Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 1. del: Prvi del dokumentarnega filma prikaže Picassovo otroštvo vse do časa, ko doseže svetovno slavo. Pablo odrašča v revni, a topli družini. Pri 14 letih ga zaznamuje smrt mlajše sestre. Takrat se odloči postati slikar. Svojo umetniško pot začne v Barceloni, kjer spozna najpomembnejša dela španskih slikarjev. Pri 20 letih pa se s pesnikom Casagemasom odpravi v Pariz. Najprej životari na Montmartru, potem pa spozna Vollarda, trgovca s slikami, ki priredi razstavo njegovih slik in jih večino proda. Takrat Picasso spozna svojo prvo muzo Fernande Olivier. S prijateljem slikarjem Georgesom Braquom na Montmartru sprožita gibanje kubizem. Sledijo burna leta, zato ga Fernande zapusti. Picasso začne iskati uteho pri drugih ženskah, vse dokler ne spozna ruske baletke Olge Hohlove, s katero se poroči. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 1. del: Prvi del dokumentarnega filma prikaže Picassovo otroštvo vse do časa, ko doseže svetovno slavo. Pablo odrašča v revni, a topli družini. Pri 14 letih ga zaznamuje smrt mlajše sestre. Takrat se odloči postati slikar. Svojo umetniško pot začne v Barceloni, kjer spozna najpomembnejša dela španskih slikarjev. Pri 20 letih pa se s pesnikom Casagemasom odpravi v Pariz. Najprej životari na Montmartru, potem pa spozna Vollarda, trgovca s slikami, ki priredi razstavo njegovih slik in jih večino proda. Takrat Picasso spozna svojo prvo muzo Fernande Olivier. S prijateljem slikarjem Georgesom Braquom na Montmartru sprožita gibanje kubizem. Sledijo burna leta, zato ga Fernande zapusti. Picasso začne iskati uteho pri drugih ženskah, vse dokler ne spozna ruske baletke Olge Hohlove, s katero se poroči. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Sladko življenje - najslajši kotički Evrope
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 1. del: Španija Slaščičarska mojstra Paco in Jacob Torreblanca potujeta po Španiji, kjer so sladice že od nekdaj tesno povezane z verskimi prazniki in praznovanji. V Toledu pokusita tradicionalni marcipan, v Madridu kolač treh kraljev, v Consuegri torrije, v Kataloniji pa spoznavata avantgardno delo čokoladnih mojstrov, kot sta Lluc Crusellas in Enric Rovira, ter slaščičarske mojstrice Saray Ruiz. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 1. del: Španija Slaščičarska mojstra Paco in Jacob Torreblanca potujeta po Španiji, kjer so sladice že od nekdaj tesno povezane z verskimi prazniki in praznovanji. V Toledu pokusita tradicionalni marcipan, v Madridu kolač treh kraljev, v Consuegri torrije, v Kataloniji pa spoznavata avantgardno delo čokoladnih mojstrov, kot sta Lluc Crusellas in Enric Rovira, ter slaščičarske mojstrice Saray Ruiz. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Z Benom Foglom po izgubljenih svetovih
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Javnosti je manj poznan kot njegov oče (Gustav) ali stric (Benjamin). Josip Ipavec velja za pomembnega skladatelja samospevov in zborov, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. V svojih zborovskih skladbah je jasno izpovedal svojo ljubezen do domovine in slovenskega jezika v času, ko se je na Slovenskem govorilo in pisalo nemško. Njegova dela so pustila neizbrisen pečat, v času življenja pa je bil doma manj poznan in cenjen kot v tujini. V filmu Ipavčevo življenjsko in glasbeno pot predstavijo Igor Grdina, Konrad Rado Frece, Matej Romih, Pavel Mihelčič, Franci Plohl, Tomaž Faganel, Darja Koter, Vojko Vidmar in Lojze Arlič, film pa bogatijo igrani prizori ter televizijske upodobitve Ipavčeve glasbe v izvedbi Marcosa Finka, Urške Arlič Gololičič in Marka Hribernika, Združenih moških pevskih zborov Občine Šentjur ter učencev Glasbene šole Šentjur Nuše in Tjaše Štrajhar. Povezovalec Saša Tabaković – Josip Ipavec, scenarij Jernej Kastelec, strokovni sodelavec ddr. Igor Grdina, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografinja Greta Godnič, kostumografinja Jerneja Jambrek, montažer Andrej Modic. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Javnosti je manj poznan kot njegov oče (Gustav) ali stric (Benjamin). Josip Ipavec velja za pomembnega skladatelja samospevov in zborov, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. V svojih zborovskih skladbah je jasno izpovedal svojo ljubezen do domovine in slovenskega jezika v času, ko se je na Slovenskem govorilo in pisalo nemško. Njegova dela so pustila neizbrisen pečat, v času življenja pa je bil doma manj poznan in cenjen kot v tujini. V filmu Ipavčevo življenjsko in glasbeno pot predstavijo Igor Grdina, Konrad Rado Frece, Matej Romih, Pavel Mihelčič, Franci Plohl, Tomaž Faganel, Darja Koter, Vojko Vidmar in Lojze Arlič, film pa bogatijo igrani prizori ter televizijske upodobitve Ipavčeve glasbe v izvedbi Marcosa Finka, Urške Arlič Gololičič in Marka Hribernika, Združenih moških pevskih zborov Občine Šentjur ter učencev Glasbene šole Šentjur Nuše in Tjaše Štrajhar. Povezovalec Saša Tabaković – Josip Ipavec, scenarij Jernej Kastelec, strokovni sodelavec ddr. Igor Grdina, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografinja Greta Godnič, kostumografinja Jerneja Jambrek, montažer Andrej Modic. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.
Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
Ko se je v 80. letih prejšnjega stoletja na trgu pojavila nova generacija zdravil proti depresiji, so jih izdelovalci predstavljali kot čudežna: odpravila naj bi vse tegobe, stranski učinki naj bi bili redki, blagi in kratkotrajni. Več desetletij pozneje prihaja na dan drugačna zgodba. Številni bolniki so imeli ob opustitvi prozaca in sorodnih zdravil resne odtegnitvene simptome. Med drugim so doživeli dolgotrajno čustveno in spolno otopelost, pred katero jih ni nihče posvaril, zdravniki pa so imeli te znake za ponovitev depresije in so jim priporočali, naj zdravila jemljejo še naprej. Šele na pobudo bolnikov so se začele podrobnejše raziskave, na podlagi katerih so morala farmacevtska podjetja v navodila za jemanje teh zdravil vključiti tudi opozorila pred resnimi stranskimi učinki. THE ANTIDEPRESSANT STORY (PANORAMA) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Clare Hix
Ko se je v 80. letih prejšnjega stoletja na trgu pojavila nova generacija zdravil proti depresiji, so jih izdelovalci predstavljali kot čudežna: odpravila naj bi vse tegobe, stranski učinki naj bi bili redki, blagi in kratkotrajni. Več desetletij pozneje prihaja na dan drugačna zgodba. Številni bolniki so imeli ob opustitvi prozaca in sorodnih zdravil resne odtegnitvene simptome. Med drugim so doživeli dolgotrajno čustveno in spolno otopelost, pred katero jih ni nihče posvaril, zdravniki pa so imeli te znake za ponovitev depresije in so jim priporočali, naj zdravila jemljejo še naprej. Šele na pobudo bolnikov so se začele podrobnejše raziskave, na podlagi katerih so morala farmacevtska podjetja v navodila za jemanje teh zdravil vključiti tudi opozorila pred resnimi stranskimi učinki. THE ANTIDEPRESSANT STORY (PANORAMA) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Clare Hix
Hočemo funk je popotovanje skozi zgodovino funka, od njegovih afriških in džezovskih korenin do zgodnjega dela Jamesa Browna, vzpona skupine Parliament-Funkadelic in vpliva na nastanek hiphopa. Funk je bil pomemben del gibanja za državljanske pravice. Film razkriva simbiotično razmerje med eksplozijo funka ter političnimi razmerami in rasizmom v ZDA v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. WE WANT THE FUNK! / ZDA / 2025 / Režija: Stanley Nelson, Nicole London
Hočemo funk je popotovanje skozi zgodovino funka, od njegovih afriških in džezovskih korenin do zgodnjega dela Jamesa Browna, vzpona skupine Parliament-Funkadelic in vpliva na nastanek hiphopa. Funk je bil pomemben del gibanja za državljanske pravice. Film razkriva simbiotično razmerje med eksplozijo funka ter političnimi razmerami in rasizmom v ZDA v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. WE WANT THE FUNK! / ZDA / 2025 / Režija: Stanley Nelson, Nicole London
Raziskave kažejo, da so podkasti najhitrejše rastoči medijski formati v Evropi in da se bo v naslednjih 3 letih trg podkastov še povečeval ter dosegel vrednost približno 2,33 milijarde evrov. Ponudba je široka: od intimnih pogovorov, vsakdanjih izzivov, kulture, znanosti, predstavljanja različnih načinov življenja ali zanimivih oseb. Podkast lahko poslušamo povsod, v zadnjem času vse več podkastov dobiva tudi video. V oddaji ustvarjalci podkastov in medijski strokovnjaki razkrivajo, kakšna je odgovornost ustvarjalcev in zakaj so podkasti tako priljubljeni med poslušalci in gledalci.
Raziskave kažejo, da so podkasti najhitrejše rastoči medijski formati v Evropi in da se bo v naslednjih 3 letih trg podkastov še povečeval ter dosegel vrednost približno 2,33 milijarde evrov. Ponudba je široka: od intimnih pogovorov, vsakdanjih izzivov, kulture, znanosti, predstavljanja različnih načinov življenja ali zanimivih oseb. Podkast lahko poslušamo povsod, v zadnjem času vse več podkastov dobiva tudi video. V oddaji ustvarjalci podkastov in medijski strokovnjaki razkrivajo, kakšna je odgovornost ustvarjalcev in zakaj so podkasti tako priljubljeni med poslušalci in gledalci.
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 5. del: Nikozija Big Zuu se v Nikoziji, prestolnici Cipra, pridruži komični legendi Eddieju Kadiju. Med okušanjem dvanajstih jedi na obeh straneh mesta, ki je od leta 1974 razdeljeno na turško-ciprski sever in grško-ciprski jug, odkrivata presenetljivo talilnico okusov, kultur in zgodb, ki so veliko več kot le sonce, morje in divje zabave, po katerih je otok najbolj znan. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 5. del: Nikozija Big Zuu se v Nikoziji, prestolnici Cipra, pridruži komični legendi Eddieju Kadiju. Med okušanjem dvanajstih jedi na obeh straneh mesta, ki je od leta 1974 razdeljeno na turško-ciprski sever in grško-ciprski jug, odkrivata presenetljivo talilnico okusov, kultur in zgodb, ki so veliko več kot le sonce, morje in divje zabave, po katerih je otok najbolj znan. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Spremljamo dogodek, na katerem se je zbralo največje število vernikov v zgodovini človeštva: indijski festival Kumbh Mela. Romarji so se tam zbrali z enim ciljem: da bi se umili na ustju svetih rek prav v času, ko se Jupiter, Sonce in Luna poravnajo, kar se zgodil le vsakih 144 let. Na pot se je odpravilo več kot pol milijarde romarjev, zato so za to priložnost zgradili mesto, ki so ga morali kmalu po dogodku zaradi naraščajočih rek podreti. Indijska vlada je za dogodek namenila več kot 500 milijonov ameriških dolarjev. Pa je vsem romarjem uspelo priti do reke? EARTH'S BIGGEST FESTIVAL, KUMBH MELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Brigid McFall
Spremljamo dogodek, na katerem se je zbralo največje število vernikov v zgodovini človeštva: indijski festival Kumbh Mela. Romarji so se tam zbrali z enim ciljem: da bi se umili na ustju svetih rek prav v času, ko se Jupiter, Sonce in Luna poravnajo, kar se zgodil le vsakih 144 let. Na pot se je odpravilo več kot pol milijarde romarjev, zato so za to priložnost zgradili mesto, ki so ga morali kmalu po dogodku zaradi naraščajočih rek podreti. Indijska vlada je za dogodek namenila več kot 500 milijonov ameriških dolarjev. Pa je vsem romarjem uspelo priti do reke? EARTH'S BIGGEST FESTIVAL, KUMBH MELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Brigid McFall
Gordon Buchanan se na epsko potovanje čez puščavo Gobi odpravi z dvogrbima velblodoma – vrsto, ki je zelo ikonična, vendar najmanj razumljena. Če hoče, da mu potovanje uspe, se mora z velblodoma spoprijateljiti ter pridobiti njuno zaupanje in spoštovanje. Prečkali bodo vetrovne peščene sipine, neskončne kamnite planjave in zahrbtno goro Bumbat, pri tem pa lahko opazovali še nekatere druge prebivalce puščave. Gordonova velika želja je, da bi videl tudi najbolj ogroženo podvrsto rjavega medveda. Se mu bo uresničila? GORDON BUCHANAN: MY EPIC CAMEL ADVENTURE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jack Warrender
Gordon Buchanan se na epsko potovanje čez puščavo Gobi odpravi z dvogrbima velblodoma – vrsto, ki je zelo ikonična, vendar najmanj razumljena. Če hoče, da mu potovanje uspe, se mora z velblodoma spoprijateljiti ter pridobiti njuno zaupanje in spoštovanje. Prečkali bodo vetrovne peščene sipine, neskončne kamnite planjave in zahrbtno goro Bumbat, pri tem pa lahko opazovali še nekatere druge prebivalce puščave. Gordonova velika želja je, da bi videl tudi najbolj ogroženo podvrsto rjavega medveda. Se mu bo uresničila? GORDON BUCHANAN: MY EPIC CAMEL ADVENTURE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jack Warrender