Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarec je filmski esej vizualnih umetnikov Maxima Berthouja in Marka Požlepa, ki temelji na njunem projektu Hogshead 733. Vključuje potovanje, morsko dogodivščino, prepredeno z zgodbo o dediščini, prijateljstvu in viskiju. Spremljamo restavriranje značilnega lesenega ribiškega čolna iz leta 1941 in njegovih zadnjih 733 milj jadranja, nato pa končno preobrazbo plovila, prepojenega z morjem in pustolovščinami, v dva soda viskija. SOUTIEN DE FAMILLE / Francija / 2020 / Režija: Maxime Berthou, Mark Požlep
Dokumentarec je filmski esej vizualnih umetnikov Maxima Berthouja in Marka Požlepa, ki temelji na njunem projektu Hogshead 733. Vključuje potovanje, morsko dogodivščino, prepredeno z zgodbo o dediščini, prijateljstvu in viskiju. Spremljamo restavriranje značilnega lesenega ribiškega čolna iz leta 1941 in njegovih zadnjih 733 milj jadranja, nato pa končno preobrazbo plovila, prepojenega z morjem in pustolovščinami, v dva soda viskija. SOUTIEN DE FAMILLE / Francija / 2020 / Režija: Maxime Berthou, Mark Požlep
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 2. del: Versailles, Ludvik XIV. in njegova usoda Drugi del dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših vladarskih domovanj vseh časov, Versajske palače. Leta 1661 je finančni minister Nicolas Fouquet povabil Ludvika XIV. na slovesno odprtje svojega dvorca Vaux-le-Vicomte, ki naj bi kralja tako očaral, da je ministra iz same zavisti obtožil poneverbe in ga vrgel v ječo, nato pa po zgledu njegove čudovite stvaritve preoblikoval skromni lovski dvorec svojega očeta v mogočno palačo, ki jo še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Angèle Berland
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 2. del: Versailles, Ludvik XIV. in njegova usoda Drugi del dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših vladarskih domovanj vseh časov, Versajske palače. Leta 1661 je finančni minister Nicolas Fouquet povabil Ludvika XIV. na slovesno odprtje svojega dvorca Vaux-le-Vicomte, ki naj bi kralja tako očaral, da je ministra iz same zavisti obtožil poneverbe in ga vrgel v ječo, nato pa po zgledu njegove čudovite stvaritve preoblikoval skromni lovski dvorec svojega očeta v mogočno palačo, ki jo še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Angèle Berland
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
Mlad par je na poročnem potovanju obkrožil svet in skozi prizmo različnih kultur, običajev in verovanj raziskoval, kaj je ljubezen. Tako spoznamo več parov iz 30 držav, med drugim iz Francije, Omana, Irana, Indije, Kirgizistana, z Maldivov, s Kitajske in iz Združenih držav Amerike. Skupaj razmišljajo o tem, kako zelo je ljubezensko razmerje določeno družbeno, geografsko in kulturno. Izvemo tudi, kako sta se spoznala ustvarjalca oddaje. Kako sta se počutila na začetku in kako bi opisala svoje razmerje zdaj? Kaj pričakujeta drug od drugega? Kaj sploh je ljubezen? LOVE AROUND THE WORLD / LJUBAV OKO SVIJETA / Nemčija, Hrvaška / 2020 / Režija: Anđela Rostuhar, Davor Rostuhar
Mlad par je na poročnem potovanju obkrožil svet in skozi prizmo različnih kultur, običajev in verovanj raziskoval, kaj je ljubezen. Tako spoznamo več parov iz 30 držav, med drugim iz Francije, Omana, Irana, Indije, Kirgizistana, z Maldivov, s Kitajske in iz Združenih držav Amerike. Skupaj razmišljajo o tem, kako zelo je ljubezensko razmerje določeno družbeno, geografsko in kulturno. Izvemo tudi, kako sta se spoznala ustvarjalca oddaje. Kako sta se počutila na začetku in kako bi opisala svoje razmerje zdaj? Kaj pričakujeta drug od drugega? Kaj sploh je ljubezen? LOVE AROUND THE WORLD / LJUBAV OKO SVIJETA / Nemčija, Hrvaška / 2020 / Režija: Anđela Rostuhar, Davor Rostuhar
2. del: Po zajetju izraelskih športnikov na OI v Münchnu leta 1972 je takratni nemški minister za notranje zadeve, Hans-Dietrich Genscher, vodjo teroristov pregovoril, da je še enkrat podaljšal rok za usmrtitev. V zameno je morala nemška televizija trikrat pred peto uro popoldne objaviti cilj Črnega septembra – osvoboditev palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov
2. del: Po zajetju izraelskih športnikov na OI v Münchnu leta 1972 je takratni nemški minister za notranje zadeve, Hans-Dietrich Genscher, vodjo teroristov pregovoril, da je še enkrat podaljšal rok za usmrtitev. V zameno je morala nemška televizija trikrat pred peto uro popoldne objaviti cilj Črnega septembra – osvoboditev palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
MORJEPISCI, dokumentarni film scenarista in režiserja Boštjana Vrhovca, nas skozi oči ljudi, ki morju posvečajo življenje, popelje na edinstveno potovanje po modrih prostranstvih. Režiser in scenarist Boštjan Vrhovec v filmu predstavi raznoliko skupino "morjepiscev" – jadralcev, raziskovalcev, podvodnih fotografov, pesnikov in pustolovcev. Oceani so neizmerno globoki in neskončni. Recimo, da so prav taki tudi ljudje, ki se ukvarjajo z morjem, manjšim delom oceanov. Gre za premislek o tem, kaj nam morje nudi in kakšen je naš odnos do njega. Morjepisci so svoja premišljevanja zapisali v knjigah, bodisi kot spomine, raziskovanja ali zgolj kot zabeležke. V filmu se prepletajo osebne izkušnje Milanke Lange Lipovec, ki je zaradi ljubezni zapustila kopensko življenje in odjadrala v neznano; Marina Medaka, ki je skupaj s tremi prijatelji v čolnu preveslal Atlantski ocean; Mirana Tepeša, ki obvladuje dve obliki vode – sneg in valove; Jasne Tuta in njenega bivanja na jadrnici pa Lane Zorič, ki je odraščala na jadrnici na poti v Avstralijo. Arne Hodalič razkriva skrivnosti pod gladino morja, Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek sta se udeležila jadralskih regat čez Atlantski ocean, Tilen Genov, raziskovalec morskega življenja, pa opozarja na pomen ekološke zavesti. Film je prepleten z odlomki iz knjig Mateta Dolenca in Braneta Grubarja ter s poezijo ekstremnega jadralca Karla Hmeljaka. Skozi njihove zgodbe, opremljene z bogatim arhivskim in novim slikovnim materialom, se pred nami razkrivajo fascinantne osebnosti in neskončna pomembnost morskega elementa v njihovem življenju. Odkrijte, kaj morje pomeni tem izjemnim ljudem in zakaj jih tako neustavljivo privlači.
MORJEPISCI, dokumentarni film scenarista in režiserja Boštjana Vrhovca, nas skozi oči ljudi, ki morju posvečajo življenje, popelje na edinstveno potovanje po modrih prostranstvih. Režiser in scenarist Boštjan Vrhovec v filmu predstavi raznoliko skupino "morjepiscev" – jadralcev, raziskovalcev, podvodnih fotografov, pesnikov in pustolovcev. Oceani so neizmerno globoki in neskončni. Recimo, da so prav taki tudi ljudje, ki se ukvarjajo z morjem, manjšim delom oceanov. Gre za premislek o tem, kaj nam morje nudi in kakšen je naš odnos do njega. Morjepisci so svoja premišljevanja zapisali v knjigah, bodisi kot spomine, raziskovanja ali zgolj kot zabeležke. V filmu se prepletajo osebne izkušnje Milanke Lange Lipovec, ki je zaradi ljubezni zapustila kopensko življenje in odjadrala v neznano; Marina Medaka, ki je skupaj s tremi prijatelji v čolnu preveslal Atlantski ocean; Mirana Tepeša, ki obvladuje dve obliki vode – sneg in valove; Jasne Tuta in njenega bivanja na jadrnici pa Lane Zorič, ki je odraščala na jadrnici na poti v Avstralijo. Arne Hodalič razkriva skrivnosti pod gladino morja, Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek sta se udeležila jadralskih regat čez Atlantski ocean, Tilen Genov, raziskovalec morskega življenja, pa opozarja na pomen ekološke zavesti. Film je prepleten z odlomki iz knjig Mateta Dolenca in Braneta Grubarja ter s poezijo ekstremnega jadralca Karla Hmeljaka. Skozi njihove zgodbe, opremljene z bogatim arhivskim in novim slikovnim materialom, se pred nami razkrivajo fascinantne osebnosti in neskončna pomembnost morskega elementa v njihovem življenju. Odkrijte, kaj morje pomeni tem izjemnim ljudem in zakaj jih tako neustavljivo privlači.
Glasbenodokumentarni film ceste o tradiciji irske ljudske glasbe. Priznani violinist Daniel raziskuje Irsko, irsko glasbo in svoje korenine. V srednjeveškem Kilkennyu sreča "kraljico irske harfe" Siobhán Armstrong, v Galwayu nastopi z mojstrom irske ljudske glasbe, godcem Seánom Smythom in v Dublinu premierno izvede skladbo dolgo pozabljene irske skladateljice Ine Boyle, z irskim nacionalnim simfoničnim orkestrom. Film bogatijo privlačni posnetki irske pokrajine in irska popularna ljudska glasba v izvedbi vrhunskih irskih glasbenikov. HOPE ON THE ROAD – IN SEARCH OF THE IRISH SOUL / Nemčija 2022 / Režija: Tim Evers
Glasbenodokumentarni film ceste o tradiciji irske ljudske glasbe. Priznani violinist Daniel raziskuje Irsko, irsko glasbo in svoje korenine. V srednjeveškem Kilkennyu sreča "kraljico irske harfe" Siobhán Armstrong, v Galwayu nastopi z mojstrom irske ljudske glasbe, godcem Seánom Smythom in v Dublinu premierno izvede skladbo dolgo pozabljene irske skladateljice Ine Boyle, z irskim nacionalnim simfoničnim orkestrom. Film bogatijo privlačni posnetki irske pokrajine in irska popularna ljudska glasba v izvedbi vrhunskih irskih glasbenikov. HOPE ON THE ROAD – IN SEARCH OF THE IRISH SOUL / Nemčija 2022 / Režija: Tim Evers
Leta 2023 je v italijanski pokrajini Trentinsko življenje izgubil 26-letni tekač Andrea Papi, ki se je nedaleč od doma srečal z medvedko Gajo, potomko slovenskih medvedov Jurke in Jožeta. Od leta 2000 so se medvedi v italijanskih Alpah močno razmnožili, zato so srečanja z ljudmi postala pogostejša. Prebivalci pokrajine živijo v strahu pred novimi napadi in škodo, ki jo povzročajo medvedi. Lokalne oblasti težave rešujejo počasi, saj so stališča prebivalcev nasprotna stališčem zagovornikov pravic živali. Prvi bi se medvedov radi čim prej znebili, aktivisti pa iščejo primernejše rešitve. Preselitev divjih živali v ujetništvo se je izkazala za rešitev, ki ni v korist živali. Kdo je lastnik narave? V Italiji se v iskanju primernih rešitev pojavlja več vprašanj kot odgovorov. DANGEROUSLY CLOSE / Nemčija, Avstrija, Italija / 2024 / Režija: Andreas Pichler
Leta 2023 je v italijanski pokrajini Trentinsko življenje izgubil 26-letni tekač Andrea Papi, ki se je nedaleč od doma srečal z medvedko Gajo, potomko slovenskih medvedov Jurke in Jožeta. Od leta 2000 so se medvedi v italijanskih Alpah močno razmnožili, zato so srečanja z ljudmi postala pogostejša. Prebivalci pokrajine živijo v strahu pred novimi napadi in škodo, ki jo povzročajo medvedi. Lokalne oblasti težave rešujejo počasi, saj so stališča prebivalcev nasprotna stališčem zagovornikov pravic živali. Prvi bi se medvedov radi čim prej znebili, aktivisti pa iščejo primernejše rešitve. Preselitev divjih živali v ujetništvo se je izkazala za rešitev, ki ni v korist živali. Kdo je lastnik narave? V Italiji se v iskanju primernih rešitev pojavlja več vprašanj kot odgovorov. DANGEROUSLY CLOSE / Nemčija, Avstrija, Italija / 2024 / Režija: Andreas Pichler
Dokumentarna oddaja Petdeset odtenkov čokolade nas popelje skozi zgodovino čokolade in prikaže njen razvoj skozi čas, pouči nas o vrstah kakava ter o posebnostih njegovega gojenja. Čokolada je imela v 20. stoletju močan vpliv na razvoj oglaševanja in je postala fenomen popularne kulture. Njena pridelava je zadnja leta povezana s spornimi načini dela, saj na kakavovih nasadih mnogokrat v nevzdržnih razmerah delajo tudi otroci. Zato vse več veljave pridobivajo izdelovalci čokolade, ki spoštujejo načela pravične trgovine. Kakšna pa bo prihodnost čokolade? Bodo kakav sčasoma zamenjali sintetični nadomestki? 50 SHADES OF CHOCOLATE / Francija / 2022 / Režija: Stéphane Bergouhgnioux
Dokumentarna oddaja Petdeset odtenkov čokolade nas popelje skozi zgodovino čokolade in prikaže njen razvoj skozi čas, pouči nas o vrstah kakava ter o posebnostih njegovega gojenja. Čokolada je imela v 20. stoletju močan vpliv na razvoj oglaševanja in je postala fenomen popularne kulture. Njena pridelava je zadnja leta povezana s spornimi načini dela, saj na kakavovih nasadih mnogokrat v nevzdržnih razmerah delajo tudi otroci. Zato vse več veljave pridobivajo izdelovalci čokolade, ki spoštujejo načela pravične trgovine. Kakšna pa bo prihodnost čokolade? Bodo kakav sčasoma zamenjali sintetični nadomestki? 50 SHADES OF CHOCOLATE / Francija / 2022 / Režija: Stéphane Bergouhgnioux
Celibat duhovnikov: kalvarija katoliške cerkve
Bi morala Katoliška cerkev ukiniti celibat duhovnikov, da bi ohranila enotnost in si zagotovila svetlo prihodnost? Sodeč po vatikanskih statistikah kar 80 odstotkov tistih, ki zapustijo duhovniški stan, to stori, da bi se lahko poročili in imeli otroke. Ustvarjalci dokumentarne serije v dveh delih so se v nekaterih evropskih, afriških in severnoameriških državah pogovarjali s številnimi duhovniki, teologi in škofi, ki so izrazili strah pred vse večjim razkolom znotraj Katoliške cerkve, pa tudi željo, da bi Vatikan celibat naposled vendarle odpravil. CELIBACY OF PRIESTS / Francija / 2022 / Režija: Remi Benichou, Eric Colomer
Bi morala Katoliška cerkev ukiniti celibat duhovnikov, da bi ohranila enotnost in si zagotovila svetlo prihodnost? Sodeč po vatikanskih statistikah kar 80 odstotkov tistih, ki zapustijo duhovniški stan, to stori, da bi se lahko poročili in imeli otroke. Ustvarjalci dokumentarne serije v dveh delih so se v nekaterih evropskih, afriških in severnoameriških državah pogovarjali s številnimi duhovniki, teologi in škofi, ki so izrazili strah pred vse večjim razkolom znotraj Katoliške cerkve, pa tudi željo, da bi Vatikan celibat naposled vendarle odpravil. CELIBACY OF PRIESTS / Francija / 2022 / Režija: Remi Benichou, Eric Colomer