Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Uničenje tradicionalnega pravnega reda je bil eden manj znanih, a vseeno bistvenih ciljev nacistične države. Vzpostavitev nacionalsocialističnega pravosodja je bila prednostna naloga pri vzpostavljanju družbe, ki so jo urejali krvni in rasni zakoni. Cilj nacistov je bila podreditev sodstva in uveljavitev novega prava, kar jim je s sodelovanjem pravnikov tudi uspelo. Tako so nacisti po takrat veljavnih zakonih in odlokih lahko izvajali grozodejstva, kot je bila Akcija T4 – prisilna evtanazija duševno zaostalih ljudi. Po koncu vojne so na nürnberških procesih sodili nacističnim vojnim zločincem, odgovornim za zločine proti človeštvu. V Zvezni republiki Nemčiji pa je bilo leta 1957 kar 77 odstotkov visokih uradnikov pravosodnega ministrstva bivših nacistov. 2. del Spomladi 1934, po smrti maršala Hindenburga, se je Hitlerju ponudila priložnost za uveljavitev absolutne oblasti v Nemčiji. To mu je tudi uspelo, saj je po noči dolgih nožev zelo oslabil moč SA, premagal opozicijo, odstranil svoje nasprotnike in si podredil sodstvo. Odvetnico Lilo Kuznitsky so zaradi pomoči Judom in zarotnikom obsodili in jo usmrtili z giljotino. Odvetnik Hans Litten je po dolgotrajnem mučenju v koncentracijskem taborišču naredil samomor. Nacistični pravnik Werner Best je bil pozneje obsojen na smrt, a je v zaporu preživel le šest let. Rabelj Johann Reichhart pa je po vojni usmrtil veliko število vojnih zločincev – svojih nekdanjih nacističnih delodajalcev. A JUSTICE OF TERROR / LES TRIBUNAUX DE LA TERREUR / Francija / 2023 / Režija: Jean-Marie Barrère, Marie-Pierre Camus
Uničenje tradicionalnega pravnega reda je bil eden manj znanih, a vseeno bistvenih ciljev nacistične države. Vzpostavitev nacionalsocialističnega pravosodja je bila prednostna naloga pri vzpostavljanju družbe, ki so jo urejali krvni in rasni zakoni. Cilj nacistov je bila podreditev sodstva in uveljavitev novega prava, kar jim je s sodelovanjem pravnikov tudi uspelo. Tako so nacisti po takrat veljavnih zakonih in odlokih lahko izvajali grozodejstva, kot je bila Akcija T4 – prisilna evtanazija duševno zaostalih ljudi. Po koncu vojne so na nürnberških procesih sodili nacističnim vojnim zločincem, odgovornim za zločine proti človeštvu. V Zvezni republiki Nemčiji pa je bilo leta 1957 kar 77 odstotkov visokih uradnikov pravosodnega ministrstva bivših nacistov. 2. del Spomladi 1934, po smrti maršala Hindenburga, se je Hitlerju ponudila priložnost za uveljavitev absolutne oblasti v Nemčiji. To mu je tudi uspelo, saj je po noči dolgih nožev zelo oslabil moč SA, premagal opozicijo, odstranil svoje nasprotnike in si podredil sodstvo. Odvetnico Lilo Kuznitsky so zaradi pomoči Judom in zarotnikom obsodili in jo usmrtili z giljotino. Odvetnik Hans Litten je po dolgotrajnem mučenju v koncentracijskem taborišču naredil samomor. Nacistični pravnik Werner Best je bil pozneje obsojen na smrt, a je v zaporu preživel le šest let. Rabelj Johann Reichhart pa je po vojni usmrtil veliko število vojnih zločincev – svojih nekdanjih nacističnih delodajalcev. A JUSTICE OF TERROR / LES TRIBUNAUX DE LA TERREUR / Francija / 2023 / Režija: Jean-Marie Barrère, Marie-Pierre Camus
Sprehodite se po ustvarjalni poti 95-letnega Dušana Hrena, ki je svoje življenje tesno povezal z glasbo in televizijo. Glasbenik, režiser, ustvarjalec in urednik oddaj je od prvega televizijskega oddajanja do danes k mozaiku njene dediščine veliko prispeval. Bil je pomemben del zgodb in posnetkov številnih razvedrilnih glasbenih oddaj, mednarodnih glasbenih sodelovanj Televizije Slovenija ter režiser številnih posnetkov koncertov, od ljubiteljskih do klasičnih. Pri svojih častitljivih letih je še zelo dejaven, ceni družabno življenje in še vedno rad prihaja na RTV, kjer pomaga pri urejanju arhivske zakladnice, zato mu sodelavci in prijatelji pravijo tudi legenda slovenske televizije.
Sprehodite se po ustvarjalni poti 95-letnega Dušana Hrena, ki je svoje življenje tesno povezal z glasbo in televizijo. Glasbenik, režiser, ustvarjalec in urednik oddaj je od prvega televizijskega oddajanja do danes k mozaiku njene dediščine veliko prispeval. Bil je pomemben del zgodb in posnetkov številnih razvedrilnih glasbenih oddaj, mednarodnih glasbenih sodelovanj Televizije Slovenija ter režiser številnih posnetkov koncertov, od ljubiteljskih do klasičnih. Pri svojih častitljivih letih je še zelo dejaven, ceni družabno življenje in še vedno rad prihaja na RTV, kjer pomaga pri urejanju arhivske zakladnice, zato mu sodelavci in prijatelji pravijo tudi legenda slovenske televizije.
Glasbeni dokumentarni film o tradiciji kubanske glasbe. Priznana hornistka Berlinskih filharmonikov Sarah Willis na Kubi raziskuje korenine kubanske glasbe. Šestim kubanskim skladateljem naroči, da vsak napiše en stavek kubanske plesne suite za rog, godala in tolkala. Vsak stavek suite je nato izveden in posnet v kraju, kjer je nastal. Film ceste tako predstavi celotno Kubo in njeno glasbeno dediščino in ponuja vizualno glasbeno poslastico tega karibskega otoka. CUBAN DANCES – A MUSICAL ROAD TRIP WITH SARAH WILLIS /Nemčija 2022/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Glasbeni dokumentarni film o tradiciji kubanske glasbe. Priznana hornistka Berlinskih filharmonikov Sarah Willis na Kubi raziskuje korenine kubanske glasbe. Šestim kubanskim skladateljem naroči, da vsak napiše en stavek kubanske plesne suite za rog, godala in tolkala. Vsak stavek suite je nato izveden in posnet v kraju, kjer je nastal. Film ceste tako predstavi celotno Kubo in njeno glasbeno dediščino in ponuja vizualno glasbeno poslastico tega karibskega otoka. CUBAN DANCES – A MUSICAL ROAD TRIP WITH SARAH WILLIS /Nemčija 2022/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Ljudje imamo danes ogromen vpliv na planet, naravna okolja in druga bitja, ki si z nami delijo ta del vesolja. Ena od sledi, ki jo puščamo naslednjim generacijam, so naši odpadki. Teh še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo toliko kot danes. Samo komunalnih odpadkov vsako leto proizvedemo dve milijardi ton. V morja in oceane zmečemo 11 milijonov ton odpadne plastike – tudi zato, ker vsak teden proizvedemo toliko novih reči, da bi njihova skupna teža ustrezala teži celotnega človeštva. Izobraževalni program TVS začenja novo serijo oddaj Pot v zeleno. Oddaje so namenjene širšemu krogu gledalcev in na poljuden način spregovorijo o skrbi za okolje. Govorijo o mestih prihodnosti, o trajnostnem turizmu, o zdravi hrani in opozarjajo na dileme današnjega časa – od problema odpadkov do izumiranja oziroma ohranjanja biotske raznovrstnosti. To jesen bo na sporedu pet 25-minutnih oddaj.
Ljudje imamo danes ogromen vpliv na planet, naravna okolja in druga bitja, ki si z nami delijo ta del vesolja. Ena od sledi, ki jo puščamo naslednjim generacijam, so naši odpadki. Teh še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo toliko kot danes. Samo komunalnih odpadkov vsako leto proizvedemo dve milijardi ton. V morja in oceane zmečemo 11 milijonov ton odpadne plastike – tudi zato, ker vsak teden proizvedemo toliko novih reči, da bi njihova skupna teža ustrezala teži celotnega človeštva. Izobraževalni program TVS začenja novo serijo oddaj Pot v zeleno. Oddaje so namenjene širšemu krogu gledalcev in na poljuden način spregovorijo o skrbi za okolje. Govorijo o mestih prihodnosti, o trajnostnem turizmu, o zdravi hrani in opozarjajo na dileme današnjega časa – od problema odpadkov do izumiranja oziroma ohranjanja biotske raznovrstnosti. To jesen bo na sporedu pet 25-minutnih oddaj.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Starec in štorklja je film o Stjepanu, nekdanjem šolskem hišniku, danes upokojencu, ki ga svet morda sploh ne bi opazil, če v njegovo življenje ne bi vstopili dve posebni štorklji: Malena in Klepetan. To je film o samoti, pred katero nas mnogi strašijo. Film, ki nam daje redko priložnost videti človeško ter živalsko samoto in njuno medsebojno povezanost. Medtem, ko ljudje v današnjem času kljub zakonom narave vse več letijo, je nekaterim, ki jim je narava dala krila, človek to pravico vzel. Dogajanje se odvija v predmestju Slavonskega Broda. Vdovec Stjepan Vokić je leta 1992 našel štorkljo z zlomljenim krilom. Rešil ji je življenje, jo poimenoval Malena in od takrat naprej skrbel zanjo. Brez njegove pomoči bi zagotovo umrla od lakote. Pa on brez nje? Od leta 2002 se k Maleni vsako leto vrača samec iz Južne Afrike, oče njunih otrok. Do danes sta jih imela šestdeset. Stjepan mu je dal ime Klepetan. Vsako leto se jima izležejo novi ptički, s katerimi Klepetan jeseni odleti v Afriko, Malena pa ostaja doma s Stjepanom in njegovimi pogledi na svet ljubezni in sovraštva, s strahom pred zapustitvijo in samoto ter s prezirljivim odnosom do zasužnjevanja z materializmom. In tu se začne naša zgodba.
Starec in štorklja je film o Stjepanu, nekdanjem šolskem hišniku, danes upokojencu, ki ga svet morda sploh ne bi opazil, če v njegovo življenje ne bi vstopili dve posebni štorklji: Malena in Klepetan. To je film o samoti, pred katero nas mnogi strašijo. Film, ki nam daje redko priložnost videti človeško ter živalsko samoto in njuno medsebojno povezanost. Medtem, ko ljudje v današnjem času kljub zakonom narave vse več letijo, je nekaterim, ki jim je narava dala krila, človek to pravico vzel. Dogajanje se odvija v predmestju Slavonskega Broda. Vdovec Stjepan Vokić je leta 1992 našel štorkljo z zlomljenim krilom. Rešil ji je življenje, jo poimenoval Malena in od takrat naprej skrbel zanjo. Brez njegove pomoči bi zagotovo umrla od lakote. Pa on brez nje? Od leta 2002 se k Maleni vsako leto vrača samec iz Južne Afrike, oče njunih otrok. Do danes sta jih imela šestdeset. Stjepan mu je dal ime Klepetan. Vsako leto se jima izležejo novi ptički, s katerimi Klepetan jeseni odleti v Afriko, Malena pa ostaja doma s Stjepanom in njegovimi pogledi na svet ljubezni in sovraštva, s strahom pred zapustitvijo in samoto ter s prezirljivim odnosom do zasužnjevanja z materializmom. In tu se začne naša zgodba.
Dokumentarna serija Azija raziskuje izjemno naravo in naravna čudesa največje celine na Zemlji. Popelje nas skozi najosupljivejše azijske pokrajine – od najvišjih vrhov sveta v Himalaji do džungel Bornea, od polarne divjine Sibirije do koralnih morij Indijskega oceana – vse to ob odkrivanju izjemnega, do zdaj neznanega vedenja živali, ki je bilo v številnih primerih posneto prvič. Azija je tudi najbolj poseljena celina, zato se morajo živali prilagoditi življenju ob ljudeh. 6. del: Sušno osrčje V osrčju Azije ležijo obsežna sušna območja – puščave in stepe, ki so tako neizprosne, da življenje tam nenehno preizkuša svoje meje. Tu eden najredkejših sesalcev na svetu, gobijski medved, komaj najde dovolj vode, dolgouhi skakač pa je s svojimi izstopajočimi lastnostmi najspretnejši lovec v puščavi Gobi. Mongolske gazele morajo poleg ostrih zim premagovati tudi človeške ovire. Življenje v sušnem osrčju Azije od vseh bitij zahteva izjemno vzdržljivost. ASIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nick Green
Dokumentarna serija Azija raziskuje izjemno naravo in naravna čudesa največje celine na Zemlji. Popelje nas skozi najosupljivejše azijske pokrajine – od najvišjih vrhov sveta v Himalaji do džungel Bornea, od polarne divjine Sibirije do koralnih morij Indijskega oceana – vse to ob odkrivanju izjemnega, do zdaj neznanega vedenja živali, ki je bilo v številnih primerih posneto prvič. Azija je tudi najbolj poseljena celina, zato se morajo živali prilagoditi življenju ob ljudeh. 6. del: Sušno osrčje V osrčju Azije ležijo obsežna sušna območja – puščave in stepe, ki so tako neizprosne, da življenje tam nenehno preizkuša svoje meje. Tu eden najredkejših sesalcev na svetu, gobijski medved, komaj najde dovolj vode, dolgouhi skakač pa je s svojimi izstopajočimi lastnostmi najspretnejši lovec v puščavi Gobi. Mongolske gazele morajo poleg ostrih zim premagovati tudi človeške ovire. Življenje v sušnem osrčju Azije od vseh bitij zahteva izjemno vzdržljivost. ASIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nick Green
Po Skandinaviji s Simonom Reevom
Simon Reeve potuje po deželah arktične tundre, širnih gozdov in osupljivih fjordov ter raziskuje presenetljive skrivnosti nekaterih najsrečnejših in najbolj enakopravnih družb na svetu. 3 del: Na zadnji etapi potovanja po Skandinaviji Simon Reeve potuje skozi švedske gozdove do čudovite danske prestolnice Köbenhavna ter odkriva presenetljive in včasih pretresljive plati Švedske in Danske. SCANDINAVIA WITH SIMON REEVE / Velika Britanija / 2025 / Režija: Chris Mitchell
Simon Reeve potuje po deželah arktične tundre, širnih gozdov in osupljivih fjordov ter raziskuje presenetljive skrivnosti nekaterih najsrečnejših in najbolj enakopravnih družb na svetu. 3 del: Na zadnji etapi potovanja po Skandinaviji Simon Reeve potuje skozi švedske gozdove do čudovite danske prestolnice Köbenhavna ter odkriva presenetljive in včasih pretresljive plati Švedske in Danske. SCANDINAVIA WITH SIMON REEVE / Velika Britanija / 2025 / Režija: Chris Mitchell
Po Šrilanki z Alexandrom Armstrongom
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 3. del: Alexander v zadnji etapi potovanja po prekrasni Šrilanki spozna strokovnjaka za kače Sampatha, ki rešuje te smrtonosne, ampak ogrožene plazilce. Po srečanju z znano šrilanško popotnico Shenelle se odpravi na tamilski sever, kjer je 26 let divjala državljanska vojna. Tam si ogleda dirke z bikovskimi vpregami, obišče hindujski tempelj in se udeleži treninga šrilanške borilne veščine. Vmes se v osrednjem delu otoka povzpne na Levjo skalo, kjer je v 5. stoletju stala mogočna kraljeva trdnjava. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 3. del: Alexander v zadnji etapi potovanja po prekrasni Šrilanki spozna strokovnjaka za kače Sampatha, ki rešuje te smrtonosne, ampak ogrožene plazilce. Po srečanju z znano šrilanško popotnico Shenelle se odpravi na tamilski sever, kjer je 26 let divjala državljanska vojna. Tam si ogleda dirke z bikovskimi vpregami, obišče hindujski tempelj in se udeleži treninga šrilanške borilne veščine. Vmes se v osrednjem delu otoka povzpne na Levjo skalo, kjer je v 5. stoletju stala mogočna kraljeva trdnjava. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Italijanska režiserka Valentina Bertani v dokumentarnem filmu s tankočutnostjo spremlja enojajčna dvojčka s posebnimi potrebami, ki po končani srednji šoli vstopata v svet odraslih. Joshua si želi doživeti spolni odnos, Benjamin pa išče utopično ljubezen. Čeprav se hitro vznemirita in spreta, sta brata tesno povezana. Ker sta judovskega rodu, se v okviru izraelskega programa za mlade odpravita na vojaško urjenje, kjer Benji hitro spozna, da vojaška disciplina ni zanj. Naučita se, da odrasel človek ne sme metati sence na sočloveka. THE CROWN SHYNESS / Italija, Izrael / 2022 / Režija: Valentina Bertani
Italijanska režiserka Valentina Bertani v dokumentarnem filmu s tankočutnostjo spremlja enojajčna dvojčka s posebnimi potrebami, ki po končani srednji šoli vstopata v svet odraslih. Joshua si želi doživeti spolni odnos, Benjamin pa išče utopično ljubezen. Čeprav se hitro vznemirita in spreta, sta brata tesno povezana. Ker sta judovskega rodu, se v okviru izraelskega programa za mlade odpravita na vojaško urjenje, kjer Benji hitro spozna, da vojaška disciplina ni zanj. Naučita se, da odrasel človek ne sme metati sence na sočloveka. THE CROWN SHYNESS / Italija, Izrael / 2022 / Režija: Valentina Bertani
Pretresljiv dokumentarni film prinaša intimni portret Samirja Mehića, glasbenika, ki je umrl kot žrtev genocida v Srebrenici. Življenjska zgodba umetnika in nekdanjega vodje rockovske skupine Bowie se razkriva skozi njegova osebna pisma in spomine, od rane mladosti, prežete z glasbo in sanjami, prek tragedije vojne do izgube življenja. Dokumentarni film je ganljivo pričevanje o človekovi ranljivosti, travmah, ki jih ni mogoče pozabiti, in je tudi opomin o vojnih zločinih. SAMIR MEHIĆ BOWIE: PISMA IZ SREBRENICE / SAMIR MEHIC BOWIE: LETTERS FROM SREBRENICA / Bosna in Hercegovina / 2024 / Režija: Lamija Grebo
Pretresljiv dokumentarni film prinaša intimni portret Samirja Mehića, glasbenika, ki je umrl kot žrtev genocida v Srebrenici. Življenjska zgodba umetnika in nekdanjega vodje rockovske skupine Bowie se razkriva skozi njegova osebna pisma in spomine, od rane mladosti, prežete z glasbo in sanjami, prek tragedije vojne do izgube življenja. Dokumentarni film je ganljivo pričevanje o človekovi ranljivosti, travmah, ki jih ni mogoče pozabiti, in je tudi opomin o vojnih zločinih. SAMIR MEHIĆ BOWIE: PISMA IZ SREBRENICE / SAMIR MEHIC BOWIE: LETTERS FROM SREBRENICA / Bosna in Hercegovina / 2024 / Režija: Lamija Grebo
Fotograf Vincent Munier znamenitega francoskega književnika Sylvaina Tessona popelje po sledeh veličastnega snežnega leoparda. Jima bo v zasedah, ki jih postavljata v tibetanski divjini, uspelo uzreti mogočnega štirinožnega lepotca? Dokumentarni film s slikovitimi panoramskimi posnetki prikaže prelestno neusmiljenost živalskega sveta. LA PANTHÈRE DES NEIGES / THE VELVET QUEEN / Francija / 2021 / Režija: Marie Amiguet, Vincent Munier
Fotograf Vincent Munier znamenitega francoskega književnika Sylvaina Tessona popelje po sledeh veličastnega snežnega leoparda. Jima bo v zasedah, ki jih postavljata v tibetanski divjini, uspelo uzreti mogočnega štirinožnega lepotca? Dokumentarni film s slikovitimi panoramskimi posnetki prikaže prelestno neusmiljenost živalskega sveta. LA PANTHÈRE DES NEIGES / THE VELVET QUEEN / Francija / 2021 / Režija: Marie Amiguet, Vincent Munier