Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tokratni oddaji dajemo besedo režiserju nagrajenega dokumentarnega filma Ko pridem ven, Metodu Pevcu in nekdanjemu zaporniku Valonu Hoxhaju. Zapor ni vedno konec zgodbe, za nekatere je šele začetek najtežjega poglavja. Kaj se zgodi, ko se vrata zaprejo za tabo? In predvsem, kaj se zgodi, ko se po letih znova odprejo? Odpiramo vprašanja o življenja v zaporu in o življenju po prestani kazni. Kako je s svobodo, ki ni vedno samoumevna, krivdo, dediščino nasilja in odgovornosti do lastnih dejanj.
V tokratni oddaji dajemo besedo režiserju nagrajenega dokumentarnega filma Ko pridem ven, Metodu Pevcu in nekdanjemu zaporniku Valonu Hoxhaju. Zapor ni vedno konec zgodbe, za nekatere je šele začetek najtežjega poglavja. Kaj se zgodi, ko se vrata zaprejo za tabo? In predvsem, kaj se zgodi, ko se po letih znova odprejo? Odpiramo vprašanja o življenja v zaporu in o življenju po prestani kazni. Kako je s svobodo, ki ni vedno samoumevna, krivdo, dediščino nasilja in odgovornosti do lastnih dejanj.
V oddaji Profil Tina Šrot na mednarodni dan plesa gosti priznanega igralca, režiserja in cenjenega plesnega kritika, Nika Goršiča. Pogovor je posvečen baletni in sodobni plesni umetnosti, njunemu položaju v slovenskem kulturnem prostoru, izzivih in obetih za prihodnost. Goršič poišče vzporednice z gledališčem, ki se mu posveča vse od študija na AGRFT, od začetka 60-ih let. Kot dolgoletni član Slovenskega mladinskega gledališča, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, je nastopal pri nas in po svetu, kot igralec in režiser pa je še posebej cenjen v državah nekdanje Jugoslavije.
V oddaji Profil Tina Šrot na mednarodni dan plesa gosti priznanega igralca, režiserja in cenjenega plesnega kritika, Nika Goršiča. Pogovor je posvečen baletni in sodobni plesni umetnosti, njunemu položaju v slovenskem kulturnem prostoru, izzivih in obetih za prihodnost. Goršič poišče vzporednice z gledališčem, ki se mu posveča vse od študija na AGRFT, od začetka 60-ih let. Kot dolgoletni član Slovenskega mladinskega gledališča, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, je nastopal pri nas in po svetu, kot igralec in režiser pa je še posebej cenjen v državah nekdanje Jugoslavije.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
Po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 je Gruzija začela spreminjati svojo politiko: kandidatka za članstvo v Uniji se je začela umikati z evropske poti in se približevati Rusiji. Po volitvah leta 2024, za katere opozicija trdi, da jih je vladajoča stranka ukradla, je oblast začela pritiskati na protestnike, nevladne organizacije in opozicijo. Kaj se dogaja v Gruziji in kaj je vzrok za njen politični obrat?
Po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 je Gruzija začela spreminjati svojo politiko: kandidatka za članstvo v Uniji se je začela umikati z evropske poti in se približevati Rusiji. Po volitvah leta 2024, za katere opozicija trdi, da jih je vladajoča stranka ukradla, je oblast začela pritiskati na protestnike, nevladne organizacije in opozicijo. Kaj se dogaja v Gruziji in kaj je vzrok za njen politični obrat?
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Oddaja Obrni kovanec se tokrat posveča zlatu kot naložbi. Smo priče novodobni zlati mrzlici? V čem se skriva največja privlačnost zlata, katerega borzna cena zadnji dve leti strmo raste? Do kod se lahko povzpne? In na drugi strani: zakaj za svoj denar dobimo vse manj? Kako in zakaj nas tepe inflacija? Kakšna je bila nekoč in kakšna je danes? Predvsem pa bomo govorili o vzrokih zanjo in kako se z njo spopasti.
Oddaja Obrni kovanec se tokrat posveča zlatu kot naložbi. Smo priče novodobni zlati mrzlici? V čem se skriva največja privlačnost zlata, katerega borzna cena zadnji dve leti strmo raste? Do kod se lahko povzpne? In na drugi strani: zakaj za svoj denar dobimo vse manj? Kako in zakaj nas tepe inflacija? Kakšna je bila nekoč in kakšna je danes? Predvsem pa bomo govorili o vzrokih zanjo in kako se z njo spopasti.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gostja Nuša Derenda, ena najbolj prepoznavnih slovenskih pevk zabavne glasbe. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gostja Nuša Derenda, ena najbolj prepoznavnih slovenskih pevk zabavne glasbe. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Predstavljamo znanstveno monografijo Evridika iz pekla, ki združuje raznovrstne ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Prinaša pesmi, poslovilna pisma, dramske odlomke in druge spominske zapise žensk ali o ženskah, ki so doživele internacijo, izgnanstvo ali taboriščno izkušnjo. Pesmi in zapise sta zbrali Milena Mileva Blažić in Neža Kočnik, nekatere pesmi taboriščnic pa je uglasbil Jani Kovačič. V studiu se nam bosta pridružila Nika Grabar in Miloš Kosec, člana skupine Nonument Group, ki bo letos na Beneškem bienalu zastopala Slovenijo. Predstavila bosta projekt Zvočna sled nevidne hiše, v katerem so pozabljeno sled džamije na Bovškem preoblikovali v prostor poslušanja, refleksije in ponovnega premisleka. Med drugim z njim opozarjajo na povezovanje preteklosti in sedanjosti ter na aktualna vprašanja o prepletenosti religije, moči in konfliktov v svetu. Ogledali smo si razstavo v portoroškem Monfortu z naslovom Zemlja vrača pogled II, ki raziskuje, kako danes zaznavamo, razumemo in predstavljamo naš planet, pa tudi, kako so podnebne spremembe obravnavane v sodobni umetnosti. Razstava temelji na izsledkih več medijskih umetnikov in znanstvenikov, ki so raziskovali vse od najglobljega rudnika v Evropi do oddaljenega Marsa. V ateljeju smo obiskali Ferenca Kiralyja, enega najpomembnejših sodobnih slovenskih umetnikov na področju kiparstva. Kljub častitljivi starosti, te dni praznuje 90 let, še vedno večino časa posveti ustvarjanju. Opazen in izstopajoč slog njegovih skulptur, ki poleg domače Lendave krasijo tudi druga evropska mesta, mu je med drugim prinesel številna priznanja.
Predstavljamo znanstveno monografijo Evridika iz pekla, ki združuje raznovrstne ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Prinaša pesmi, poslovilna pisma, dramske odlomke in druge spominske zapise žensk ali o ženskah, ki so doživele internacijo, izgnanstvo ali taboriščno izkušnjo. Pesmi in zapise sta zbrali Milena Mileva Blažić in Neža Kočnik, nekatere pesmi taboriščnic pa je uglasbil Jani Kovačič. V studiu se nam bosta pridružila Nika Grabar in Miloš Kosec, člana skupine Nonument Group, ki bo letos na Beneškem bienalu zastopala Slovenijo. Predstavila bosta projekt Zvočna sled nevidne hiše, v katerem so pozabljeno sled džamije na Bovškem preoblikovali v prostor poslušanja, refleksije in ponovnega premisleka. Med drugim z njim opozarjajo na povezovanje preteklosti in sedanjosti ter na aktualna vprašanja o prepletenosti religije, moči in konfliktov v svetu. Ogledali smo si razstavo v portoroškem Monfortu z naslovom Zemlja vrača pogled II, ki raziskuje, kako danes zaznavamo, razumemo in predstavljamo naš planet, pa tudi, kako so podnebne spremembe obravnavane v sodobni umetnosti. Razstava temelji na izsledkih več medijskih umetnikov in znanstvenikov, ki so raziskovali vse od najglobljega rudnika v Evropi do oddaljenega Marsa. V ateljeju smo obiskali Ferenca Kiralyja, enega najpomembnejših sodobnih slovenskih umetnikov na področju kiparstva. Kljub častitljivi starosti, te dni praznuje 90 let, še vedno večino časa posveti ustvarjanju. Opazen in izstopajoč slog njegovih skulptur, ki poleg domače Lendave krasijo tudi druga evropska mesta, mu je med drugim prinesel številna priznanja.
Praznik izhaja iz besede prazen - dan, ki je bil prazen dela. Toda prazniki so bili v resnici vedno polni: obreda, hrane, skupnosti, pomena. Zakaj praznujemo, kako se prazniki rojevajo in izginjajo in kaj ostane, ko jih izpraznimo vsebine? O tem se pogovarjamo z etnologom prof. dr. Janezom Bogatajem. Ob dnevu upora proti okupatorju se na terenu se pridružimo dr. Miranu Hladniku, ki popisuje partizanske spomenike. V Trbovljah pa preverimo, kako praznujejo 1. maj, praznik dela. V oddaji Ah, ta leta!
Praznik izhaja iz besede prazen - dan, ki je bil prazen dela. Toda prazniki so bili v resnici vedno polni: obreda, hrane, skupnosti, pomena. Zakaj praznujemo, kako se prazniki rojevajo in izginjajo in kaj ostane, ko jih izpraznimo vsebine? O tem se pogovarjamo z etnologom prof. dr. Janezom Bogatajem. Ob dnevu upora proti okupatorju se na terenu se pridružimo dr. Miranu Hladniku, ki popisuje partizanske spomenike. V Trbovljah pa preverimo, kako praznujejo 1. maj, praznik dela. V oddaji Ah, ta leta!
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
Prazniki so šele naslednji teden, zato ta konec tedna ostanite še doma in si oglejte novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kako se boriti proti zavrženi hrani, kaj bo s kanalom v Ljubljani in zakaj ne smemo kolesariti pijani? Z umetno inteligenco smo se v živo pogovarjali z vodjem gradbišča piramid v Gizi, Ursula von der Leyen pa nam ob prihajajoči krizi svetuje, kako prihraniti. Naš jezični atlet magister Baltić nam predstavi novo besedo tedna, na terapevtskem kavču se tokrat znajde Mojca Pokrajculja, na sodišču pa razpravljamo o najpomembnejši prvomajski temi: žar na plin ali na oglje? Naša gostja bo finančna strokovnjakinja in svetovalka Marja Milić, na začetku nas bo pozdravila Svetlana Makarovič, o svojih težavah pa nam bo zapela predsednica države Nataša Pirc Musar. Zapeli bomo tudi na Mali terasi, kjer nas obišče "malojachi ansambel" Los Vlados, s pesmijo pa bomo vse najboljše pri okrevanju zaželeli tudi nesrečnemu Robertu Kranjcu.
Prazniki so šele naslednji teden, zato ta konec tedna ostanite še doma in si oglejte novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kako se boriti proti zavrženi hrani, kaj bo s kanalom v Ljubljani in zakaj ne smemo kolesariti pijani? Z umetno inteligenco smo se v živo pogovarjali z vodjem gradbišča piramid v Gizi, Ursula von der Leyen pa nam ob prihajajoči krizi svetuje, kako prihraniti. Naš jezični atlet magister Baltić nam predstavi novo besedo tedna, na terapevtskem kavču se tokrat znajde Mojca Pokrajculja, na sodišču pa razpravljamo o najpomembnejši prvomajski temi: žar na plin ali na oglje? Naša gostja bo finančna strokovnjakinja in svetovalka Marja Milić, na začetku nas bo pozdravila Svetlana Makarovič, o svojih težavah pa nam bo zapela predsednica države Nataša Pirc Musar. Zapeli bomo tudi na Mali terasi, kjer nas obišče "malojachi ansambel" Los Vlados, s pesmijo pa bomo vse najboljše pri okrevanju zaželeli tudi nesrečnemu Robertu Kranjcu.
V vasici Vipolže se med vinogradi in nasadi sadnega drevja bohoti lično prenovljena goriška hiša. Pri prenovi so se oprli na stavbarsko tradicijo območja, zaradi česar se novonastali objekt lepo vklaplja v podobo vasice. Zgodba o vrtu v Kranju je pravzaprav zgodba o njegovem nastajanju in nenehnem preoblikovanju. Zakonca sta začutila, da si želita živeti v lepšem, bolj urejenem okolju, zato sta peščeno in tlakovano dvorišče, nekoč namenjeno obrtni dejavnosti, postopoma začela spreminjati v vrt. Med protokolarnimi posestvi v Sloveniji je poleg posestva Brdo verjetno najbolj znana Vila Bled. V njeni poldrugo stoletje dolgi zgodovini ne manjka aristokracije, diplomacije, kraljev in kraljic ter svetovno znanih voditeljev, pa tudi ne sprememb lastništva. Protokolarno vlogo je dobila že v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja, še izraziteje pa takoj po drugi svetovni vojni, in jo ohranila vse do danes. Tako ali drugače je izjemna, a večini Slovencev v resnici še vedno neznana.
V vasici Vipolže se med vinogradi in nasadi sadnega drevja bohoti lično prenovljena goriška hiša. Pri prenovi so se oprli na stavbarsko tradicijo območja, zaradi česar se novonastali objekt lepo vklaplja v podobo vasice. Zgodba o vrtu v Kranju je pravzaprav zgodba o njegovem nastajanju in nenehnem preoblikovanju. Zakonca sta začutila, da si želita živeti v lepšem, bolj urejenem okolju, zato sta peščeno in tlakovano dvorišče, nekoč namenjeno obrtni dejavnosti, postopoma začela spreminjati v vrt. Med protokolarnimi posestvi v Sloveniji je poleg posestva Brdo verjetno najbolj znana Vila Bled. V njeni poldrugo stoletje dolgi zgodovini ne manjka aristokracije, diplomacije, kraljev in kraljic ter svetovno znanih voditeljev, pa tudi ne sprememb lastništva. Protokolarno vlogo je dobila že v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja, še izraziteje pa takoj po drugi svetovni vojni, in jo ohranila vse do danes. Tako ali drugače je izjemna, a večini Slovencev v resnici še vedno neznana.
Kakšne zgodbe, aktualne za današnji čas, skriva prenovljeni Vojaški muzej v Vipavi? Zakaj v sežanski kleti teranu vrtijo japonsko glasbo? Kaj vse skriva podzemlje Rudnika Sitarjevec, ki je bil njega dni med največjimi in najbolj bogatimi rudnimi nahajališči pri nas?
Kakšne zgodbe, aktualne za današnji čas, skriva prenovljeni Vojaški muzej v Vipavi? Zakaj v sežanski kleti teranu vrtijo japonsko glasbo? Kaj vse skriva podzemlje Rudnika Sitarjevec, ki je bil njega dni med največjimi in najbolj bogatimi rudnimi nahajališči pri nas?