Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
6. junija 2025 je glasba zavzela Ljubljano. Val 202 je v sodelovanju s Kinom Šiška pripravil Festival 202. Prva izvedba festivala je bila posvečena vrhunski slovenski glasbeni sceni. Projekt nadaljuje poslanstvo javnega radia in podpiranja kakovostne slovenske glasbe. Koncert v dveh delih predstavlja skupine Ranr, Plateau, Kokosy, Jet Black Diamonds, Koala Voice, MRFY in Joker Out. Režija: Urška Žnidaršič.
6. junija 2025 je glasba zavzela Ljubljano. Val 202 je v sodelovanju s Kinom Šiška pripravil Festival 202. Prva izvedba festivala je bila posvečena vrhunski slovenski glasbeni sceni. Projekt nadaljuje poslanstvo javnega radia in podpiranja kakovostne slovenske glasbe. Koncert v dveh delih predstavlja skupine Ranr, Plateau, Kokosy, Jet Black Diamonds, Koala Voice, MRFY in Joker Out. Režija: Urška Žnidaršič.
Za začetek se odpravimo na slikoviti zahod Slovenije, v Kozano. Tam stoji hiša, ki združuje družinsko tradicijo, spomine s potovanj, ljubezen do knjig in oljkarstvo. Sodoben objekt, ki ravnovesje nakaže že pred hišo, pod eno streho povezuje več generacij in odpira prostor neverjetnim razgledom ter krepi družinske vezi. Vrtovi nastajajo iz najrazličnejših vzgibov. Največkrat gre za olepševanje lastnikovega doma, pogosto jih uredijo, da na njih pridelujejo zdravo hrano za družino, lahko pa so tudi pomoč in spodbuda na poti k ozdravitvi. Tak zdravilni vrt smo našli v Vrtojbi, kjer lastnica ob ljubeči podpori soproga razvija svoje zamisli na vrtu, ki je očitno še nedokončana zgodba. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela ena najvztrajnejših in najdrznejših prenov kulturne dediščine pri nas. V več kot pol stoletja trajajočem procesu je iz zapuščene trdnjave postopoma nastal prostor srečevanj, umetnosti in kulture, danes tudi ena najbolj obiskanih točk Slovenije. Poglejmo, kako je znova zasijala krona nad mestom – Ljubljanski grad.
Za začetek se odpravimo na slikoviti zahod Slovenije, v Kozano. Tam stoji hiša, ki združuje družinsko tradicijo, spomine s potovanj, ljubezen do knjig in oljkarstvo. Sodoben objekt, ki ravnovesje nakaže že pred hišo, pod eno streho povezuje več generacij in odpira prostor neverjetnim razgledom ter krepi družinske vezi. Vrtovi nastajajo iz najrazličnejših vzgibov. Največkrat gre za olepševanje lastnikovega doma, pogosto jih uredijo, da na njih pridelujejo zdravo hrano za družino, lahko pa so tudi pomoč in spodbuda na poti k ozdravitvi. Tak zdravilni vrt smo našli v Vrtojbi, kjer lastnica ob ljubeči podpori soproga razvija svoje zamisli na vrtu, ki je očitno še nedokončana zgodba. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela ena najvztrajnejših in najdrznejših prenov kulturne dediščine pri nas. V več kot pol stoletja trajajočem procesu je iz zapuščene trdnjave postopoma nastal prostor srečevanj, umetnosti in kulture, danes tudi ena najbolj obiskanih točk Slovenije. Poglejmo, kako je znova zasijala krona nad mestom – Ljubljanski grad.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V tokratnem Klubu Slavica bomo spoznali mladega kantavtorja, JAŠO LIPOVCA, hiphoperko iz Plesne šole Bolero KAJO KUŠAR ter dijaško rock zasedbo LIQUID GASOLINE iz Kopra. Izkušnje s področja medijskega in glasbenega ustvarjanja bosta z mladimi delila radijska voditeljica in avtorica podkastov ter oddaj Rožnata dolina in Marmelada, KATJA STOJNIĆ ter BORIS KOKALJ, pevec in kitarist skupine KOKOSY. Klub Slavica je mladinska glasbena oddaja, ki z nastopi mladih pred polnim studiem vrstnikov v ospredje postavlja ustvarjalnost najstnikov in njihov samosvoj izraz. Za dobro počutje in klubsko sproščenost ob številnih prepoznavnih gostih skrbita Gaja Filač in Klemen Kovačič. Oddaja bo premierno na ogled ob petkih ob 20h na portalu RTV 365 in Skit, ob sobotah dopoldan pa na TV SLO 1. Vabljeni v Klub Slavica … ker ni vse v slavi! Urednici in scenaristki: Meta Ornik, Maja Pavlin Avtorica portretov s terena: Natalija K. Gajšek Režiserka: Urška Žnidaršič
V tokratnem Klubu Slavica bomo spoznali mladega kantavtorja, JAŠO LIPOVCA, hiphoperko iz Plesne šole Bolero KAJO KUŠAR ter dijaško rock zasedbo LIQUID GASOLINE iz Kopra. Izkušnje s področja medijskega in glasbenega ustvarjanja bosta z mladimi delila radijska voditeljica in avtorica podkastov ter oddaj Rožnata dolina in Marmelada, KATJA STOJNIĆ ter BORIS KOKALJ, pevec in kitarist skupine KOKOSY. Klub Slavica je mladinska glasbena oddaja, ki z nastopi mladih pred polnim studiem vrstnikov v ospredje postavlja ustvarjalnost najstnikov in njihov samosvoj izraz. Za dobro počutje in klubsko sproščenost ob številnih prepoznavnih gostih skrbita Gaja Filač in Klemen Kovačič. Oddaja bo premierno na ogled ob petkih ob 20h na portalu RTV 365 in Skit, ob sobotah dopoldan pa na TV SLO 1. Vabljeni v Klub Slavica … ker ni vse v slavi! Urednici in scenaristki: Meta Ornik, Maja Pavlin Avtorica portretov s terena: Natalija K. Gajšek Režiserka: Urška Žnidaršič
Smo že v finalu, kjer za zabavni del poskrbi Leopold I., za napetost v kvizu dve ljubljanski šoli, v Hitrih lončkih pa dve štajerski. V rumeni barvi lovoriko Malih sivih celic sezone lovijo Tim, Leo in Blaž iz OŠ Šentvid, v vijolični pa Matija, Jurij in Uroš iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana. Kdo je boljši v fiziki, geografiji, biologiji in logiki ter kdo je zmagovalec sezone v Hitrih lončkih, OŠ Vojnik (Nik, Julij, Gašper) ali OŠ Kajetana Koviča Poljčane (Jan, Filip, Jernej), pa v 23. oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Smo že v finalu, kjer za zabavni del poskrbi Leopold I., za napetost v kvizu dve ljubljanski šoli, v Hitrih lončkih pa dve štajerski. V rumeni barvi lovoriko Malih sivih celic sezone lovijo Tim, Leo in Blaž iz OŠ Šentvid, v vijolični pa Matija, Jurij in Uroš iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana. Kdo je boljši v fiziki, geografiji, biologiji in logiki ter kdo je zmagovalec sezone v Hitrih lončkih, OŠ Vojnik (Nik, Julij, Gašper) ali OŠ Kajetana Koviča Poljčane (Jan, Filip, Jernej), pa v 23. oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V tekmo z Jokerjem se bo podal 21-letni Jan Dolinar iz okolice Polhovega Gradca. Čeprav je še študent fizike, občasno že sodeluje z Institutom Jožef Stefan, kjer se srečuje z raziskovalnim delom. Navdušuje ga znanost, tehnika in različni projekti, v prostem času se rad ukvarja s sestavljanjem zahtevnih lego modelov ter z obnovo starodobnega avtomobila. Na poti do cilja mu bo ob strani stal oče Janko Dolinar, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavil legendarni slovenski pevec in glasbenik Oto Pestner. Režija: Marjan Kučej, posneto po licenci Global Agency.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V tekmo z Jokerjem se bo podal 21-letni Jan Dolinar iz okolice Polhovega Gradca. Čeprav je še študent fizike, občasno že sodeluje z Institutom Jožef Stefan, kjer se srečuje z raziskovalnim delom. Navdušuje ga znanost, tehnika in različni projekti, v prostem času se rad ukvarja s sestavljanjem zahtevnih lego modelov ter z obnovo starodobnega avtomobila. Na poti do cilja mu bo ob strani stal oče Janko Dolinar, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavil legendarni slovenski pevec in glasbenik Oto Pestner. Režija: Marjan Kučej, posneto po licenci Global Agency.
Ob letu Srečka Kosovela smo se odpravili v Sežano, na osnovno šolo, ki nosi njegovo ime. Z učenci smo se pogovarjali o ustvarjanju muzikala Srečko. V Infogromu smo se srečali z mladimi prostovoljci. Podrobno pod lupo smo razložili, zakaj so številni ljudje po svetu spremljali volitve na Madžarskem in zakaj so bili rezultatov še posebej veseli mladi, ki sicer množično zapuščajo to državo. Otroški poročevalec Andraž se je pogovarjal z Mašo Kurent, svetovno prvakinjo v podiranju dreves, spoznali pa smo tudi Nurana, ki zbira kovance in bankovce.
Ob letu Srečka Kosovela smo se odpravili v Sežano, na osnovno šolo, ki nosi njegovo ime. Z učenci smo se pogovarjali o ustvarjanju muzikala Srečko. V Infogromu smo se srečali z mladimi prostovoljci. Podrobno pod lupo smo razložili, zakaj so številni ljudje po svetu spremljali volitve na Madžarskem in zakaj so bili rezultatov še posebej veseli mladi, ki sicer množično zapuščajo to državo. Otroški poročevalec Andraž se je pogovarjal z Mašo Kurent, svetovno prvakinjo v podiranju dreves, spoznali pa smo tudi Nurana, ki zbira kovance in bankovce.
Ali obstaja recept za srečo? Odgovor morda poznata tokratna gosta oddaje Dnevna soba Alenka in Kamenko Kesar, zakonca, avtorja knjig in poslovna partnerja, ki navdušujeta s svojo iskrenostjo. Življenje znata vzeti resno, ampak na srečo ne preveč, kajti nikoli ne veš, kaj te čaka za ovinkom, pravita. Z njima se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
Ali obstaja recept za srečo? Odgovor morda poznata tokratna gosta oddaje Dnevna soba Alenka in Kamenko Kesar, zakonca, avtorja knjig in poslovna partnerja, ki navdušujeta s svojo iskrenostjo. Življenje znata vzeti resno, ampak na srečo ne preveč, kajti nikoli ne veš, kaj te čaka za ovinkom, pravita. Z njima se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
Ob Kosovelovem letu bomo v oddaji Opus predstavili razmišljanja skladateljev in izvajalcev na temo uglasbene Kosovelove poezije, ki je navdihnila mnoge avtorje, zlasti zborovske glasbe. Naš arhiv hrani veliko zborovskih skladb; nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji, sicer pa so njegovo poezijo uglasbili številni ugledni, danes žal že pokojni skladatelji, kot so: Premrl, Vodopivec, Vrabec, Pirnik, Vremšak, Lipovšek, Šivic, Merku, Srebotnjak, Mauri in drugi. Srečko Kosovel je s svojo poezijo, prežeto s kraško pokrajino, navdušil tudi skladatelje mlajše generacije, pa ne le zborovske, ampak tudi avtorje drugih glasbenih žanrov. V oddaji bo spregovorila Bojana Kralj s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se je ukvarjala z vplivom Kosovelove poezije na glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Glasba je bila v družini Kosovel stalna spremljevalka, saj je oče Anton vodil pevske zbore in tamburaški orkester, otroci pa so mu prepisovali skladbe. Ob tem so spoznavali glasbeno teorijo, klavirju pa se je najbolj posvetila Karmela, Srečkova starejša sestra, ki se je z glasbo ukvarjala poklicno. Srečko se je učil violino, a je pozneje v njegovih pesmih klavir ostal vodilni motiv. Mateja Kralj, skrbnica domačije v Tomaju in spominske sobe v Sežani, pa bo predstavila dokumente in predmete, ki pričajo o glasbeni angažiranosti družine Kosovel. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Ob Kosovelovem letu bomo v oddaji Opus predstavili razmišljanja skladateljev in izvajalcev na temo uglasbene Kosovelove poezije, ki je navdihnila mnoge avtorje, zlasti zborovske glasbe. Naš arhiv hrani veliko zborovskih skladb; nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji, sicer pa so njegovo poezijo uglasbili številni ugledni, danes žal že pokojni skladatelji, kot so: Premrl, Vodopivec, Vrabec, Pirnik, Vremšak, Lipovšek, Šivic, Merku, Srebotnjak, Mauri in drugi. Srečko Kosovel je s svojo poezijo, prežeto s kraško pokrajino, navdušil tudi skladatelje mlajše generacije, pa ne le zborovske, ampak tudi avtorje drugih glasbenih žanrov. V oddaji bo spregovorila Bojana Kralj s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se je ukvarjala z vplivom Kosovelove poezije na glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Glasba je bila v družini Kosovel stalna spremljevalka, saj je oče Anton vodil pevske zbore in tamburaški orkester, otroci pa so mu prepisovali skladbe. Ob tem so spoznavali glasbeno teorijo, klavirju pa se je najbolj posvetila Karmela, Srečkova starejša sestra, ki se je z glasbo ukvarjala poklicno. Srečko se je učil violino, a je pozneje v njegovih pesmih klavir ostal vodilni motiv. Mateja Kralj, skrbnica domačije v Tomaju in spominske sobe v Sežani, pa bo predstavila dokumente in predmete, ki pričajo o glasbeni angažiranosti družine Kosovel. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Ali stiski rok po izvolitvi predsednika državnega zbora in mrki obrazi na drugi strani že naznanjajo novo desno vlado? Gre za prevaro ali pragmatizem? Bodo kolesarji začeli poganjati pedale že pred njenim imenovanjem?
Ali stiski rok po izvolitvi predsednika državnega zbora in mrki obrazi na drugi strani že naznanjajo novo desno vlado? Gre za prevaro ali pragmatizem? Bodo kolesarji začeli poganjati pedale že pred njenim imenovanjem?
Klasično zamrzovanje podaljša obstojnost hrane, vendar je na primer sadje po odtajanju mehkejše, izgubi nekaj soka in postane vodeno. Liofilizacija pa je postopek, pri katerem sadju podaljšamo rok trajanja za več let, hkrati pa ohranimo njegovo obliko, hranilne snovi in še bolj koncentriran okus. Liofilizacija je tehnologija prihodnosti, pri kateri snov najprej zamrznemo, potem pa iz nje odstranimo vodo iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje. Liofiliziramo zdravila, cepiva, hrano in celotne obroke. Naprave za to so velike in energetsko potratne, zato raziskovalci razvijajo digitalni dvojček liofilizatorja. V prihodnosti pa bomo dobili tudi mobilne liofilizatorje.
Klasično zamrzovanje podaljša obstojnost hrane, vendar je na primer sadje po odtajanju mehkejše, izgubi nekaj soka in postane vodeno. Liofilizacija pa je postopek, pri katerem sadju podaljšamo rok trajanja za več let, hkrati pa ohranimo njegovo obliko, hranilne snovi in še bolj koncentriran okus. Liofilizacija je tehnologija prihodnosti, pri kateri snov najprej zamrznemo, potem pa iz nje odstranimo vodo iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje. Liofiliziramo zdravila, cepiva, hrano in celotne obroke. Naprave za to so velike in energetsko potratne, zato raziskovalci razvijajo digitalni dvojček liofilizatorja. V prihodnosti pa bomo dobili tudi mobilne liofilizatorje.
Ali je življenje po evangeliju in božji besedi danes iluzija ali pa je lahko radikalna drža, ki daje človekovemu življenju globlji smisel? Živimo v času, ko znanost skuša razložiti skoraj vse, a vprašanja smisla – zakaj živeti in zakaj nekateri ljudje živijo drugače – ostajajo. Ne živijo nujno glasneje ali uspešneje, ampak tako, da odpustijo, kadar bi lahko zamerili, ne tekmujejo, čeprav bi lahko zmagovali, ter ne živijo le zase. Prav o tem govorimo danes: o evangeliju – ne kot ideji ali instituciji, ampak kot načinu življenja, ki v drugih včasih prebudi preprosto vprašanje: »Zakaj pa ti živiš tako?«
Ali je življenje po evangeliju in božji besedi danes iluzija ali pa je lahko radikalna drža, ki daje človekovemu življenju globlji smisel? Živimo v času, ko znanost skuša razložiti skoraj vse, a vprašanja smisla – zakaj živeti in zakaj nekateri ljudje živijo drugače – ostajajo. Ne živijo nujno glasneje ali uspešneje, ampak tako, da odpustijo, kadar bi lahko zamerili, ne tekmujejo, čeprav bi lahko zmagovali, ter ne živijo le zase. Prav o tem govorimo danes: o evangeliju – ne kot ideji ali instituciji, ampak kot načinu življenja, ki v drugih včasih prebudi preprosto vprašanje: »Zakaj pa ti živiš tako?«
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic. V prvi oddaji se bodo ustvarjalci posvetili aktualni temi kriptovalut – za nekatere simbolu sodobne “zlate mrzlice”, za druge izjemno tvegani naložbi. V drugem delu oddaje pa bodo iskali odgovor na temeljno vprašanje: kaj denar sploh je in kako nastaja.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic. V prvi oddaji se bodo ustvarjalci posvetili aktualni temi kriptovalut – za nekatere simbolu sodobne “zlate mrzlice”, za druge izjemno tvegani naložbi. V drugem delu oddaje pa bodo iskali odgovor na temeljno vprašanje: kaj denar sploh je in kako nastaja.