravljice … Svetovni dan čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov praznuje ves svet, pomembno zaznamuje dediščino čebelarjenja na Slovenskem. Med 18. in 24. majem želimo najmlajše poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic, ki jih pripovedujejo dramski igralci Nika Rozman, Matej Puc, Barbara Cerar, Blaž Šef, Saša Mihelčič, Ivan Peternelj in Benjamin Krnetić, spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica …
Svojeglavi fantek - kralj - pogreša crkljanje in pravljice za lahko noč … Pripoveduje: Matej Puc. Napisala: Nina Mav Hrovat. Cikel čebele in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
Svojeglavi fantek - kralj - pogreša crkljanje in pravljice za lahko noč … Pripoveduje: Matej Puc. Napisala: Nina Mav Hrovat. Cikel čebele in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
Četrta oddaja Lahko noč, otroci! v našem novem ciklu radijskih čebelic - besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživela v zvočni podobi, prinaša kraško zasanjano poezijo Srečka Kosovela za najmlajša ušesa. Od škrata Dobrošina do Brinjevke. Pripovedovalec: Urban Kuntarič. Avtor besedila: Srečko Kosovel. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
Četrta oddaja Lahko noč, otroci! v našem novem ciklu radijskih čebelic - besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživela v zvočni podobi, prinaša kraško zasanjano poezijo Srečka Kosovela za najmlajša ušesa. Od škrata Dobrošina do Brinjevke. Pripovedovalec: Urban Kuntarič. Avtor besedila: Srečko Kosovel. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
Pravljica o čmrlju, piščalki, čričku in komarju … Pripoveduje: Janja Majzelj. Napisala: Anja Štefan. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
Pravljica o čmrlju, piščalki, čričku in komarju … Pripoveduje: Janja Majzelj. Napisala: Anja Štefan. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
Odpravili smo se v Jugovzhodno regijo, a ker je ta sestavljena iz 21 občin in – kakopak – preobsežna za spoznavanje vseh občinskih grbov samo v eni oddaji, je Tina Lamovšek obiskala 3 občine, ki jim je nekaj skupno. Vse imajo v grbu žival! Tokrat bomo spoznali risa, petelina in čebelice.
Odpravili smo se v Jugovzhodno regijo, a ker je ta sestavljena iz 21 občin in – kakopak – preobsežna za spoznavanje vseh občinskih grbov samo v eni oddaji, je Tina Lamovšek obiskala 3 občine, ki jim je nekaj skupno. Vse imajo v grbu žival! Tokrat bomo spoznali risa, petelina in čebelice.
O preglavicah in sreči, ki jo prinašajo dolgi nohti … Pripoveduje: Blaž Šef. Napisal: Peter Svetina Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
O preglavicah in sreči, ki jo prinašajo dolgi nohti … Pripoveduje: Blaž Šef. Napisal: Peter Svetina Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
Dežnika pa nima samo medved, dežnik ima tudi lisica … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Svetlana Makarovič. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
Dežnika pa nima samo medved, dežnik ima tudi lisica … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Svetlana Makarovič. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
O ljubezni med snežakom in snežno deklico in kupu malih snežakov z igrišča. Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Branka Jurca. Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v okviru tematskega cikla Čebelice, v studiih Radia Slovenija, maj 2020.
O ljubezni med snežakom in snežno deklico in kupu malih snežakov z igrišča. Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Branka Jurca. Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v okviru tematskega cikla Čebelice, v studiih Radia Slovenija, maj 2020.
Nesrečni medo ne more in ne more zaspati. Kdo mu bo priskočil na pomoč? Pripoveduje: Klemen Janežič. Napisala: Polonca Kovač. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
Nesrečni medo ne more in ne more zaspati. Kdo mu bo priskočil na pomoč? Pripoveduje: Klemen Janežič. Napisala: Polonca Kovač. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
Tokrat se spuščamo v svet frazemov, ki vključujejo besedi čebela in čebelnjak. Od pridnih čebelic do vrveža v čebelnjaku nas, kakor vedno, popeljejo študentje FHŠ UP!
Tokrat se spuščamo v svet frazemov, ki vključujejo besedi čebela in čebelnjak. Od pridnih čebelic do vrveža v čebelnjaku nas, kakor vedno, popeljejo študentje FHŠ UP!
Piše Lev Detela, bere Igor Velše. Zgodovinski roman Več kot stoletje in pol je Tine Golež spletel okrog resnične rodbine, ki ima korenine na stičišču Kranjske in Koroške. V ospredju so trije rodovi družine Mubi iz Tupalič pri Preddvoru, ki je bila prvotno podložna velesovskemu dominikanskemu samostanu. Iz življenjskih zgodb protagonistov, predstavljenih v okvirih lokalne in tudi svetovne zgodovine, izvemo marsikaj kulturno zanimivega o postopnem zorenju slovenskega prebivalstva v ozaveščen narod. Dogajanje se začenja leta 1753 v župnišču v Preddvoru, kjer se župnik Franc Rabič s svojima kaplanom in vikarjem ukvarja s prvim štetjem prebivalstva v habsburškem Svetem Rimskem cesarstvu. Vladarica Marija Terezija je namreč posvetni gosposki in vzporedno tudi duhovščini ukazala, naj popiše vse prebivalce velike države. Zares se razvejena zgodba začne leta 1777 s poroko Franca Mubija in Mete Celar. Oba sta nepismena, tako kot večina tedanjega prebivalstva. V zakonu se jima rodi deset otrok, od katerih trije zgodaj umrejo. Pisatelj posveča največ pozornosti njunemu sinu Francetu, ki odrašča v razburljivem času Napoleonovih vojn. Iz take snovi so veliki pisatelji, na primer Lev Tolstoj, oblikovali pomembna literarna dela. Tudi Tine Golež je svoje resnične osebe sicer spretno povezal s široko predstavljenim lokalnim in tudi evropskim zgodovinskim dogajanjem, vendar je njegov roman ostal predvsem marljivo literarizirana rodbinska dokumentacija o skoraj dveh stoletjih na mejnem prostoru med Kranjsko in Koroško. Pri tkanju svojega poročila se spretno opira na rodovnike svojih bližnjih in daljnih sorodnikov. Prav na zadnji strani z resničnimi dejstvi izredno bogato pretkane knjige pa še zapiše, da je vnuk Ivana Milača in Jerice Mubi in da je njegov praded Anton Mubi že daljnega leta 1866 bral knjige Mohorjeve družbe. Eden glavnih protagonistov večsmernega dogajanja je France, ki je moral že s šestim letom poprijeti za delo na domači kmetiji. Čeprav je bila v Preddvoru šola enorazrednica, kmetje iz Tupalič niso pošiljali otrok v šolo, saj so menili, da je dovolj, če se naučijo kmečkih opravil. Posebno doživetje za mladega Franceta je bil obisk „velikega“ Kranja, kjer je deček občudoval imenitnost gosposkih hiš in ljudi. Ko Napoleon zasede večje dele slovenskega ozemlja in ustanovi Ilirske province, mladi France noče izgubiti glave za francoskega cesarja, temveč pobegne na avstrijsko stran, na Jezersko. Tu si ustvari družino in v hriboviti Beli na pol poti med Jezerskim in Železno Kaplo sezida gostilniško hišo v bližini zdravilišča Mihe Pesjaka, kamor goste privablja zdravilna slatina. V to tkivo, včasih kar preveč nabito s številnimi obrobnimi osebami in dogodki, postavi Golež tudi marsikaj kulturnozgodovinsko zelo zanimivega. Gost v že omenjenem zdravilišču je bil na primer baron Jožef Kamilo Schmidburg, guverner Ilirskega kraljestva, ki ni bil zaslužen le zaradi osuševanja Ljubljanskega barja, temveč tudi kot podpornik Slovencev. Leta 1830 je kot podpornik počaščen tudi v prvem zvezku Krajnske čbelice, ki je kljub Metternichovi cenzuri lahko izšla prav z njegovo pomočjo. Tretji rod je predstavljen z leta 1850 rojenim Antonom, prvim v družini, ki je bil vešč branja in pisanja in ki je postal celo župan občine Bela. V avstrijski monarhiji je v tem času prišlo do velikih političnih in družbenih sprememb. Arhaično kmečko slovenstvo je s pomočjo izobraženstva postopoma zorelo in se prebujalo v ozaveščen narod, hkrati pa so naraščala nasprotja med narodi v državi. Tine Golež veliko strani posveča političnim dogodkom in mladoslovenskim narodnim taborom, še posebej koroškemu taboru julija 1870 na Bistrici pri Pliberku z osem tisoč udeleženci. Med slavnostnimi govorniki sta bila dr. Valentin Zarnik in Matija Majar Ziljski, ki sta spodbujala prisotne, da se mora v šolah dosledno uvesti slovenski jezik, ki bo združil vse Kranjce, Korošce in Štajerce v „eno Slovenijo“. Precej strani je pisatelj namenil tudi botaničarki dr. Angeli Piskernik, saj se je hči Franceta Mubija Katarina poročila v to družino. V knjigi so objavljena pisma Angele Piskernik in njene sestrične Jerice. Goležev zgodovinski roman Več kot stoletje in pol se konča s prvo svetovno vojno, propadom avstroogrske monarhije, vedno bolj očitnim narodnostnim razkolom in za Slovence neuspelim koroškim plebiscitom leta 1920. Pisatelj je svoje like spretno vgradil v gospodarski in politični razvoj v njihovem lokalnem okolju. Prvi protagonisti se v 18. stoletju gibljejo še v izrazito patriarhalnem okviru, vendar je že kmalu zatem, po francoski revoluciji, v Evropi in v svetu, a tudi na slovenskem prostoru, prišlo do velikih družbenih sprememb. Ta razvoj Golež ponazori tudi z načinom izražanja, na primer sprva s spoštljivim onikanjem. Ne zanemarja niti državnih reform na upravnem področju, v šolstvu in sodstvu, bralec izve celo marsikaj o uvedbi novih mer leta 1876. Namesto dunajskega sežnja ali klaftre, ki je merila šest čevljev, en čevelj pa dvanajst palcev, medtem ko je ena milja obsegala štiri tisoč sežnjev, so uvedli metre in kilometre. Prav tako so odpravili komolce, vatle, bokale, maseljce in še marsikaj. Končno pa je avstro-ogrska monarhija namesto goldinarja, ki se je sprva delil na 60 krajcarjev, uvedla krono in vinar kot novo plačilno sredstvo. Obširno literarno delo Tineta Goleža Več kot stoletje in pol ni le neke vrste kolektivni roman na podlagi družinske kronike več rodov, temveč tudi spreten pregled lokalne zgodovine na obmejnem koroško-gorenjskem prostoru z ozadjem velikega sveta. Dediči te predstavljene preteklosti pa smo seveda mi, „zanamci“.
Piše Lev Detela, bere Igor Velše. Zgodovinski roman Več kot stoletje in pol je Tine Golež spletel okrog resnične rodbine, ki ima korenine na stičišču Kranjske in Koroške. V ospredju so trije rodovi družine Mubi iz Tupalič pri Preddvoru, ki je bila prvotno podložna velesovskemu dominikanskemu samostanu. Iz življenjskih zgodb protagonistov, predstavljenih v okvirih lokalne in tudi svetovne zgodovine, izvemo marsikaj kulturno zanimivega o postopnem zorenju slovenskega prebivalstva v ozaveščen narod. Dogajanje se začenja leta 1753 v župnišču v Preddvoru, kjer se župnik Franc Rabič s svojima kaplanom in vikarjem ukvarja s prvim štetjem prebivalstva v habsburškem Svetem Rimskem cesarstvu. Vladarica Marija Terezija je namreč posvetni gosposki in vzporedno tudi duhovščini ukazala, naj popiše vse prebivalce velike države. Zares se razvejena zgodba začne leta 1777 s poroko Franca Mubija in Mete Celar. Oba sta nepismena, tako kot večina tedanjega prebivalstva. V zakonu se jima rodi deset otrok, od katerih trije zgodaj umrejo. Pisatelj posveča največ pozornosti njunemu sinu Francetu, ki odrašča v razburljivem času Napoleonovih vojn. Iz take snovi so veliki pisatelji, na primer Lev Tolstoj, oblikovali pomembna literarna dela. Tudi Tine Golež je svoje resnične osebe sicer spretno povezal s široko predstavljenim lokalnim in tudi evropskim zgodovinskim dogajanjem, vendar je njegov roman ostal predvsem marljivo literarizirana rodbinska dokumentacija o skoraj dveh stoletjih na mejnem prostoru med Kranjsko in Koroško. Pri tkanju svojega poročila se spretno opira na rodovnike svojih bližnjih in daljnih sorodnikov. Prav na zadnji strani z resničnimi dejstvi izredno bogato pretkane knjige pa še zapiše, da je vnuk Ivana Milača in Jerice Mubi in da je njegov praded Anton Mubi že daljnega leta 1866 bral knjige Mohorjeve družbe. Eden glavnih protagonistov večsmernega dogajanja je France, ki je moral že s šestim letom poprijeti za delo na domači kmetiji. Čeprav je bila v Preddvoru šola enorazrednica, kmetje iz Tupalič niso pošiljali otrok v šolo, saj so menili, da je dovolj, če se naučijo kmečkih opravil. Posebno doživetje za mladega Franceta je bil obisk „velikega“ Kranja, kjer je deček občudoval imenitnost gosposkih hiš in ljudi. Ko Napoleon zasede večje dele slovenskega ozemlja in ustanovi Ilirske province, mladi France noče izgubiti glave za francoskega cesarja, temveč pobegne na avstrijsko stran, na Jezersko. Tu si ustvari družino in v hriboviti Beli na pol poti med Jezerskim in Železno Kaplo sezida gostilniško hišo v bližini zdravilišča Mihe Pesjaka, kamor goste privablja zdravilna slatina. V to tkivo, včasih kar preveč nabito s številnimi obrobnimi osebami in dogodki, postavi Golež tudi marsikaj kulturnozgodovinsko zelo zanimivega. Gost v že omenjenem zdravilišču je bil na primer baron Jožef Kamilo Schmidburg, guverner Ilirskega kraljestva, ki ni bil zaslužen le zaradi osuševanja Ljubljanskega barja, temveč tudi kot podpornik Slovencev. Leta 1830 je kot podpornik počaščen tudi v prvem zvezku Krajnske čbelice, ki je kljub Metternichovi cenzuri lahko izšla prav z njegovo pomočjo. Tretji rod je predstavljen z leta 1850 rojenim Antonom, prvim v družini, ki je bil vešč branja in pisanja in ki je postal celo župan občine Bela. V avstrijski monarhiji je v tem času prišlo do velikih političnih in družbenih sprememb. Arhaično kmečko slovenstvo je s pomočjo izobraženstva postopoma zorelo in se prebujalo v ozaveščen narod, hkrati pa so naraščala nasprotja med narodi v državi. Tine Golež veliko strani posveča političnim dogodkom in mladoslovenskim narodnim taborom, še posebej koroškemu taboru julija 1870 na Bistrici pri Pliberku z osem tisoč udeleženci. Med slavnostnimi govorniki sta bila dr. Valentin Zarnik in Matija Majar Ziljski, ki sta spodbujala prisotne, da se mora v šolah dosledno uvesti slovenski jezik, ki bo združil vse Kranjce, Korošce in Štajerce v „eno Slovenijo“. Precej strani je pisatelj namenil tudi botaničarki dr. Angeli Piskernik, saj se je hči Franceta Mubija Katarina poročila v to družino. V knjigi so objavljena pisma Angele Piskernik in njene sestrične Jerice. Goležev zgodovinski roman Več kot stoletje in pol se konča s prvo svetovno vojno, propadom avstroogrske monarhije, vedno bolj očitnim narodnostnim razkolom in za Slovence neuspelim koroškim plebiscitom leta 1920. Pisatelj je svoje like spretno vgradil v gospodarski in politični razvoj v njihovem lokalnem okolju. Prvi protagonisti se v 18. stoletju gibljejo še v izrazito patriarhalnem okviru, vendar je že kmalu zatem, po francoski revoluciji, v Evropi in v svetu, a tudi na slovenskem prostoru, prišlo do velikih družbenih sprememb. Ta razvoj Golež ponazori tudi z načinom izražanja, na primer sprva s spoštljivim onikanjem. Ne zanemarja niti državnih reform na upravnem področju, v šolstvu in sodstvu, bralec izve celo marsikaj o uvedbi novih mer leta 1876. Namesto dunajskega sežnja ali klaftre, ki je merila šest čevljev, en čevelj pa dvanajst palcev, medtem ko je ena milja obsegala štiri tisoč sežnjev, so uvedli metre in kilometre. Prav tako so odpravili komolce, vatle, bokale, maseljce in še marsikaj. Končno pa je avstro-ogrska monarhija namesto goldinarja, ki se je sprva delil na 60 krajcarjev, uvedla krono in vinar kot novo plačilno sredstvo. Obširno literarno delo Tineta Goleža Več kot stoletje in pol ni le neke vrste kolektivni roman na podlagi družinske kronike več rodov, temveč tudi spreten pregled lokalne zgodovine na obmejnem koroško-gorenjskem prostoru z ozadjem velikega sveta. Dediči te predstavljene preteklosti pa smo seveda mi, „zanamci“.
O Hubertovi čudežni torbi, čarovniji, ki se lahko zgodi le na kresno noč, in pismih, ki bodo šele razveselila naslovnike. Pripovedovalec: Matej Puc. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiih Radia Slovenija, cikel čebele in Čebelice, maj 2020.
O Hubertovi čudežni torbi, čarovniji, ki se lahko zgodi le na kresno noč, in pismih, ki bodo šele razveselila naslovnike. Pripovedovalec: Matej Puc. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiih Radia Slovenija, cikel čebele in Čebelice, maj 2020.
Četrta oddaja Lahko noč, otroci! v našem novem ciklu radijskih čebelic - besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživela v zvočni podobi, prinaša pravljico O velikanu, ki je kradel letne čase. Pravljica o tem, kako oholost nikoli ni prava pot in kako je prijaznost vedno pravi ključ. Tudi, ko velikan ukrade letne čase. Pripovedovalec: Matija Rozman. Avtorica besedila: Irena Androjna. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
Četrta oddaja Lahko noč, otroci! v našem novem ciklu radijskih čebelic - besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživela v zvočni podobi, prinaša pravljico O velikanu, ki je kradel letne čase. Pravljica o tem, kako oholost nikoli ni prava pot in kako je prijaznost vedno pravi ključ. Tudi, ko velikan ukrade letne čase. Pripovedovalec: Matija Rozman. Avtorica besedila: Irena Androjna. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
V tem tednu želimo poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic tudi spomniti na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Peta v nizu je slovenska ljudska pripovedka: Volk, pes in mačka, ki nas opominja, da tudi iznajdljivost in sreča nekaj veljata, ne le moč. Pripovedovalka: Barbara Cerar. Slovenska ljudska pripovedka. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
V tem tednu želimo poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic tudi spomniti na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Peta v nizu je slovenska ljudska pripovedka: Volk, pes in mačka, ki nas opominja, da tudi iznajdljivost in sreča nekaj veljata, ne le moč. Pripovedovalka: Barbara Cerar. Slovenska ljudska pripovedka. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
Ime meseca septembra je Irena Matko Lukan, urednica Čebelice, zbirke za otroke založbe Mladinska knjiga, ki letos praznuje 70 letnico. Ena najstarejših knjižnih zbirk in prva slikaniška zbirka v Sloveniji se ponaša s šestimi milijoni natisnjenih izvodov, za najmlajše bralce pa je od ustanovitve izšlo tudi 471 knjižic manjšega formata.
Ime meseca septembra je Irena Matko Lukan, urednica Čebelice, zbirke za otroke založbe Mladinska knjiga, ki letos praznuje 70 letnico. Ena najstarejših knjižnih zbirk in prva slikaniška zbirka v Sloveniji se ponaša s šestimi milijoni natisnjenih izvodov, za najmlajše bralce pa je od ustanovitve izšlo tudi 471 knjižic manjšega formata.
Med 20. in 26. majem smo v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem že sedmo leto pripravili cikel sedmih novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Zadnja v nizu je pravljica Ivana Mitrevskega: Vsi se bojijo žabona Jona, ki bo v knjižni obliki zaživela jeseni. Na radijskih valovih pa nocoj. Pravljica o požrešnem žabonu in tem, da je tudi dieta lahko za koga prav zabavna in odrešujoča. Pripovedovalec: Matej Zemljič. Avtor besedila: Ivan Mitrevski. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
Med 20. in 26. majem smo v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem že sedmo leto pripravili cikel sedmih novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Zadnja v nizu je pravljica Ivana Mitrevskega: Vsi se bojijo žabona Jona, ki bo v knjižni obliki zaživela jeseni. Na radijskih valovih pa nocoj. Pravljica o požrešnem žabonu in tem, da je tudi dieta lahko za koga prav zabavna in odrešujoča. Pripovedovalec: Matej Zemljič. Avtor besedila: Ivan Mitrevski. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
Svetovni dan čebel pomembno zaznamuje dediščino čebelarjenja na Slovenskem. Najmlajše poslušalce želimo s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Tretja v nizu sedmih je pravljica Kajetana Koviča: Moj prijatelj Piki. O znanem plišastem medvedku, ki je pravi prijatelj, zaveznik in zaupnik. Takšen, h kateremu se lahko stisnemo tudi takrat, ko smo že zelo odrasli. Pripovedovalec: Željko Hrs. Avtor besedila: Kajetan Kovič. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
Svetovni dan čebel pomembno zaznamuje dediščino čebelarjenja na Slovenskem. Najmlajše poslušalce želimo s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Tretja v nizu sedmih je pravljica Kajetana Koviča: Moj prijatelj Piki. O znanem plišastem medvedku, ki je pravi prijatelj, zaveznik in zaupnik. Takšen, h kateremu se lahko stisnemo tudi takrat, ko smo že zelo odrasli. Pripovedovalec: Željko Hrs. Avtor besedila: Kajetan Kovič. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
V maju cvetijo rože in drevesa, nas pa je zanimalo, zakaj so cvetlice različnih barv? V naš studio vstopa vonj po sveže pokošeni travi in glasovi otrok, ki se odpravljajo na travnik. V tem tednu pa na našem Prvem programu vsak večer brenčijo Čebelice in tudi v naši oddaji jih bomo srečali - čebele in Čebelice in pravljice …
V maju cvetijo rože in drevesa, nas pa je zanimalo, zakaj so cvetlice različnih barv? V naš studio vstopa vonj po sveže pokošeni travi in glasovi otrok, ki se odpravljajo na travnik. V tem tednu pa na našem Prvem programu vsak večer brenčijo Čebelice in tudi v naši oddaji jih bomo srečali - čebele in Čebelice in pravljice …
V Cankarjem domu v Ljubljani je v počastitev svetovnega dneva čebel dramski igralec Blaž Šef v neposrednem radijskem prenosu na Prvem interpretiral pesmi Neže Maurer, zbrane pod naslovom Od srede do petka, v katerih smo z vetrom potovali med oblaki. Gre za šesto oddajo Lahko noč, otroci v našem novem ciklu radijskih čebelic - besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživela v zvočni podobi. Letošnji cikel je zasnovan kot poklon knjižni zbirki, ki letos praznuje svojih 70 let in ob kateri so in še odraščajo generacije. Pripovedovalec: Blaž Šef. Avtorica besedila: Neža Maurer. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Oblikovalci zvoka: Matjaž Miklič, Matjaž Mastnak in Miha Oblak. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. V živo iz Cankarjevega doma v Ljubljani.
V Cankarjem domu v Ljubljani je v počastitev svetovnega dneva čebel dramski igralec Blaž Šef v neposrednem radijskem prenosu na Prvem interpretiral pesmi Neže Maurer, zbrane pod naslovom Od srede do petka, v katerih smo z vetrom potovali med oblaki. Gre za šesto oddajo Lahko noč, otroci v našem novem ciklu radijskih čebelic - besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživela v zvočni podobi. Letošnji cikel je zasnovan kot poklon knjižni zbirki, ki letos praznuje svojih 70 let in ob kateri so in še odraščajo generacije. Pripovedovalec: Blaž Šef. Avtorica besedila: Neža Maurer. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Oblikovalci zvoka: Matjaž Miklič, Matjaž Mastnak in Miha Oblak. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. V živo iz Cankarjevega doma v Ljubljani.
Med 20. in 26. majem v počastitev svetovnega dneva čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov 20. maja praznuje ves svet, na Prvem že sedmo leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Na situ letošnje, sedme sezone so se naključno, če naključja sploh obstajajo, znašle basni. V prvem večeru zgodba Bojana Varjačiča – Rajka: O pujsku, ki je imel kratek spomin. O tem, kaj je pravo prijateljstvo in pomoč, in tem, da se tistega, kar je v srcu, nikdar ne pozabi. Pripovedovalka: Gaja Filač. Avtor besedila: Bojan Varjačič – Rajko. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
Med 20. in 26. majem v počastitev svetovnega dneva čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov 20. maja praznuje ves svet, na Prvem že sedmo leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Na situ letošnje, sedme sezone so se naključno, če naključja sploh obstajajo, znašle basni. V prvem večeru zgodba Bojana Varjačiča – Rajka: O pujsku, ki je imel kratek spomin. O tem, kaj je pravo prijateljstvo in pomoč, in tem, da se tistega, kar je v srcu, nikdar ne pozabi. Pripovedovalka: Gaja Filač. Avtor besedila: Bojan Varjačič – Rajko. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
Praznovanju svetovnega dneva čebel, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že sedmo leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci!. V tem tednu Čebelice brenčijo vsak večer na Prvem, nocoj pa bodo najmlajše pospremile v svet sanj Ezopove basni. Od osla na preizkušnji do vprašanja, kdo leti najvišje, nas vsakič znova in že dolga leta opominjajo na naša ravnanja in odnose. In nam postavljajo hudomušno živalsko zrcalo. In dobro je, če se kdaj zazremo vanj. Pripovedovalec: Branko Jordan. Avtor besedila: Ezop. Prevedla: Kristina Brenk. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
Praznovanju svetovnega dneva čebel, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že sedmo leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci!. V tem tednu Čebelice brenčijo vsak večer na Prvem, nocoj pa bodo najmlajše pospremile v svet sanj Ezopove basni. Od osla na preizkušnji do vprašanja, kdo leti najvišje, nas vsakič znova in že dolga leta opominjajo na naša ravnanja in odnose. In nam postavljajo hudomušno živalsko zrcalo. In dobro je, če se kdaj zazremo vanj. Pripovedovalec: Branko Jordan. Avtor besedila: Ezop. Prevedla: Kristina Brenk. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
V počastitev svetovnega dneva čebel lahko na Prvem sedem večerov zapored prisluhnete pravljicam iz otroške knjižne zbirke Čebelica. Druga v nizu je zgodba Slavice Remškar: Kako je Izidor ovčice nosil. Strašno zaspana pravljica o ovčkah in Izidorju, ki tokrat ovčk ne pase, pač pa jih nosi. Pripovedovalec: Voranc Boh Avtorica besedila: Slavica Remškar. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
V počastitev svetovnega dneva čebel lahko na Prvem sedem večerov zapored prisluhnete pravljicam iz otroške knjižne zbirke Čebelica. Druga v nizu je zgodba Slavice Remškar: Kako je Izidor ovčice nosil. Strašno zaspana pravljica o ovčkah in Izidorju, ki tokrat ovčk ne pase, pač pa jih nosi. Pripovedovalec: Voranc Boh Avtorica besedila: Slavica Remškar. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v okviru Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma nastopila zasedba Ensemble Modern, ki sodi med najpomembnejše zasedbe, ki se posvečajo sodobni klasični glasbi. V mesečnem pregledu otroške in mladinske literature se bomo sprehodili skozi sedemdeseto obletnico zbirke Čebelice, predstavljamo pa tudi nov cikel radijskih oddaj – Na krilih pesmi.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v okviru Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma nastopila zasedba Ensemble Modern, ki sodi med najpomembnejše zasedbe, ki se posvečajo sodobni klasični glasbi. V mesečnem pregledu otroške in mladinske literature se bomo sprehodili skozi sedemdeseto obletnico zbirke Čebelice, predstavljamo pa tudi nov cikel radijskih oddaj – Na krilih pesmi.
Tin se je resnično dobro skril, a se mora zaradi posebne nuje vendarle razkriti že skrajno obupanim iskalcem. Pripoveduje: Matej Zemljič. Napisala: Nataša Konc Lorenzutti. Posneto v okviru cikla Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci! v studiih Radia Slovenija, maj 2021.
Tin se je resnično dobro skril, a se mora zaradi posebne nuje vendarle razkriti že skrajno obupanim iskalcem. Pripoveduje: Matej Zemljič. Napisala: Nataša Konc Lorenzutti. Posneto v okviru cikla Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci! v studiih Radia Slovenija, maj 2021.
Med 15. in 21. majem smo v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem pripravili cikel sedmih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica. Zadnja v nizu je Judovska Pravljica o modrem plaščku, ki bo v knjižni obliki zaživela jeseni. Na radijskih valovih pa že nocoj. Pravljica o tem, da tudi iz nič lahko nastane veliko. Pripovedovalec: Robert Waltl. Judovska pravljica. Prevajalka: Ajda Ross. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
Med 15. in 21. majem smo v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem pripravili cikel sedmih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica. Zadnja v nizu je Judovska Pravljica o modrem plaščku, ki bo v knjižni obliki zaživela jeseni. Na radijskih valovih pa že nocoj. Pravljica o tem, da tudi iz nič lahko nastane veliko. Pripovedovalec: Robert Waltl. Judovska pravljica. Prevajalka: Ajda Ross. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
V tem tednu Čebelice brenčijo vsak večer na Prvem, nocoj pa bo najmlajše pospremila v svet sanj pravljica Petra Svetine: Mrožek dobi očala v interpretaciji dramskega igralca Mateja Puca. Predzadnja v nizu sedmih novih radijskih uspavank - zgodba o tem, da so lahko tudi očala neskončno očarljiva in v veliko pomoč. Še zlasti, ko moramo odigrati prave tone. Tako ali drugače. Pripovedovalec: Matej Puc. Avtor besedila: Peter Svetina. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
V tem tednu Čebelice brenčijo vsak večer na Prvem, nocoj pa bo najmlajše pospremila v svet sanj pravljica Petra Svetine: Mrožek dobi očala v interpretaciji dramskega igralca Mateja Puca. Predzadnja v nizu sedmih novih radijskih uspavank - zgodba o tem, da so lahko tudi očala neskončno očarljiva in v veliko pomoč. Še zlasti, ko moramo odigrati prave tone. Tako ali drugače. Pripovedovalec: Matej Puc. Avtor besedila: Peter Svetina. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
Vsako zadnjo soboto v mesecu bo namesto Kulturomata v oddaji Hudo rubrika Knjigomat. Skupaj se bomo sprehodili med knjižnimi policami in pokukali med knjige. Raziskali bomo, kaj novega so založbe izdale, katere knjige prebrati, katere stripe odpreti in katere slikanice poiskati. Tokrat smo spoznavali 70 let zbirke Čebelice, spoznali navihano Akisi ter Pozabljivo stonogo, po telefonu pa se nam je oglasila urednica Nika Susman.
Vsako zadnjo soboto v mesecu bo namesto Kulturomata v oddaji Hudo rubrika Knjigomat. Skupaj se bomo sprehodili med knjižnimi policami in pokukali med knjige. Raziskali bomo, kaj novega so založbe izdale, katere knjige prebrati, katere stripe odpreti in katere slikanice poiskati. Tokrat smo spoznavali 70 let zbirke Čebelice, spoznali navihano Akisi ter Pozabljivo stonogo, po telefonu pa se nam je oglasila urednica Nika Susman.
Najbrž ni človeka, ki se v svojem odraslem življenju ne bi kdaj spomnil na pravljico, ki se ga je v otroštvu še posebej močno dotaknila. Pravljice nas radostijo, tolažijo, učijo, bogatijo našo domišljijo. Ne le otroško. Tudi odrasli, ki se z otrokom in knjigo v naročju potopi v njihov svet, uživa v vseh blagodatih pravljičnih besed in podob. Z njimi lahko vse življenje potujemo po domišljijskih svetovih. Ob glasnem branju, pripovedovanju in poslušanju se tkejo pristne človeške vezi. Odstira se življenje in razumevanje sveta. Slovenci imamo bogato zbirko pravljic in pripovedk, od ljudskih do avtorskih. In mnoge izmed njih že sedemdeset let izhajajo v zbirki Čebelica, namenjeni najmlajšim. Njena prva urednica je bila Kristina Brenkova, ki je zbirki dala tudi ime. O dolgoživosti Čebelice, o njenih številnih čudovito ilustriranih zgodbah in pomenu pravljic, branja in pripovedovanja se s sedanjo urednico zbirke Ireno Matko Lukan pogovarja Nada Voduškova.
Najbrž ni človeka, ki se v svojem odraslem življenju ne bi kdaj spomnil na pravljico, ki se ga je v otroštvu še posebej močno dotaknila. Pravljice nas radostijo, tolažijo, učijo, bogatijo našo domišljijo. Ne le otroško. Tudi odrasli, ki se z otrokom in knjigo v naročju potopi v njihov svet, uživa v vseh blagodatih pravljičnih besed in podob. Z njimi lahko vse življenje potujemo po domišljijskih svetovih. Ob glasnem branju, pripovedovanju in poslušanju se tkejo pristne človeške vezi. Odstira se življenje in razumevanje sveta. Slovenci imamo bogato zbirko pravljic in pripovedk, od ljudskih do avtorskih. In mnoge izmed njih že sedemdeset let izhajajo v zbirki Čebelica, namenjeni najmlajšim. Njena prva urednica je bila Kristina Brenkova, ki je zbirki dala tudi ime. O dolgoživosti Čebelice, o njenih številnih čudovito ilustriranih zgodbah in pomenu pravljic, branja in pripovedovanja se s sedanjo urednico zbirke Ireno Matko Lukan pogovarja Nada Voduškova.
V tem tednu želimo najmlajše poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic tudi spomniti na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja zbirka Čebelica. Peta v nizu je pravljica Darje Marinšek: Pozabljiva stonoga, ki bo v knjižni obliki zaživela jeseni. Pravljica o tem, da je včasih lahko pozabljivost naravnost očarljiva … Pripovedovalka: Maša Derganc. Avtorica besedila: Darja Marinšek. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
V tem tednu želimo najmlajše poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic tudi spomniti na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja zbirka Čebelica. Peta v nizu je pravljica Darje Marinšek: Pozabljiva stonoga, ki bo v knjižni obliki zaživela jeseni. Pravljica o tem, da je včasih lahko pozabljivost naravnost očarljiva … Pripovedovalka: Maša Derganc. Avtorica besedila: Darja Marinšek. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
Pravljica o pogumni Rdeči kapici, lačnem volku in babici … Pripoveduje: Blaž Šef. Napisala: Jacob in Wilhelm Grimm. Prevod Polonca Kovač. Pravljica iz cikla Čebelice. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2020.
Pravljica o pogumni Rdeči kapici, lačnem volku in babici … Pripoveduje: Blaž Šef. Napisala: Jacob in Wilhelm Grimm. Prevod Polonca Kovač. Pravljica iz cikla Čebelice. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2020.
Med 15. in 21. majem v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem že šesto leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica. Letošnji cikel je zasnovan kot poklon zbirki, ki letos praznuje 70 let in ob kateri so in še odraščajo generacije. V prvem večeru pa Gremo gledat morje avtorja Miroslava Košute. Pravljica o svizcu, ki s pisano živalsko druščino prvič odide na morje in povabi galebe na obisk v gore … Pripovedovalec: Saša Tabaković. Avtor besedila: Miroslav Košuta. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023. Na fotografiji: Saša Tabaković Avtor fotograije: Adrian Pregelj
Med 15. in 21. majem v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem že šesto leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica. Letošnji cikel je zasnovan kot poklon zbirki, ki letos praznuje 70 let in ob kateri so in še odraščajo generacije. V prvem večeru pa Gremo gledat morje avtorja Miroslava Košute. Pravljica o svizcu, ki s pisano živalsko druščino prvič odide na morje in povabi galebe na obisk v gore … Pripovedovalec: Saša Tabaković. Avtor besedila: Miroslav Košuta. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023. Na fotografiji: Saša Tabaković Avtor fotograije: Adrian Pregelj
Četrta oddaja Lahko noč, otroci! v našem novem ciklu radijskih čebelic - besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživela v zvočni podobi, prinaša Budilko v gozdu, pravljico Jamesa Krüssa, ki je v knjižni obliki izšla leta 1962. O tujku v gozdu za katerega nihče ne ve, kaj ali kdo je, in ki zavzeto in vedno točno tiktaka brez zamud, dokler … Pripovedovalka: Aja Kobe. Avtor: James Krüss/Cene Vipotnik. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2022.
Četrta oddaja Lahko noč, otroci! v našem novem ciklu radijskih čebelic - besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživela v zvočni podobi, prinaša Budilko v gozdu, pravljico Jamesa Krüssa, ki je v knjižni obliki izšla leta 1962. O tujku v gozdu za katerega nihče ne ve, kaj ali kdo je, in ki zavzeto in vedno točno tiktaka brez zamud, dokler … Pripovedovalka: Aja Kobe. Avtor: James Krüss/Cene Vipotnik. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2022.