Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 2. del: Leto 1803, Jane Austen je stara sedemindvajset let. Napisala je že Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost in Northangersko opatijo, toda razen njene družine jih ni prebral nihče drug. Če se je želela z novim poklicem preživljati, je morala najti založnika in romane objaviti. Njen brat Henry je uporabil svoja znanstva v Londonu in prišel do založnika Benjamina Crosbyja, ki je odkupil pravice za Northangersko opatijo. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 2. del: Leto 1803, Jane Austen je stara sedemindvajset let. Napisala je že Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost in Northangersko opatijo, toda razen njene družine jih ni prebral nihče drug. Če se je želela z novim poklicem preživljati, je morala najti založnika in romane objaviti. Njen brat Henry je uporabil svoja znanstva v Londonu in prišel do založnika Benjamina Crosbyja, ki je odkupil pravice za Northangersko opatijo. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Lucy Worsley nam v praznični oddaji predstavi zgodovino božičnih pesmi. Wassail, poganski obred za rodovitnost, je bil predhodnik koledovanja, ki ga je krščanstvo preimenovalo v božič. Toda za puritance in Anglikansko cerkev so bile božične pesmi preveč vesele. Lucy v Britanski knjižnici odkrije otroško knjigo iz 18. stoletja, v kateri je spominska igra z naslovom »Dvanajst dni božiča«. Božične pesmi so bile lahko tudi prevratniške. Katoliški pisatelj John Francis Wade je v pesem Hitite, kristjani skril sporočilo v podporo jakobitov. Anglikanska cerkev je naposled odprla vrata vsem božičnim pesmim. Lucy spozna ljudsko pevko in ta ji pove zgodbo o ostarelem kmečkem delavcu Henryju Garmanu. Prepeval je pesem, ki jo danes poznamo pod naslovom Oj, malo mesto Betlehem. Nazadnje v zasneženih avstrijskih Alpah izve za zgodbo o mladem duhovniku, ki je iskal melodijo za svojo pesem. Nastala je Sveta noč, ki je zaznamovala tudi božično premirje leta 1914. LUCY WORSLEY'S CHRISTMAS CAROLS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Edmund Moriarty
Lucy Worsley nam v praznični oddaji predstavi zgodovino božičnih pesmi. Wassail, poganski obred za rodovitnost, je bil predhodnik koledovanja, ki ga je krščanstvo preimenovalo v božič. Toda za puritance in Anglikansko cerkev so bile božične pesmi preveč vesele. Lucy v Britanski knjižnici odkrije otroško knjigo iz 18. stoletja, v kateri je spominska igra z naslovom »Dvanajst dni božiča«. Božične pesmi so bile lahko tudi prevratniške. Katoliški pisatelj John Francis Wade je v pesem Hitite, kristjani skril sporočilo v podporo jakobitov. Anglikanska cerkev je naposled odprla vrata vsem božičnim pesmim. Lucy spozna ljudsko pevko in ta ji pove zgodbo o ostarelem kmečkem delavcu Henryju Garmanu. Prepeval je pesem, ki jo danes poznamo pod naslovom Oj, malo mesto Betlehem. Nazadnje v zasneženih avstrijskih Alpah izve za zgodbo o mladem duhovniku, ki je iskal melodijo za svojo pesem. Nastala je Sveta noč, ki je zaznamovala tudi božično premirje leta 1914. LUCY WORSLEY'S CHRISTMAS CAROLS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Edmund Moriarty
Miúcha, slavna brazilska pevka bosse nove, je bila obenem tudi sestra Chica Buarqueja, učenka Viníciusa de Moraesa, druga žena Joãa Gilberta in sodelavka Toma Jobima. V filmu nam njeno zgodbo razkrivajo njena osebna pisma, zvočni in filmski posnetki ter njene risbe in akvareli, ki kažejo, da je bila sicer vedno v senci moških glasbenikov, a je v tem moškem svetu ves čas iskala svoj glas – in ga sčasoma tudi našla. Miúcha: glas bosse nove je film o izjemni glasbenici in zakulisju glasbenega gibanja bossa nova. MIÚCHA – A VOZ DA BOSSA NOVA / MIÚCHA - THE VOICE OF BOSSA NOVA / Brazilija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Daniel Zarvos, Liliane Mutti
Miúcha, slavna brazilska pevka bosse nove, je bila obenem tudi sestra Chica Buarqueja, učenka Viníciusa de Moraesa, druga žena Joãa Gilberta in sodelavka Toma Jobima. V filmu nam njeno zgodbo razkrivajo njena osebna pisma, zvočni in filmski posnetki ter njene risbe in akvareli, ki kažejo, da je bila sicer vedno v senci moških glasbenikov, a je v tem moškem svetu ves čas iskala svoj glas – in ga sčasoma tudi našla. Miúcha: glas bosse nove je film o izjemni glasbenici in zakulisju glasbenega gibanja bossa nova. MIÚCHA – A VOZ DA BOSSA NOVA / MIÚCHA - THE VOICE OF BOSSA NOVA / Brazilija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Daniel Zarvos, Liliane Mutti
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 3. del: Zadnji del Michaelovega potovanja bo vse prej kot lahek. Po luknjasti cesti, kjer vsi vozijo cikcak ali v nasprotno smer, prispe v Benin. V nekdanjem mogočnem kraljestvu je tradicija litja brona še vedno zelo živa. Michael kmalu ugotovi, da so domačini zelo nastrojeni proti Britancem, ker so jim požgali mesto in zaplenili umetnine iz brona, od katerih so mnoge razstavljene v Britanskem muzeju. Pokusi najbolj znano jed – riž jollof, za katerega vsak Nigerijec pravi, da je mamin najboljši. Michael potovanje konča v Lagosu, kjer obišče največjo cerkev na svetu. Optimizem in veselje prevzameta tudi njega. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 3. del: Zadnji del Michaelovega potovanja bo vse prej kot lahek. Po luknjasti cesti, kjer vsi vozijo cikcak ali v nasprotno smer, prispe v Benin. V nekdanjem mogočnem kraljestvu je tradicija litja brona še vedno zelo živa. Michael kmalu ugotovi, da so domačini zelo nastrojeni proti Britancem, ker so jim požgali mesto in zaplenili umetnine iz brona, od katerih so mnoge razstavljene v Britanskem muzeju. Pokusi najbolj znano jed – riž jollof, za katerega vsak Nigerijec pravi, da je mamin najboljši. Michael potovanje konča v Lagosu, kjer obišče največjo cerkev na svetu. Optimizem in veselje prevzameta tudi njega. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Strma in ovinkasta gorska cesta čez stari prelaz Ljubelj, ki je bila pozimi zaradi snega pogosto neprevozna, je za nemške okupatorje pomenila veliko in motečo oviro. Za obvladovanje zasedenih dežel in boljšo povezavo z Jadranom in vzhodom so se odločili zgraditi cestni predor. Za gradnjo jim je primanjkovalo delovne sile, zato so postavili koncentracijsko taborišče. Jetniki so morali v nečloveških razmerah zgraditi 1566 metrov dolg predor. Taborišče Ljubelj pa je bilo eno redkih, kjer so jetnikom nesebično pomagali okoliški prebivalci.
Strma in ovinkasta gorska cesta čez stari prelaz Ljubelj, ki je bila pozimi zaradi snega pogosto neprevozna, je za nemške okupatorje pomenila veliko in motečo oviro. Za obvladovanje zasedenih dežel in boljšo povezavo z Jadranom in vzhodom so se odločili zgraditi cestni predor. Za gradnjo jim je primanjkovalo delovne sile, zato so postavili koncentracijsko taborišče. Jetniki so morali v nečloveških razmerah zgraditi 1566 metrov dolg predor. Taborišče Ljubelj pa je bilo eno redkih, kjer so jetnikom nesebično pomagali okoliški prebivalci.
Irsko mestece se pripravlja na hitro bližajoči se božič, nekateri njegovi prebivalci pa se spoprijemajo tako z veseljem kakor z bolečino, s stresom in velikimi pričakovanji, ki jih prinaša ta za številne najčarobnejši čas v letu. Režiser Ken Wardrop je ustvaril drugačen praznični film, poln sočutja, irskega humorja in srčnosti. SO THIS IS CHRISTMAS / Irska / 2023 / Režija: Ken Wardrop
Irsko mestece se pripravlja na hitro bližajoči se božič, nekateri njegovi prebivalci pa se spoprijemajo tako z veseljem kakor z bolečino, s stresom in velikimi pričakovanji, ki jih prinaša ta za številne najčarobnejši čas v letu. Režiser Ken Wardrop je ustvaril drugačen praznični film, poln sočutja, irskega humorja in srčnosti. SO THIS IS CHRISTMAS / Irska / 2023 / Režija: Ken Wardrop
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Ob praktičnih nasvetih in trikih za prihranek časa bo irski kuhar in voditelj Donal Skehan v 8-delni seriji predstavil ideje za raznovrstne jedi – od hitrih večerij med tednom, klasičnih družinskih obrokov in enolončnic do poslastic, ki očarajo še tako zahtevne goste. V tej oddaji bo Donal pripravil tri jedi z žara: pikantna rebrca po korejsko, jagnjetino s hariso in agrumi ter flambirane banane z masleno omako. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Ob praktičnih nasvetih in trikih za prihranek časa bo irski kuhar in voditelj Donal Skehan v 8-delni seriji predstavil ideje za raznovrstne jedi – od hitrih večerij med tednom, klasičnih družinskih obrokov in enolončnic do poslastic, ki očarajo še tako zahtevne goste. V tej oddaji bo Donal pripravil tri jedi z žara: pikantna rebrca po korejsko, jagnjetino s hariso in agrumi ter flambirane banane z masleno omako. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Evropa je že desetletja talilni lonec različnih kultur in etničnih skupin. Priseljevanje iz podsaharske Afrike, Bližnjega vzhoda in drugih delov pretežno globalnega Juga je evropske družbe obogatilo in obremenilo obenem. In to velja tudi za manjšine same. A kdo pravzaprav so pripadniki druge generacije priseljencev? Kako oblikujejo svojo identiteto, razpeti med državami svojih prednikov in evropskimi domovinami? V dokumentarnem filmu Novi Evropejci smo odgovore na ta vprašanja iskali v Neaplju, Parizu, Budimpešti, Stockholmu in Berlinu. Avtor oddaje: Seku Conde
Evropa je že desetletja talilni lonec različnih kultur in etničnih skupin. Priseljevanje iz podsaharske Afrike, Bližnjega vzhoda in drugih delov pretežno globalnega Juga je evropske družbe obogatilo in obremenilo obenem. In to velja tudi za manjšine same. A kdo pravzaprav so pripadniki druge generacije priseljencev? Kako oblikujejo svojo identiteto, razpeti med državami svojih prednikov in evropskimi domovinami? V dokumentarnem filmu Novi Evropejci smo odgovore na ta vprašanja iskali v Neaplju, Parizu, Budimpešti, Stockholmu in Berlinu. Avtor oddaje: Seku Conde
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Dokumentarni film »Postati labod« popelje gledalca v fascinanten svet klasičnega baleta in prikazuje mlade plesalce z vsega sveta na njihovi poti do uresničitve sanj. Film odkrito govori tudi o temnih straneh baleta – od poškodb do motenj hranjenja. Z ganljivimi intervjuji, prepričljivimi vajami in dih jemajočimi odrskimi trenutki je dokumentarni film globok poklon lepoti in izzivom baleta ter ljudem, ki so svoja življenja posvetili tem sanjam. BECOMING A SWAN / Nemčija 2024 scenarij Deike Wilhelm, režija Benedict Mirow
Dokumentarni film »Postati labod« popelje gledalca v fascinanten svet klasičnega baleta in prikazuje mlade plesalce z vsega sveta na njihovi poti do uresničitve sanj. Film odkrito govori tudi o temnih straneh baleta – od poškodb do motenj hranjenja. Z ganljivimi intervjuji, prepričljivimi vajami in dih jemajočimi odrskimi trenutki je dokumentarni film globok poklon lepoti in izzivom baleta ter ljudem, ki so svoja življenja posvetili tem sanjam. BECOMING A SWAN / Nemčija 2024 scenarij Deike Wilhelm, režija Benedict Mirow
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Slikarka Ivana Kobilca (1861–1962) je v dokumentarnem filmu predstavljena kot pogumna, samozavestna, inovativna in ustvarjalna umetnica. Skozi igro igralke Nataše Matjašec spremljamo njeno evropsko pot, ki jo vodi na Dunaj, v München, Pariz, Sarajevo in Berlin. Film poudarja težko pot umetnice v 19. stoletju, v katerem se ženske niso mogle izšolati v državnih ustanovah in si pridobiti naslova akademske slikarke, kar je pomenilo, da so obiskovale privatne šole in trpele očitek neakademskosti. Prav tako so bile diskriminirane pri razstavljanju, zato si je slikarka pri podpisovanju slik pomagala le z začetnico imena (I. Kobilca), da je tako prikrivala svoj spol, kar ji je omogočalo nemoteno razstavljanje po pomembnih evropskih galerijah tistega časa. Njena odločitev za samostojno slikarsko pot je dozorela pri šestnajstih letih, ko je z očetom obiskala Dunaj in si ogledala nekaj tamkajšnjih galerij in muzejev. Tako ji je bilo všeč, da je sanjarila samo še o Dunaju, kam
Slikarka Ivana Kobilca (1861–1962) je v dokumentarnem filmu predstavljena kot pogumna, samozavestna, inovativna in ustvarjalna umetnica. Skozi igro igralke Nataše Matjašec spremljamo njeno evropsko pot, ki jo vodi na Dunaj, v München, Pariz, Sarajevo in Berlin. Film poudarja težko pot umetnice v 19. stoletju, v katerem se ženske niso mogle izšolati v državnih ustanovah in si pridobiti naslova akademske slikarke, kar je pomenilo, da so obiskovale privatne šole in trpele očitek neakademskosti. Prav tako so bile diskriminirane pri razstavljanju, zato si je slikarka pri podpisovanju slik pomagala le z začetnico imena (I. Kobilca), da je tako prikrivala svoj spol, kar ji je omogočalo nemoteno razstavljanje po pomembnih evropskih galerijah tistega časa. Njena odločitev za samostojno slikarsko pot je dozorela pri šestnajstih letih, ko je z očetom obiskala Dunaj in si ogledala nekaj tamkajšnjih galerij in muzejev. Tako ji je bilo všeč, da je sanjarila samo še o Dunaju, kam
Ko je pianist Francesco Piemontesi slišal neobjavljen posnetek pianista in skladatelja Sergeja Rahmaninova, je bil šokiran. Svoboda njegovega igranja, barve in virtuoznost, ki je vedno predstavljena z nasmehom, so ga prevzeli. Odločil se je, da bo tukaj raziskal tisto, kar je mislil, da sliši: alkimijo klavirja. Skupaj z režiserjem Janom Schmidtom-Garrejem je Piemontesi obiskal naboljše pianiste sveta, da bi mu razkrili skrivnosti igranja na klavir. Obiskala sta tudi Mario João Pires v Španiji, dirigenta Antonia Pappana in slovitega pianista Alfreda Brendela. Vabljeni na potovanje po zvočno razkošnem svetu klavirskega zvoka. THE ALCHEMY OF THE PIANO / Nemčija 2024 / režija Jan Schmidt-Garre
Ko je pianist Francesco Piemontesi slišal neobjavljen posnetek pianista in skladatelja Sergeja Rahmaninova, je bil šokiran. Svoboda njegovega igranja, barve in virtuoznost, ki je vedno predstavljena z nasmehom, so ga prevzeli. Odločil se je, da bo tukaj raziskal tisto, kar je mislil, da sliši: alkimijo klavirja. Skupaj z režiserjem Janom Schmidtom-Garrejem je Piemontesi obiskal naboljše pianiste sveta, da bi mu razkrili skrivnosti igranja na klavir. Obiskala sta tudi Mario João Pires v Španiji, dirigenta Antonia Pappana in slovitega pianista Alfreda Brendela. Vabljeni na potovanje po zvočno razkošnem svetu klavirskega zvoka. THE ALCHEMY OF THE PIANO / Nemčija 2024 / režija Jan Schmidt-Garre