Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vatikan je v dveh tisočletjih postal duhovni svetilnik za 1,3 milijarde katoličanov in izjemna dragocenost svetovne dediščine. Razvil se je okoli najpomembnejšega kraja – groba apostola Petra. Skromen grob je torej spodbudil vrsto veličastnih gradenj. Dokumentarna oddaja tudi z uporabo tridimenzionalne grafike ponuja pogled v skrite kotičke tega svetovnega čudesa. Osredotoča se na gradnjo in razvoj bazilike in trga sv. Petra, Sikstinske kapele, prikaže tudi vatikanske arhive, kjer hranijo za 80 kilometrov gradiva … BUILDING THE VATICAN, SECRETS BEHIND THE HOLY CITY / VATICAN, MÉGASTRUCTURES AU COEUR DE ROME / Francija / 2021 / Režija: Abdel Mostefa
Vatikan je v dveh tisočletjih postal duhovni svetilnik za 1,3 milijarde katoličanov in izjemna dragocenost svetovne dediščine. Razvil se je okoli najpomembnejšega kraja – groba apostola Petra. Skromen grob je torej spodbudil vrsto veličastnih gradenj. Dokumentarna oddaja tudi z uporabo tridimenzionalne grafike ponuja pogled v skrite kotičke tega svetovnega čudesa. Osredotoča se na gradnjo in razvoj bazilike in trga sv. Petra, Sikstinske kapele, prikaže tudi vatikanske arhive, kjer hranijo za 80 kilometrov gradiva … BUILDING THE VATICAN, SECRETS BEHIND THE HOLY CITY / VATICAN, MÉGASTRUCTURES AU COEUR DE ROME / Francija / 2021 / Režija: Abdel Mostefa
Lurd je že več kot 160 let eden najpomembnejših in najskrivnostnejših svetih krajev krščanstva, kamor vsako leto priroma skoraj štiri milijone romarjev. Lurški čudeži so se začeli v 19. stoletju z eno najneverjetnejših in najskrivnostnejših zgodb, zgodbo Bernadette Soubirous, znane kot Bernardka Lurška. Leta 1858 naj bi se ji v skalni votlini Massabielle v Lurdu prikazala Devica Marija in ji pokazala izvir čudežne vode. Število ozdravitev se je hitro povečalo. Poročali so o ozdravitvi tuberkuloze, slepote, zlomljenih kosti ... V več kot 160 letih so potrdili 70 ozdravitev, ki jih ni mogoče razložiti z znanostjo. Zato so v Lurdu ustanovili poseben Medicinski urad, ki ga sestavljajo neodvisni strokovnjaki. LOURDES: FAITH IN MIRACLES / LOURDES: L'ÉNIGME DES GUÉRISONS INEXPLIQUÉES / Francija / 2023 / Režija: Blandine Josselin
Lurd je že več kot 160 let eden najpomembnejših in najskrivnostnejših svetih krajev krščanstva, kamor vsako leto priroma skoraj štiri milijone romarjev. Lurški čudeži so se začeli v 19. stoletju z eno najneverjetnejših in najskrivnostnejših zgodb, zgodbo Bernadette Soubirous, znane kot Bernardka Lurška. Leta 1858 naj bi se ji v skalni votlini Massabielle v Lurdu prikazala Devica Marija in ji pokazala izvir čudežne vode. Število ozdravitev se je hitro povečalo. Poročali so o ozdravitvi tuberkuloze, slepote, zlomljenih kosti ... V več kot 160 letih so potrdili 70 ozdravitev, ki jih ni mogoče razložiti z znanostjo. Zato so v Lurdu ustanovili poseben Medicinski urad, ki ga sestavljajo neodvisni strokovnjaki. LOURDES: FAITH IN MIRACLES / LOURDES: L'ÉNIGME DES GUÉRISONS INEXPLIQUÉES / Francija / 2023 / Režija: Blandine Josselin
Ikea je vodilni svetovni proizvajalec pohištva. Da bi prodajal svoje izdelke po vsem svetu, ta švedski velikan vsako leto porabi 20 milijonov kubičnih metrov lesa. To pomeni eno drevo vsaki dve sekundi. Podjetje s prometom 46 milijard evrov se sicer oglašuje kot odgovorna, okolju prijazna družba, vendar je resničnost precej drugačna. Avtorji oddaje so več kot leto dni z mednarodno preiskavo sledili Ikejini proizvodni verigi od švedskih gozdov in brazilskih plantaž do obal Nove Zelandije ter prostranih območij Poljske in Romunije. Dokumentarna oddaja Ikea – gospodarica gozdov razkriva povezave med pohištveno multinacionalko in intenzivnim, nenadzorovanim izkoriščanjem lesa. Ugotavlja, kako znamka z rumeno-modrim logotipom prispeva k uničevanju biotske raznovrstnosti po svetu in spodbuja nezakonito trgovino z lesom. Pogoji proizvodnje so na primer v Romuniji, kjer je Ikea lastnica 50 000 hektarov gozda, katastrofalni, aktivisti pa v boju proti gozdarski mafiji tvegajo svoja življenja. Dokumentarna oddaja razkriva neverjetno širitev diskretnega plenilca lesa, ki se polašča omejenega vira, ključnega v boju proti podnebnim spremembam. IKEA, THE TREE HUNTER / Francija / 2023 / Režija: Xavier Deleu, Marianne Kerfriden
Ikea je vodilni svetovni proizvajalec pohištva. Da bi prodajal svoje izdelke po vsem svetu, ta švedski velikan vsako leto porabi 20 milijonov kubičnih metrov lesa. To pomeni eno drevo vsaki dve sekundi. Podjetje s prometom 46 milijard evrov se sicer oglašuje kot odgovorna, okolju prijazna družba, vendar je resničnost precej drugačna. Avtorji oddaje so več kot leto dni z mednarodno preiskavo sledili Ikejini proizvodni verigi od švedskih gozdov in brazilskih plantaž do obal Nove Zelandije ter prostranih območij Poljske in Romunije. Dokumentarna oddaja Ikea – gospodarica gozdov razkriva povezave med pohištveno multinacionalko in intenzivnim, nenadzorovanim izkoriščanjem lesa. Ugotavlja, kako znamka z rumeno-modrim logotipom prispeva k uničevanju biotske raznovrstnosti po svetu in spodbuja nezakonito trgovino z lesom. Pogoji proizvodnje so na primer v Romuniji, kjer je Ikea lastnica 50 000 hektarov gozda, katastrofalni, aktivisti pa v boju proti gozdarski mafiji tvegajo svoja življenja. Dokumentarna oddaja razkriva neverjetno širitev diskretnega plenilca lesa, ki se polašča omejenega vira, ključnega v boju proti podnebnim spremembam. IKEA, THE TREE HUNTER / Francija / 2023 / Režija: Xavier Deleu, Marianne Kerfriden
Dokumentarna oddaja razkriva neznani obraz scientološke cerkve, ki jo je leta 1953 ustanovil ameriški pisec znanstvene fantastike, L. Ron Hubbard. Gibanje je v ZDA in Avstraliji priznano kot religija, drugod pa večinoma velja za sekto ali kult. Ta skrivnostna organizacija, znana po gorečih slavnih privržencih, kot sta John Travolta in Tom Cruise, naj bi si, kot sama pravi, prizadevala za srečo človeštva, za svet brez vojn, kriminala in norosti, razočarani nekdanji člani pa pričajo o povsem drugačni resničnosti, polni nasilja, zlorab, dvoličnosti in finančnega izžemanja svojih pripadnikov. THE HIDDEN FACE OF SCIENTOLOGY / SCIENTOLOGIE, LA FIN DE L'OMERTA / Francija / 2023 / Režija: Cyril Vauzelle
Dokumentarna oddaja razkriva neznani obraz scientološke cerkve, ki jo je leta 1953 ustanovil ameriški pisec znanstvene fantastike, L. Ron Hubbard. Gibanje je v ZDA in Avstraliji priznano kot religija, drugod pa večinoma velja za sekto ali kult. Ta skrivnostna organizacija, znana po gorečih slavnih privržencih, kot sta John Travolta in Tom Cruise, naj bi si, kot sama pravi, prizadevala za srečo človeštva, za svet brez vojn, kriminala in norosti, razočarani nekdanji člani pa pričajo o povsem drugačni resničnosti, polni nasilja, zlorab, dvoličnosti in finančnega izžemanja svojih pripadnikov. THE HIDDEN FACE OF SCIENTOLOGY / SCIENTOLOGIE, LA FIN DE L'OMERTA / Francija / 2023 / Režija: Cyril Vauzelle
Spoštovanje in varovanje narave je iz dneva v dan vse bolj v ospredju naših odločitev. Na različnih področjih naših dejavnosti si posamezniki, družine, društva, podjetja, javni zavodi in izobraževalne institucije že dolgo prizadevajo za ohranjanje, varovanje in izboljšanje stanja narave. Serija Varuhi narave predstavlja, na kakšne načine se v Sloveniji udejanja naravovarstveno naravnan odnos do sveta, ki ni neizčrpna podlaga človeški civilizaciji. Prinaša uvid, katera dejstva, pristopi, inovacije ter strokovni, etični in ne nazadnje ekonomski razmisleki so podlaga uspešnega varovanja narave in novih pozitivnih premikov k trajnosti planeta. Tokrat: reka Sava je najdaljša reka v Sloveniji in več kot polovica slovenskega ozemlja je njeno porečje. Kljub precejšnjim regulacijam vse od 18. stoletja dalje in industrijskemu razvoju ob njenem toku je danes še vedno reka s presežki. Povsod tam, kjer je ne pregrajujejo jezovi hidroelektrarn, je biotska pestrost reke in obrežnih habitatov, ki jih je ustvarjala v tisočletjih po ledeni dobi, velika in dragocena, varuje jo tudi Natura 2000. Varuhi narave nam razkrijejo le delček te pestrosti, v ospredje pa postavijo kralja slovenskih vod, sulca. Sava ima prav v srednjem toku še vedno dovolj raznolikih habitatov, da se ta krovni plenilec uspešno drsti, skriva, lovi in prehranjuje. A strokovnjaki ugotavljajo, da nove in nove hidroelektrarne nepovratno spreminjajo hidrološke razmere Save v vplivnem območju pregrad, to pa vodi v uničenje in izginotje pestrosti v njenih vodah, na njenih bregovih in v pečinah sotesk. Scenarij: Aleša Valič Režija: Valentin Pečenko
Spoštovanje in varovanje narave je iz dneva v dan vse bolj v ospredju naših odločitev. Na različnih področjih naših dejavnosti si posamezniki, družine, društva, podjetja, javni zavodi in izobraževalne institucije že dolgo prizadevajo za ohranjanje, varovanje in izboljšanje stanja narave. Serija Varuhi narave predstavlja, na kakšne načine se v Sloveniji udejanja naravovarstveno naravnan odnos do sveta, ki ni neizčrpna podlaga človeški civilizaciji. Prinaša uvid, katera dejstva, pristopi, inovacije ter strokovni, etični in ne nazadnje ekonomski razmisleki so podlaga uspešnega varovanja narave in novih pozitivnih premikov k trajnosti planeta. Tokrat: reka Sava je najdaljša reka v Sloveniji in več kot polovica slovenskega ozemlja je njeno porečje. Kljub precejšnjim regulacijam vse od 18. stoletja dalje in industrijskemu razvoju ob njenem toku je danes še vedno reka s presežki. Povsod tam, kjer je ne pregrajujejo jezovi hidroelektrarn, je biotska pestrost reke in obrežnih habitatov, ki jih je ustvarjala v tisočletjih po ledeni dobi, velika in dragocena, varuje jo tudi Natura 2000. Varuhi narave nam razkrijejo le delček te pestrosti, v ospredje pa postavijo kralja slovenskih vod, sulca. Sava ima prav v srednjem toku še vedno dovolj raznolikih habitatov, da se ta krovni plenilec uspešno drsti, skriva, lovi in prehranjuje. A strokovnjaki ugotavljajo, da nove in nove hidroelektrarne nepovratno spreminjajo hidrološke razmere Save v vplivnem območju pregrad, to pa vodi v uničenje in izginotje pestrosti v njenih vodah, na njenih bregovih in v pečinah sotesk. Scenarij: Aleša Valič Režija: Valentin Pečenko
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 3. del: Times Square V tretjem delu dokumentarne serije se odpravimo na kraj, ki s svetlobnimi zasloni že več desetletij privablja obiskovalce z vsega sveta: trg Times Square v New Yorku. Geograf Michel Lussault nam predstavi rojstvo, razcvet, zaton in vnovični vzpon tega urbanega mravljišča, ki slovi po kričečih zaslonih, na katerih se dan in noč vrtijo dih jemajoča oglasna sporočila. A kot velja za številne tovrstne kraje, se tudi na Times Squaru blišč prepleta z bedo, vendar pa te obiskovalci, zaslepljeni s svetlobo oglasnih zaslonov, ki tratijo ogromno električne energije, marsikdaj ne opazijo. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 3. del: Times Square V tretjem delu dokumentarne serije se odpravimo na kraj, ki s svetlobnimi zasloni že več desetletij privablja obiskovalce z vsega sveta: trg Times Square v New Yorku. Geograf Michel Lussault nam predstavi rojstvo, razcvet, zaton in vnovični vzpon tega urbanega mravljišča, ki slovi po kričečih zaslonih, na katerih se dan in noč vrtijo dih jemajoča oglasna sporočila. A kot velja za številne tovrstne kraje, se tudi na Times Squaru blišč prepleta z bedo, vendar pa te obiskovalci, zaslepljeni s svetlobo oglasnih zaslonov, ki tratijo ogromno električne energije, marsikdaj ne opazijo. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Starec in štorklja je film o Stjepanu, nekdanjem šolskem hišniku, danes upokojencu, ki ga svet morda sploh ne bi opazil, če v njegovo življenje ne bi vstopili dve posebni štorklji: Malena in Klepetan. To je film o samoti, pred katero nas mnogi strašijo. Film, ki nam daje redko priložnost videti človeško ter živalsko samoto in njuno medsebojno povezanost. Medtem, ko ljudje v današnjem času kljub zakonom narave vse več letijo, je nekaterim, ki jim je narava dala krila, človek to pravico vzel. Dogajanje se odvija v predmestju Slavonskega Broda. Vdovec Stjepan Vokić je leta 1992 našel štorkljo z zlomljenim krilom. Rešil ji je življenje, jo poimenoval Malena in od takrat naprej skrbel zanjo. Brez njegove pomoči bi zagotovo umrla od lakote. Pa on brez nje? Od leta 2002 se k Maleni vsako leto vrača samec iz Južne Afrike, oče njunih otrok. Do danes sta jih imela šestdeset. Stjepan mu je dal ime Klepetan. Vsako leto se jima izležejo novi ptički, s katerimi Klepetan jeseni odleti v Afriko, Malena pa ostaja doma s Stjepanom in njegovimi pogledi na svet ljubezni in sovraštva, s strahom pred zapustitvijo in samoto ter s prezirljivim odnosom do zasužnjevanja z materializmom. In tu se začne naša zgodba.
Starec in štorklja je film o Stjepanu, nekdanjem šolskem hišniku, danes upokojencu, ki ga svet morda sploh ne bi opazil, če v njegovo življenje ne bi vstopili dve posebni štorklji: Malena in Klepetan. To je film o samoti, pred katero nas mnogi strašijo. Film, ki nam daje redko priložnost videti človeško ter živalsko samoto in njuno medsebojno povezanost. Medtem, ko ljudje v današnjem času kljub zakonom narave vse več letijo, je nekaterim, ki jim je narava dala krila, človek to pravico vzel. Dogajanje se odvija v predmestju Slavonskega Broda. Vdovec Stjepan Vokić je leta 1992 našel štorkljo z zlomljenim krilom. Rešil ji je življenje, jo poimenoval Malena in od takrat naprej skrbel zanjo. Brez njegove pomoči bi zagotovo umrla od lakote. Pa on brez nje? Od leta 2002 se k Maleni vsako leto vrača samec iz Južne Afrike, oče njunih otrok. Do danes sta jih imela šestdeset. Stjepan mu je dal ime Klepetan. Vsako leto se jima izležejo novi ptički, s katerimi Klepetan jeseni odleti v Afriko, Malena pa ostaja doma s Stjepanom in njegovimi pogledi na svet ljubezni in sovraštva, s strahom pred zapustitvijo in samoto ter s prezirljivim odnosom do zasužnjevanja z materializmom. In tu se začne naša zgodba.
Velike pustolovščine v puščavi Gobi z Nickom Knowlesom
Čeprav je Mongolija petkrat večja od Britanije, tam živi le 3,5 milijona ljudi. Južni del te redko poseljene azijske države zavzema puščava Gobi, ki pa je vse prej kot neprivlačna pustinja. Nick Knowles bo na svojem potovanju spoznaval gostoljubnost tamkajšnjih prebivalcev, bogato zgodovino dežele, zanimive običaje in nenavadne jedi, pa tudi osupljivo pokrajino, čez katero so pred davnimi časi galopirale mongolske horde, ki so si pod Džingiskanom podjarmile velik del Azije. 2. del: Nick se udeleži festivala Nadam, na katerem predstavljajo starodavne veščine Džingiskanovih vojščakov, med drugim mongolsko različico rokoborbe. Spozna tudi mongolske mastife, ki jih pastirji uporabljajo za varovanje drobnice pred snežnimi leopardi in drugimi zvermi, in se loti zganjanja kamel na motorju, s čimer si prisluži svojo kamelo. Po obisku umetne oaze se poslovi od puščave Gobi in se odpravi na zahod, kjer se udeleži raftanja, sodeluje pri postavljanju nomadskega gera in lovcu z orlom pomaga uriti to veličastno ptico. BIG ADVENTURES: INTO THE GOBI DESERT WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Čeprav je Mongolija petkrat večja od Britanije, tam živi le 3,5 milijona ljudi. Južni del te redko poseljene azijske države zavzema puščava Gobi, ki pa je vse prej kot neprivlačna pustinja. Nick Knowles bo na svojem potovanju spoznaval gostoljubnost tamkajšnjih prebivalcev, bogato zgodovino dežele, zanimive običaje in nenavadne jedi, pa tudi osupljivo pokrajino, čez katero so pred davnimi časi galopirale mongolske horde, ki so si pod Džingiskanom podjarmile velik del Azije. 2. del: Nick se udeleži festivala Nadam, na katerem predstavljajo starodavne veščine Džingiskanovih vojščakov, med drugim mongolsko različico rokoborbe. Spozna tudi mongolske mastife, ki jih pastirji uporabljajo za varovanje drobnice pred snežnimi leopardi in drugimi zvermi, in se loti zganjanja kamel na motorju, s čimer si prisluži svojo kamelo. Po obisku umetne oaze se poslovi od puščave Gobi in se odpravi na zahod, kjer se udeleži raftanja, sodeluje pri postavljanju nomadskega gera in lovcu z orlom pomaga uriti to veličastno ptico. BIG ADVENTURES: INTO THE GOBI DESERT WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
V šestih epizodah dokumentarne serije Sesalci bomo videli, kako so sesalci izrabili prednosti vseh večjih okolij na Zemlji. Odkar se je pred 66 milijoni let končala vladavina dinozavrov, so zavzeli skoraj vse kotičke sveta. To jim je uspelo z neverjetno prilagodljivostjo, edinstveno družabnostjo in neprekosljivim umom, ki omogoča učenje, pomnjenje, reševanje problemov, starševstvo in sodelovanje. Danes jih najdemo v vseh morjih in na vseh celinah. 2. del: Nova divjina Svet se ne spreminja samo zaradi podnebnih sprememb, ampak ga vedno bolj preoblikuje tudi človek. Z veliko iznajdljivosti in nekaj poguma se številne vrste sesalcev spopadajo z življenjem ob morda najuspešnejšem med vsemi, da bi našli svoj prostor v novi divjini sedanjosti. MAMMALS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Lydia Baines
V šestih epizodah dokumentarne serije Sesalci bomo videli, kako so sesalci izrabili prednosti vseh večjih okolij na Zemlji. Odkar se je pred 66 milijoni let končala vladavina dinozavrov, so zavzeli skoraj vse kotičke sveta. To jim je uspelo z neverjetno prilagodljivostjo, edinstveno družabnostjo in neprekosljivim umom, ki omogoča učenje, pomnjenje, reševanje problemov, starševstvo in sodelovanje. Danes jih najdemo v vseh morjih in na vseh celinah. 2. del: Nova divjina Svet se ne spreminja samo zaradi podnebnih sprememb, ampak ga vedno bolj preoblikuje tudi človek. Z veliko iznajdljivosti in nekaj poguma se številne vrste sesalcev spopadajo z življenjem ob morda najuspešnejšem med vsemi, da bi našli svoj prostor v novi divjini sedanjosti. MAMMALS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Lydia Baines
Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, gledališki, radijski, filmski in televizijski režiser sodi med najbolj plodovite, priznane in večkrat nagrajene ustvarjalce zadnjega obdobja. Filmski portret poudari različna področja njegovega ustvarjanja: režijo predstave Evgenij Onjegin v SNG Opera in balet Ljubljana, delo v radijskem studiu, pogovore v prostorih Viba filma in predstavitev monografije Gledališče Möderndorfer. Njegova gledališka, filmska in literarna poetika se razkriva v dialogih s sodelavci in sopotniki. Pri tem se dotikajo osnovnih določil njegovega ustvarjanja – socialne občutljivosti, družbene kritičnosti, ljubezni, erotike in humorja. Ob obisku Planinske jame gledalec skozi igro odsevov vstopi v Möderndorferjev najbolj intimni svet, z obujanjem spominov na otroštvo in obiskom domačije njegovega deda, učitelja, etnologa in socialista v Dolah na Avstrijskem Koroškem. Zgodba o umetniku, ki ustvarja z neizprosno iskrenostjo, predanostjo in zahtevo po človeškem dostojanstvu. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije in snemalec Andrej Lupinc.
Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, gledališki, radijski, filmski in televizijski režiser sodi med najbolj plodovite, priznane in večkrat nagrajene ustvarjalce zadnjega obdobja. Filmski portret poudari različna področja njegovega ustvarjanja: režijo predstave Evgenij Onjegin v SNG Opera in balet Ljubljana, delo v radijskem studiu, pogovore v prostorih Viba filma in predstavitev monografije Gledališče Möderndorfer. Njegova gledališka, filmska in literarna poetika se razkriva v dialogih s sodelavci in sopotniki. Pri tem se dotikajo osnovnih določil njegovega ustvarjanja – socialne občutljivosti, družbene kritičnosti, ljubezni, erotike in humorja. Ob obisku Planinske jame gledalec skozi igro odsevov vstopi v Möderndorferjev najbolj intimni svet, z obujanjem spominov na otroštvo in obiskom domačije njegovega deda, učitelja, etnologa in socialista v Dolah na Avstrijskem Koroškem. Zgodba o umetniku, ki ustvarja z neizprosno iskrenostjo, predanostjo in zahtevo po človeškem dostojanstvu. Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije in snemalec Andrej Lupinc.