Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V intervjuju je dr. Jože Možina s sogovornikom, dr. Gamsom, načel temi, pri katerih je ta kot znanstvenik izjemno suveren. Prva tema je umetna inteligenca, druga pa izjemno slaba demografska projekcija za slovenski narod. Gost oddaje, ki je pionir umetne inteligence pri nas in ki je doma in v tujini prejel številne znanstvene nagrade, nam razkrije izjemno moč umetne inteligence pri reševanju praktičnih problemov v prometu in zdravstvu. Dr. Gams umetno inteligenco predstavlja kot eno od najmočnejših orodij našega časa, ki lahko pomaga pri urejanju prometnih tokov, zmanjševanju zastojev in boljšem upravljanju velikih mest. Velik potencial vidi tudi v zdravstvu, kjer lahko umetna inteligenca pomaga pri hitrejši orientaciji bolnikov, podpori zdravnikom in skrajševanju čakalnih vrst. Ob tem opozarja, da tehnologija ni nevtralna, saj je njena moč odvisna od tega, kdo in s kakšnim namenom jo uporablja. Drugi velik poudarek intervjuja je demografija. Na tem področju so po besedah dr. Gamsa izračuni zelo resni. Kot opozarja, je rodnost v Sloveniji prenizka za dolgoročen obstoj naroda. Posebej kritičen je do nekaterih ukrepov, med katere uvršča protidružinsko politiko, spodkopavanje družine in ideologijo spolov. Prepričan je, da družina ostaja ključen prostor varnosti in podpore, brez katere se ženske težje odločajo za materinstvo. Stanje je primerjal s Titanikom, ki pluje proti ledeni gori. A je obenem poudaril, da še ni prepozno za streznitev in ukrepanje. Ob koncu oddaje je vendarle prevladal optimizem, saj dr. Gams verjame, da bo prav razvoj superinteligence lahko pomagal človeštvu preživeti in najti pot v boljšo prihodnost.
V intervjuju je dr. Jože Možina s sogovornikom, dr. Gamsom, načel temi, pri katerih je ta kot znanstvenik izjemno suveren. Prva tema je umetna inteligenca, druga pa izjemno slaba demografska projekcija za slovenski narod. Gost oddaje, ki je pionir umetne inteligence pri nas in ki je doma in v tujini prejel številne znanstvene nagrade, nam razkrije izjemno moč umetne inteligence pri reševanju praktičnih problemov v prometu in zdravstvu. Dr. Gams umetno inteligenco predstavlja kot eno od najmočnejših orodij našega časa, ki lahko pomaga pri urejanju prometnih tokov, zmanjševanju zastojev in boljšem upravljanju velikih mest. Velik potencial vidi tudi v zdravstvu, kjer lahko umetna inteligenca pomaga pri hitrejši orientaciji bolnikov, podpori zdravnikom in skrajševanju čakalnih vrst. Ob tem opozarja, da tehnologija ni nevtralna, saj je njena moč odvisna od tega, kdo in s kakšnim namenom jo uporablja. Drugi velik poudarek intervjuja je demografija. Na tem področju so po besedah dr. Gamsa izračuni zelo resni. Kot opozarja, je rodnost v Sloveniji prenizka za dolgoročen obstoj naroda. Posebej kritičen je do nekaterih ukrepov, med katere uvršča protidružinsko politiko, spodkopavanje družine in ideologijo spolov. Prepričan je, da družina ostaja ključen prostor varnosti in podpore, brez katere se ženske težje odločajo za materinstvo. Stanje je primerjal s Titanikom, ki pluje proti ledeni gori. A je obenem poudaril, da še ni prepozno za streznitev in ukrepanje. Ob koncu oddaje je vendarle prevladal optimizem, saj dr. Gams verjame, da bo prav razvoj superinteligence lahko pomagal človeštvu preživeti in najti pot v boljšo prihodnost.
Slovenija se uvršča med države, v katerih živi zelo veliko število medvedov. Dolgo je veljala za mednarodni zgled sobivanja te živali in človeka. Se to zdaj spreminja? V oddaji sodelujejo Marija Jakopin, ki vodi podjetje za upravljanje gozda, je pa tudi lovka, matematičarka in publicistka; prof. dr. Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, eden od najbolj cenjenih evropskih strokovnjakov za upravljanje medveda, in Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov v Zavodu za gozdove Slovenije.
Slovenija se uvršča med države, v katerih živi zelo veliko število medvedov. Dolgo je veljala za mednarodni zgled sobivanja te živali in človeka. Se to zdaj spreminja? V oddaji sodelujejo Marija Jakopin, ki vodi podjetje za upravljanje gozda, je pa tudi lovka, matematičarka in publicistka; prof. dr. Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, eden od najbolj cenjenih evropskih strokovnjakov za upravljanje medveda, in Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov v Zavodu za gozdove Slovenije.
Jože in Bernarda gostita igralko Sašo Pavlin Stošić ter Tomaža Gorkiča, scenarista in režiserja nove serije na naši televiziji z naslovom Pošast za železno zaveso. Polno radosti in srčnosti bosta gotovo prinesli Ladeja Godina Košir in Tina Košir. Za dobre glasbene ritme bo poskrbela skupina Generator, Big Foot Mama v akustični verziji igrajo Dež bo spral, prvič se pri nas predstavlja mlada ZHA - Neža Rebernik Jamnik. Katja Stojnič nam bo predstavila poklic vojakinje, Tjaša Platovšek je obiskala zakulisje rock spektakla She rocks.
Jože in Bernarda gostita igralko Sašo Pavlin Stošić ter Tomaža Gorkiča, scenarista in režiserja nove serije na naši televiziji z naslovom Pošast za železno zaveso. Polno radosti in srčnosti bosta gotovo prinesli Ladeja Godina Košir in Tina Košir. Za dobre glasbene ritme bo poskrbela skupina Generator, Big Foot Mama v akustični verziji igrajo Dež bo spral, prvič se pri nas predstavlja mlada ZHA - Neža Rebernik Jamnik. Katja Stojnič nam bo predstavila poklic vojakinje, Tjaša Platovšek je obiskala zakulisje rock spektakla She rocks.
Tokrat oddaja Nedelja po domače gostuje v Podčetrtku, kjer so moči združili glasbeni ustvarjalci iz občin Podčetrtek in Kozje. Z vami bodo ansambli: Slovenski zvoki, Aplavz, Raztur in Murni ter Peter Misja z Obsoteljskimi slavčki in folklorna skupina Kozje. Bodite z nami tudi vi.
Tokrat oddaja Nedelja po domače gostuje v Podčetrtku, kjer so moči združili glasbeni ustvarjalci iz občin Podčetrtek in Kozje. Z vami bodo ansambli: Slovenski zvoki, Aplavz, Raztur in Murni ter Peter Misja z Obsoteljskimi slavčki in folklorna skupina Kozje. Bodite z nami tudi vi.
Oddaja o slovenski glasbeni sceni. Od mainstreama do alternative. V sodelovanju z radijskimi postajami in MMC pripravljamo pregled glasbenih vsebin, dogodkov, intervjujev, koncertov … NaBit – kot bodybuilder vaših ušesnih bobenčkov. Voditelj oddaje je Peter Pongrac.
Oddaja o slovenski glasbeni sceni. Od mainstreama do alternative. V sodelovanju z radijskimi postajami in MMC pripravljamo pregled glasbenih vsebin, dogodkov, intervjujev, koncertov … NaBit – kot bodybuilder vaših ušesnih bobenčkov. Voditelj oddaje je Peter Pongrac.
Volitve so šele naslednji teden, tako da ste to soboto lahko popolnoma sproščeni, ko si ogledate novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kaj govorijo prisluhi, zakaj Putin ni priplaval po juhi in kdo je na Brniku ubil dve muhi? Naš jezični mnogobojec magister Baltić odkriva nove plasti slovenskega besedotvorja, pozdravila pa nas bo tudi štajerska legenda Zlatko Zahovič. Terapevt Luka je na svojem kavču tokrat sprejel gospo Lepo Vido, na sodišču se bosta udarila zagovornika dvigala in tekočih stopnic, v zadnjem delu telenovele Palomar pa se glavni junaki poslavljajo. Naša gostja v studiu, zdravnica Ema Cindra Kostelec, bo z nami delila nekaj nasvetov za zdravo življenje, naša glasbena gostja Sandra Feketija pa bo z nami zapela kar dvakrat, enkrat o bencinu kot Seka Kolonialeksič in drugič o poslancih s skupino Dan V.
Volitve so šele naslednji teden, tako da ste to soboto lahko popolnoma sproščeni, ko si ogledate novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kaj govorijo prisluhi, zakaj Putin ni priplaval po juhi in kdo je na Brniku ubil dve muhi? Naš jezični mnogobojec magister Baltić odkriva nove plasti slovenskega besedotvorja, pozdravila pa nas bo tudi štajerska legenda Zlatko Zahovič. Terapevt Luka je na svojem kavču tokrat sprejel gospo Lepo Vido, na sodišču se bosta udarila zagovornika dvigala in tekočih stopnic, v zadnjem delu telenovele Palomar pa se glavni junaki poslavljajo. Naša gostja v studiu, zdravnica Ema Cindra Kostelec, bo z nami delila nekaj nasvetov za zdravo življenje, naša glasbena gostja Sandra Feketija pa bo z nami zapela kar dvakrat, enkrat o bencinu kot Seka Kolonialeksič in drugič o poslancih s skupino Dan V.
Anonimni pionirji političnih memov v Sloveniji
Anonimni pionirji političnih memov v Sloveniji
Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav na svetu in les je globoko vpisan v našo kulturno in prostorsko identiteto. A pri gradnji z lesom močno zaostajamo – le približno deset odstotkov novogradenj je lesenih. V Združenih državah Amerike je slika drugačna: vsaka deveta hiša je zgrajena iz lesa, a je njihov odnos do tega naravnega materiala pogosto bolj pragmatičen kot čustven. Kaj pa se zgodi, ko se srečata ameriška tehnološka naprednost in slovenska senzibilnost do lesa? Nastane hiša na robu Pacifika, ki združuje oba svetova – in nosi prepoznaven podpis slovenskih arhitektov. Pri sodobnih stanovanjih se pogosto srečamo s precej plahim pristopom k notranjemu oblikovanju, še posebej glede izbora barv. Novo stanovanje v središču Ljubljane pa sta arhitekta zasnovala bolj pogumno. K temu je prispevalo tudi to, da sta imela možnost zasnovo oblikovati že v času, ko so večstanovanjsko zgradbo še gradili. Les, ki nima površinske zaščite, sčasoma naravno posivi. Vprašanje pa je, ali nam je takšna siva barva sploh všeč. Številne sivenje lesa estetsko ne ustreza, saj je posledica delovanja gliv in UV-žarkov, Prav zato so začele nastajati različne alternative, ki omogočajo drugačen videz lesene fasade. Na severovzhodu Slovenije smo našli hišico, ki vas bo očarala z igrivostjo, smotrno organizacijo in veliko lesenega značaja.
Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav na svetu in les je globoko vpisan v našo kulturno in prostorsko identiteto. A pri gradnji z lesom močno zaostajamo – le približno deset odstotkov novogradenj je lesenih. V Združenih državah Amerike je slika drugačna: vsaka deveta hiša je zgrajena iz lesa, a je njihov odnos do tega naravnega materiala pogosto bolj pragmatičen kot čustven. Kaj pa se zgodi, ko se srečata ameriška tehnološka naprednost in slovenska senzibilnost do lesa? Nastane hiša na robu Pacifika, ki združuje oba svetova – in nosi prepoznaven podpis slovenskih arhitektov. Pri sodobnih stanovanjih se pogosto srečamo s precej plahim pristopom k notranjemu oblikovanju, še posebej glede izbora barv. Novo stanovanje v središču Ljubljane pa sta arhitekta zasnovala bolj pogumno. K temu je prispevalo tudi to, da sta imela možnost zasnovo oblikovati že v času, ko so večstanovanjsko zgradbo še gradili. Les, ki nima površinske zaščite, sčasoma naravno posivi. Vprašanje pa je, ali nam je takšna siva barva sploh všeč. Številne sivenje lesa estetsko ne ustreza, saj je posledica delovanja gliv in UV-žarkov, Prav zato so začele nastajati različne alternative, ki omogočajo drugačen videz lesene fasade. Na severovzhodu Slovenije smo našli hišico, ki vas bo očarala z igrivostjo, smotrno organizacijo in veliko lesenega značaja.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Smo v 18. oddaji, kjer je tokrat vse okroglo, saj se vrtimo okoli števila Pi. Trojki iz Štajerske in Ljubljane pa loči natanko premer kroga. V boj za polfinale se tako podajo Maja, Tinkara in Lan iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava- podružnica Pragersko (rumeni), ter Leo, Blaž in Tim iz OŠ Šentvid (vijolični). Navigacija v labirintu je pravi posnetek, tudi uskladitev pameti s hitrostjo in pot po Caminu Krk jim ne povzroča težav, jih pa malo ustavijo olimpijske barve in semafor. Kdo se veseli polfinala in komu, Erikoma in Kristianu iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana ali Janu, Filipu in Jerneju iz OŠ Kajetana Koviča Poljčane, je pot tja zagotovilo zlaganje lončkov, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Smo v 18. oddaji, kjer je tokrat vse okroglo, saj se vrtimo okoli števila Pi. Trojki iz Štajerske in Ljubljane pa loči natanko premer kroga. V boj za polfinale se tako podajo Maja, Tinkara in Lan iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava- podružnica Pragersko (rumeni), ter Leo, Blaž in Tim iz OŠ Šentvid (vijolični). Navigacija v labirintu je pravi posnetek, tudi uskladitev pameti s hitrostjo in pot po Caminu Krk jim ne povzroča težav, jih pa malo ustavijo olimpijske barve in semafor. Kdo se veseli polfinala in komu, Erikoma in Kristianu iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana ali Janu, Filipu in Jerneju iz OŠ Kajetana Koviča Poljčane, je pot tja zagotovilo zlaganje lončkov, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala rove pod ptujskim gradom, vinske katakombe pod našim najstarejšim mestom in Mestni stolp z obnovljeno uro za katero se šepeta, da naj bi skico zanjo narisal sam renesančni mojster Leonardo da Vinci. Kako je z dostopnim turizmom v Velenjskem rudniku? V oddaji pa tudi več o manj znani Otoški jami, v kateri so snemali legendarni film Vinetou.
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala rove pod ptujskim gradom, vinske katakombe pod našim najstarejšim mestom in Mestni stolp z obnovljeno uro za katero se šepeta, da naj bi skico zanjo narisal sam renesančni mojster Leonardo da Vinci. Kako je z dostopnim turizmom v Velenjskem rudniku? V oddaji pa tudi več o manj znani Otoški jami, v kateri so snemali legendarni film Vinetou.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V tokratni oddaji kviza Joker bo svoje znanje preizkusil 70-letni Alojz Slavko Toplišek iz Gostince nad Virštanjem. Vinogradnik, živinorejec in dolgoletni predsednik Zveze društev vinogradnikov Slovenije je ponosen gospodar ekološke kmetije, obenem pa tudi kulturnik po duši, pisec zgodb, poezije in humorističnih iger. Ob njem bo v vlogi sotekmovalca Matija Jenko, partner njegove nečakinje, za poseben izziv pa bo poskrbel priznani novinar in voditelj Igor E. Bergant, voditelj oddaje Debate z Bergantom, ki bo v Jokerju zastavil vprašanje za dodatnega jokerja. Oddaja je posneta po licenci Global Agency / Režiser: Marjan Kučej
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V tokratni oddaji kviza Joker bo svoje znanje preizkusil 70-letni Alojz Slavko Toplišek iz Gostince nad Virštanjem. Vinogradnik, živinorejec in dolgoletni predsednik Zveze društev vinogradnikov Slovenije je ponosen gospodar ekološke kmetije, obenem pa tudi kulturnik po duši, pisec zgodb, poezije in humorističnih iger. Ob njem bo v vlogi sotekmovalca Matija Jenko, partner njegove nečakinje, za poseben izziv pa bo poskrbel priznani novinar in voditelj Igor E. Bergant, voditelj oddaje Debate z Bergantom, ki bo v Jokerju zastavil vprašanje za dodatnega jokerja. Oddaja je posneta po licenci Global Agency / Režiser: Marjan Kučej
Čez dober teden nekatere izmed vas čaka nacionalno preverjanje znanja, zato smo v Infodromu preverili, kako se pripravljate nanje. Pred dnevom števila PI smo v Infogromu mlade na Osnovni šoli dr. Vita Kraigherja v Ljubljani vprašali, kaj vedo o številu pi in kje vse v naravi se pojavlja. Preverili smo tudi, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu. Vojna v Iranu ima v Evropi predvsem ekonomske posledice, na primer višje cene energentov. Spoznali smo brata, ki sta mojstra v namiznem nogometu, in Enno, ki zbira ovitke žvečilnih gumijev. Razložili smo tudi, zakaj so lahko sproščujoči, a vseeno slabi za našo prebavo.
Čez dober teden nekatere izmed vas čaka nacionalno preverjanje znanja, zato smo v Infodromu preverili, kako se pripravljate nanje. Pred dnevom števila PI smo v Infogromu mlade na Osnovni šoli dr. Vita Kraigherja v Ljubljani vprašali, kaj vedo o številu pi in kje vse v naravi se pojavlja. Preverili smo tudi, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu. Vojna v Iranu ima v Evropi predvsem ekonomske posledice, na primer višje cene energentov. Spoznali smo brata, ki sta mojstra v namiznem nogometu, in Enno, ki zbira ovitke žvečilnih gumijev. Razložili smo tudi, zakaj so lahko sproščujoči, a vseeno slabi za našo prebavo.
Pogovarjali smo se z ustvarjalci TV-nadaljevanke Pošast za železno zaveso režiserja in scenarista Tomaža Gorkiča, ki jo je navdihnil prvi slovenski serijski morilec in je nastala v koprodukciji z RTV Slovenija. Bili smo na snemanju filma Katarine Morano S pogledom na morje, obiskali pa smo Majo Križnik in Árona Horvátha, ki prav tako končujeta svoja prvenca. Na Festivalu dokumentarnega filma se predstavljata Boris Petković s filmom Kdor ne skače, ki raziskuje odnos Slovencev do športa, ter Siniša Gačić s filmom Ples življenja, ki tematizira prostovoljno končanje življenja.
Pogovarjali smo se z ustvarjalci TV-nadaljevanke Pošast za železno zaveso režiserja in scenarista Tomaža Gorkiča, ki jo je navdihnil prvi slovenski serijski morilec in je nastala v koprodukciji z RTV Slovenija. Bili smo na snemanju filma Katarine Morano S pogledom na morje, obiskali pa smo Majo Križnik in Árona Horvátha, ki prav tako končujeta svoja prvenca. Na Festivalu dokumentarnega filma se predstavljata Boris Petković s filmom Kdor ne skače, ki raziskuje odnos Slovencev do športa, ter Siniša Gačić s filmom Ples življenja, ki tematizira prostovoljno končanje življenja.
Tog vrat, bolèč križ, občutek zategnjenosti – za te težave pogosto krivimo mišice, krive pa so lahko fascije ali mišične ovojnice. Ta mreža vezivnega tkiva povezuje mišice, organe in kosti ter omogoča usklajeno in tekoče gibanje telesa. Fascije so dolga leta veljale za nepomembno ovojnico, danes pa raziskave kažejo, da so aktivno tkivo, ki sodeluje pri prenosu sil, zaznavanju gibanja in celo celjenju poškodb. Ker so bogato oživčene, lahko pomembno pripomorejo k občutku togosti ali bolečine. Kaj se zgodi, ko plasti fascij ne drsijo več dobro?
Tog vrat, bolèč križ, občutek zategnjenosti – za te težave pogosto krivimo mišice, krive pa so lahko fascije ali mišične ovojnice. Ta mreža vezivnega tkiva povezuje mišice, organe in kosti ter omogoča usklajeno in tekoče gibanje telesa. Fascije so dolga leta veljale za nepomembno ovojnico, danes pa raziskave kažejo, da so aktivno tkivo, ki sodeluje pri prenosu sil, zaznavanju gibanja in celo celjenju poškodb. Ker so bogato oživčene, lahko pomembno pripomorejo k občutku togosti ali bolečine. Kaj se zgodi, ko plasti fascij ne drsijo več dobro?