Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V tekmo z Jokerjem se bo podal 21-letni Jan Dolinar iz okolice Polhovega Gradca. Čeprav je še študent fizike, občasno že sodeluje z Institutom Jožef Stefan, kjer se srečuje z raziskovalnim delom. Navdušuje ga znanost, tehnika in različni projekti, v prostem času se rad ukvarja s sestavljanjem zahtevnih lego modelov ter z obnovo starodobnega avtomobila. Na poti do cilja mu bo ob strani stal oče Janko Dolinar, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavil legendarni slovenski pevec in glasbenik Oto Pestner. Režija: Marjan Kučej, posneto po licenci Global Agency.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V tekmo z Jokerjem se bo podal 21-letni Jan Dolinar iz okolice Polhovega Gradca. Čeprav je še študent fizike, občasno že sodeluje z Institutom Jožef Stefan, kjer se srečuje z raziskovalnim delom. Navdušuje ga znanost, tehnika in različni projekti, v prostem času se rad ukvarja s sestavljanjem zahtevnih lego modelov ter z obnovo starodobnega avtomobila. Na poti do cilja mu bo ob strani stal oče Janko Dolinar, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavil legendarni slovenski pevec in glasbenik Oto Pestner. Režija: Marjan Kučej, posneto po licenci Global Agency.
V tokratnem Klubu Slavica bomo spoznali mladega kantavtorja, JAŠO LIPOVCA, hiphoperko iz Plesne šole Bolero KAJO KUŠAR ter LIQUID GASOLINE, dijaško rock skupino iz Kopra. Izkušnje s področja medijskega in glasbenega ustvarjanja bosta z mladimi delila KATJA STOJNIĆ, radijska voditeljica, ki jo poznamo po podkastih in oddajah Rožnata dolina in Marmelada, ter BORIS KOKALJ, pevec in kitarist glasbene skupine KOKOSY. Urednici in scenaristki: Meta Ornik, Maja Pavlin Režiserka: Urška Žnidaršič Avtorica portretov s terena: Natalija K. Gajšek
V tokratnem Klubu Slavica bomo spoznali mladega kantavtorja, JAŠO LIPOVCA, hiphoperko iz Plesne šole Bolero KAJO KUŠAR ter LIQUID GASOLINE, dijaško rock skupino iz Kopra. Izkušnje s področja medijskega in glasbenega ustvarjanja bosta z mladimi delila KATJA STOJNIĆ, radijska voditeljica, ki jo poznamo po podkastih in oddajah Rožnata dolina in Marmelada, ter BORIS KOKALJ, pevec in kitarist glasbene skupine KOKOSY. Urednici in scenaristki: Meta Ornik, Maja Pavlin Režiserka: Urška Žnidaršič Avtorica portretov s terena: Natalija K. Gajšek
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Ali obstaja recept za srečo? Odgovor morda poznata tokratna gosta oddaje Dnevna soba Alenka in Kamenko Kesar, zakonca, avtorja knjig in poslovna partnerja, ki navdušujeta s svojo iskrenostjo. Življenje znata vzeti resno, ampak na srečo ne preveč, kajti nikoli ne veš, kaj te čaka za ovinkom, pravita. Z njima se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
Ali obstaja recept za srečo? Odgovor morda poznata tokratna gosta oddaje Dnevna soba Alenka in Kamenko Kesar, zakonca, avtorja knjig in poslovna partnerja, ki navdušujeta s svojo iskrenostjo. Življenje znata vzeti resno, ampak na srečo ne preveč, kajti nikoli ne veš, kaj te čaka za ovinkom, pravita. Z njima se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
Ob Kosovelovem letu bomo v oddaji Opus predstavili razmišljanja skladateljev in izvajalcev na temo uglasbene Kosovelove poezije, ki je navdihnila mnoge avtorje, zlasti zborovske glasbe. Naš arhiv hrani veliko zborovskih skladb; nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji, sicer pa so njegovo poezijo uglasbili številni ugledni, danes žal že pokojni skladatelji, kot so: Premrl, Vodopivec, Vrabec, Pirnik, Vremšak, Lipovšek, Šivic, Merku, Srebotnjak, Mauri in drugi. Srečko Kosovel je s svojo poezijo, prežeto s kraško pokrajino, navdušil tudi skladatelje mlajše generacije, pa ne le zborovske, ampak tudi avtorje drugih glasbenih žanrov. V oddaji bo spregovorila Bojana Kralj s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se je ukvarjala z vplivom Kosovelove poezije na glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Glasba je bila v družini Kosovel stalna spremljevalka, saj je oče Anton vodil pevske zbore in tamburaški orkester, otroci pa so mu prepisovali skladbe. Ob tem so spoznavali glasbeno teorijo, klavirju pa se je najbolj posvetila Karmela, Srečkova starejša sestra, ki se je z glasbo ukvarjala poklicno. Srečko se je učil violino, a je pozneje v njegovih pesmih klavir ostal vodilni motiv. Mateja Kralj, skrbnica domačije v Tomaju in spominske sobe v Sežani, pa bo predstavila dokumente in predmete, ki pričajo o glasbeni angažiranosti družine Kosovel. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Ob Kosovelovem letu bomo v oddaji Opus predstavili razmišljanja skladateljev in izvajalcev na temo uglasbene Kosovelove poezije, ki je navdihnila mnoge avtorje, zlasti zborovske glasbe. Naš arhiv hrani veliko zborovskih skladb; nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji, sicer pa so njegovo poezijo uglasbili številni ugledni, danes žal že pokojni skladatelji, kot so: Premrl, Vodopivec, Vrabec, Pirnik, Vremšak, Lipovšek, Šivic, Merku, Srebotnjak, Mauri in drugi. Srečko Kosovel je s svojo poezijo, prežeto s kraško pokrajino, navdušil tudi skladatelje mlajše generacije, pa ne le zborovske, ampak tudi avtorje drugih glasbenih žanrov. V oddaji bo spregovorila Bojana Kralj s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se je ukvarjala z vplivom Kosovelove poezije na glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Glasba je bila v družini Kosovel stalna spremljevalka, saj je oče Anton vodil pevske zbore in tamburaški orkester, otroci pa so mu prepisovali skladbe. Ob tem so spoznavali glasbeno teorijo, klavirju pa se je najbolj posvetila Karmela, Srečkova starejša sestra, ki se je z glasbo ukvarjala poklicno. Srečko se je učil violino, a je pozneje v njegovih pesmih klavir ostal vodilni motiv. Mateja Kralj, skrbnica domačije v Tomaju in spominske sobe v Sežani, pa bo predstavila dokumente in predmete, ki pričajo o glasbeni angažiranosti družine Kosovel. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Veliki dobrodelni koncert ob 35-letnici Lions kluba Ljubljana in 35-letnici lionizma v Sloveniji je slovesen dogodek, namenjen počastitvi pomembnega jubileja in predstavitvi dolgoletnega humanitarnega delovanja Lions klubov v Sloveniji. Na koncertu so ob spremljavi Policijskega orkestra pod vodstvom Nejca Bečana nastopili priznani slovenski glasbeni izvajalci Alenka Godec, Manca Izmajlova, Gregor Ravnik in Slovenski oktet. Slavnostna govornica je bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Koncert je namenjen povezovanju Lions skupnosti in širše javnosti ter zbiranju sredstev za podporo humanitarnim programom, ki pomembno prispevajo k dobrobiti družbe. Tokrat so zbrana sredstva namenjena Centru Janeza Levca Ljubljana za pomoč otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Režiser Juš Hrastnik.
Veliki dobrodelni koncert ob 35-letnici Lions kluba Ljubljana in 35-letnici lionizma v Sloveniji je slovesen dogodek, namenjen počastitvi pomembnega jubileja in predstavitvi dolgoletnega humanitarnega delovanja Lions klubov v Sloveniji. Na koncertu so ob spremljavi Policijskega orkestra pod vodstvom Nejca Bečana nastopili priznani slovenski glasbeni izvajalci Alenka Godec, Manca Izmajlova, Gregor Ravnik in Slovenski oktet. Slavnostna govornica je bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Koncert je namenjen povezovanju Lions skupnosti in širše javnosti ter zbiranju sredstev za podporo humanitarnim programom, ki pomembno prispevajo k dobrobiti družbe. Tokrat so zbrana sredstva namenjena Centru Janeza Levca Ljubljana za pomoč otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Režiser Juš Hrastnik.
Ali stiski rok po izvolitvi predsednika državnega zbora in mrki obrazi na drugi strani že naznanjajo novo desno vlado? Gre za prevaro ali pragmatizem? Bodo kolesarji začeli poganjati pedale že pred njenim imenovanjem?
Ali stiski rok po izvolitvi predsednika državnega zbora in mrki obrazi na drugi strani že naznanjajo novo desno vlado? Gre za prevaro ali pragmatizem? Bodo kolesarji začeli poganjati pedale že pred njenim imenovanjem?
Klasično zamrzovanje podaljša obstojnost hrane, vendar je na primer sadje po odtajanju mehkejše, izgubi nekaj soka in postane vodeno. Liofilizacija pa je postopek, pri katerem sadju podaljšamo rok trajanja za več let, hkrati pa ohranimo njegovo obliko, hranilne snovi in še bolj koncentriran okus. Liofilizacija je tehnologija prihodnosti, pri kateri snov najprej zamrznemo, potem pa iz nje odstranimo vodo iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje. Liofiliziramo zdravila, cepiva, hrano in celotne obroke. Naprave za to so velike in energetsko potratne, zato raziskovalci razvijajo digitalni dvojček liofilizatorja. V prihodnosti pa bomo dobili tudi mobilne liofilizatorje.
Klasično zamrzovanje podaljša obstojnost hrane, vendar je na primer sadje po odtajanju mehkejše, izgubi nekaj soka in postane vodeno. Liofilizacija pa je postopek, pri katerem sadju podaljšamo rok trajanja za več let, hkrati pa ohranimo njegovo obliko, hranilne snovi in še bolj koncentriran okus. Liofilizacija je tehnologija prihodnosti, pri kateri snov najprej zamrznemo, potem pa iz nje odstranimo vodo iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje. Liofiliziramo zdravila, cepiva, hrano in celotne obroke. Naprave za to so velike in energetsko potratne, zato raziskovalci razvijajo digitalni dvojček liofilizatorja. V prihodnosti pa bomo dobili tudi mobilne liofilizatorje.
Ali je življenje po evangeliju in božji besedi danes iluzija ali pa je lahko radikalna drža, ki daje človekovemu življenju globlji smisel? Živimo v času, ko znanost skuša razložiti skoraj vse, a vprašanja smisla – zakaj živeti in zakaj nekateri ljudje živijo drugače – ostajajo. Ne živijo nujno glasneje ali uspešneje, ampak tako, da odpustijo, kadar bi lahko zamerili, ne tekmujejo, čeprav bi lahko zmagovali, ter ne živijo le zase. Prav o tem govorimo danes: o evangeliju – ne kot ideji ali instituciji, ampak kot načinu življenja, ki v drugih včasih prebudi preprosto vprašanje: »Zakaj pa ti živiš tako?«
Ali je življenje po evangeliju in božji besedi danes iluzija ali pa je lahko radikalna drža, ki daje človekovemu življenju globlji smisel? Živimo v času, ko znanost skuša razložiti skoraj vse, a vprašanja smisla – zakaj živeti in zakaj nekateri ljudje živijo drugače – ostajajo. Ne živijo nujno glasneje ali uspešneje, ampak tako, da odpustijo, kadar bi lahko zamerili, ne tekmujejo, čeprav bi lahko zmagovali, ter ne živijo le zase. Prav o tem govorimo danes: o evangeliju – ne kot ideji ali instituciji, ampak kot načinu življenja, ki v drugih včasih prebudi preprosto vprašanje: »Zakaj pa ti živiš tako?«
V tokratni oddaji Avtomobilnost presegamo okvirje klasičnega vodenja, saj se nam v studiu pridružuje Franci Kranjc - humanoidni robot. Skozi pogovor z novim sovoditeljem raziskujemo vlogo umetne inteligence v avtomobilski prodaji; od empatičnega svetovanja do 24-urne razpoložljivosti. O etiki, treh zakonih robotike in prihodnosti humanoidnih strojev se pogovarjamo z dr. Mašo Jazbec, ki je svoje znanje pridobivala pri pionirjih robotike na Japonskem. Tehnični fokus oddaje posvečamo varnosti in novim modelom. Analiziramo delovanje asistenčnega sistema “emergency assist” v novem volkswagnu T-rocu, ki v primeru voznikove neodzivnosti prevzame nadzor nad vozilom, aktivira varnostne utripalke in izvede nadzorovano ustavljanje. Prvič smo se srečali tudi z dolgo pričakovanim kompaktnim električnim modelom cupra raval, ki prinaša agresivno špansko oblikovanje v segment mestnih e-vozil. Miha se je na Mallorci posvetil vozni dinamiki mercedesa CLA shooting brake. Posebej izpostavljamo sistem digitalnega zakupa funkcij na zahtevo, ki omogoča naknadno aktivacijo asistenčnih sistemov. Tehnična predstavitev modelov voyah courage in dongfeng S7 prinaša fokus na aerodinamiki z nizkim zračnim uporom, praktični uporabi V2L (Vehicle-to-Load) tehnologije za napajanje zunanjih naprav ter robotski prodajni izkušnji iz Južne Afrike. Napovedujemo tudi obisk severa Francije, kjer bomo preverili Renaultov proizvodni proces pod sloganom "Made in Europe”.
V tokratni oddaji Avtomobilnost presegamo okvirje klasičnega vodenja, saj se nam v studiu pridružuje Franci Kranjc - humanoidni robot. Skozi pogovor z novim sovoditeljem raziskujemo vlogo umetne inteligence v avtomobilski prodaji; od empatičnega svetovanja do 24-urne razpoložljivosti. O etiki, treh zakonih robotike in prihodnosti humanoidnih strojev se pogovarjamo z dr. Mašo Jazbec, ki je svoje znanje pridobivala pri pionirjih robotike na Japonskem. Tehnični fokus oddaje posvečamo varnosti in novim modelom. Analiziramo delovanje asistenčnega sistema “emergency assist” v novem volkswagnu T-rocu, ki v primeru voznikove neodzivnosti prevzame nadzor nad vozilom, aktivira varnostne utripalke in izvede nadzorovano ustavljanje. Prvič smo se srečali tudi z dolgo pričakovanim kompaktnim električnim modelom cupra raval, ki prinaša agresivno špansko oblikovanje v segment mestnih e-vozil. Miha se je na Mallorci posvetil vozni dinamiki mercedesa CLA shooting brake. Posebej izpostavljamo sistem digitalnega zakupa funkcij na zahtevo, ki omogoča naknadno aktivacijo asistenčnih sistemov. Tehnična predstavitev modelov voyah courage in dongfeng S7 prinaša fokus na aerodinamiki z nizkim zračnim uporom, praktični uporabi V2L (Vehicle-to-Load) tehnologije za napajanje zunanjih naprav ter robotski prodajni izkušnji iz Južne Afrike. Napovedujemo tudi obisk severa Francije, kjer bomo preverili Renaultov proizvodni proces pod sloganom "Made in Europe”.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Malarija je ena izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu. Bolezen je za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na območju tropskega in subtropskega pasu, vsakdanja realnost, v Sloveniji pa se z njo srečujemo pri potnikih, ki se okuženi vračajo domov. V tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja u UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V tokratni Tv kliniki o okužbah z malarijo in o pomenu zaščite pred okužbo govorita doc. dr. Tadeja Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana in vsestranski ustvarjalec Lado Bizovičar.
Malarija je ena izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu. Bolezen je za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na območju tropskega in subtropskega pasu, vsakdanja realnost, v Sloveniji pa se z njo srečujemo pri potnikih, ki se okuženi vračajo domov. V tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja u UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V tokratni Tv kliniki o okužbah z malarijo in o pomenu zaščite pred okužbo govorita doc. dr. Tadeja Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana in vsestranski ustvarjalec Lado Bizovičar.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic. V prvi oddaji se bodo ustvarjalci posvetili aktualni temi kriptovalut – za nekatere simbolu sodobne “zlate mrzlice”, za druge izjemno tvegani naložbi. V drugem delu oddaje pa bodo iskali odgovor na temeljno vprašanje: kaj denar sploh je in kako nastaja.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic. V prvi oddaji se bodo ustvarjalci posvetili aktualni temi kriptovalut – za nekatere simbolu sodobne “zlate mrzlice”, za druge izjemno tvegani naložbi. V drugem delu oddaje pa bodo iskali odgovor na temeljno vprašanje: kaj denar sploh je in kako nastaja.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj, Jure Ivanušič. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj, Jure Ivanušič. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.