Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Kaj nam prinašajo leta, potem ko jih napolnimo 60? O pogledih na to, kako starost običajno dojemamo in kako jo lahko uzremo iz drugačnih vidikov ter o tem, kakšno je lahko naše življenje po tej starosti, se bo voditeljica pogovarjala s hrvaškim pisateljem in raziskovalcem človeške zavesti, Adrianom Kezelejem. Zadnja knjiga tega zanimivega sogovornika skuša temeljito spremeniti naš pogled na staranje in na leta, ki jih nosimo – in prav o tem bo tekla beseda. V studiu pa bo tudi gostja Marija Imperl ki s svojo radoživostjo in razmišljanjem dokazuje, da po šestdesetem mladostni elan še vedno poganja telo in duha. Lepe možnosti za uporabo digitalnih orodij na številnih področjih vsakdanjega življenja pa vsem, ki se šele spoznavajo z njimi, ponuja brezplačna aplikacija Magda socialnega podjetja Simbioza.
Kaj nam prinašajo leta, potem ko jih napolnimo 60? O pogledih na to, kako starost običajno dojemamo in kako jo lahko uzremo iz drugačnih vidikov ter o tem, kakšno je lahko naše življenje po tej starosti, se bo voditeljica pogovarjala s hrvaškim pisateljem in raziskovalcem človeške zavesti, Adrianom Kezelejem. Zadnja knjiga tega zanimivega sogovornika skuša temeljito spremeniti naš pogled na staranje in na leta, ki jih nosimo – in prav o tem bo tekla beseda. V studiu pa bo tudi gostja Marija Imperl ki s svojo radoživostjo in razmišljanjem dokazuje, da po šestdesetem mladostni elan še vedno poganja telo in duha. Lepe možnosti za uporabo digitalnih orodij na številnih področjih vsakdanjega življenja pa vsem, ki se šele spoznavajo z njimi, ponuja brezplačna aplikacija Magda socialnega podjetja Simbioza.
Dr. Kenneth R. Valpey: "Joga in etičen odnos do živali" Skupnost za zavest Krišne v Ljubljani je gostila priznanega raziskovalca z doktoratom z univerze v Oxfordu. Dr. Kenneth R. Valpey v svoji najnovejši knjigi z naslovom »Joga in etičen odnos do živali« osvetljuje različne, tudi historične vidike naravnega prehranjevanja ljudi in živali ter etičnega kmetijstva v povezavi s tradicijo hinduizma. Knjiga ponuja tudi praktične smernice za življenje v skladu z etičnim odnosom do živali.
Dr. Kenneth R. Valpey: "Joga in etičen odnos do živali" Skupnost za zavest Krišne v Ljubljani je gostila priznanega raziskovalca z doktoratom z univerze v Oxfordu. Dr. Kenneth R. Valpey v svoji najnovejši knjigi z naslovom »Joga in etičen odnos do živali« osvetljuje različne, tudi historične vidike naravnega prehranjevanja ljudi in živali ter etičnega kmetijstva v povezavi s tradicijo hinduizma. Knjiga ponuja tudi praktične smernice za življenje v skladu z etičnim odnosom do živali.
Generacije bodo tema tokratne Osvežilne fronte. Če bi sledili definiciji, je generacija skupina ljudi, ki je bila rojena v istem časovnem obdobju in ima zato podobne izkušnje, ki jih oblikujejo družbeni dogodki ali kulturni trendi. A v Osvežilni fronti so se teme lotili širše in na svoj način. Petrček sprašuje, kdo so bumerji, v Epskem filmu bodo predstavili pet stvari, ki so nas jih naučile filmske srhljivke, Bobi in Bibi pa bosta ugotavljala, kaj so generacijski stereotipi.
Generacije bodo tema tokratne Osvežilne fronte. Če bi sledili definiciji, je generacija skupina ljudi, ki je bila rojena v istem časovnem obdobju in ima zato podobne izkušnje, ki jih oblikujejo družbeni dogodki ali kulturni trendi. A v Osvežilni fronti so se teme lotili širše in na svoj način. Petrček sprašuje, kdo so bumerji, v Epskem filmu bodo predstavili pet stvari, ki so nas jih naučile filmske srhljivke, Bobi in Bibi pa bosta ugotavljala, kaj so generacijski stereotipi.
Kakšna bi bila Evropa brez Alp? Zagotovo manj razgibana, manj raznolika, manj drzna. Gore niso ločnica - so inkubator razlik, kultur in načinov življenja. Prav tu so se rodile prve alpske demokracije, skupnosti, ki so same upravljale gozdove, vodo, pašo. V Cortini d'Ampezzo so to regole – stoletna pravila skupnega življenja, v Bormiu samosvoj sistem repartov, zaradi katerega je bil kraj stoletja bogat, avtonomen in samozavesten. Livigno – dolgo odrezan od sveta – je postal brezcarinsko območje, prilagojeno življenju na robu. Antholz – visoko v dolini – še danes govori nemško, s trdno tirolsko identiteto sredi Italije. V oddaji Čez planke nas Mojca Mavec tokrat popelje v italijanske Alpe, ne le prizorišče olimpijskega športa, ampak prostor, kjer so se razlike naučile sobivati.
Kakšna bi bila Evropa brez Alp? Zagotovo manj razgibana, manj raznolika, manj drzna. Gore niso ločnica - so inkubator razlik, kultur in načinov življenja. Prav tu so se rodile prve alpske demokracije, skupnosti, ki so same upravljale gozdove, vodo, pašo. V Cortini d'Ampezzo so to regole – stoletna pravila skupnega življenja, v Bormiu samosvoj sistem repartov, zaradi katerega je bil kraj stoletja bogat, avtonomen in samozavesten. Livigno – dolgo odrezan od sveta – je postal brezcarinsko območje, prilagojeno življenju na robu. Antholz – visoko v dolini – še danes govori nemško, s trdno tirolsko identiteto sredi Italije. V oddaji Čez planke nas Mojca Mavec tokrat popelje v italijanske Alpe, ne le prizorišče olimpijskega športa, ampak prostor, kjer so se razlike naučile sobivati.
V Infodromu smo govorili o vrednotah. Sedmošolci na OŠ Vincenzo e Diego de Castro Piran so bili vključeni v projekt osnovna šola vrednot, v sklopu katerega so se naučili, da vrednote niso le besede, ampak predvsem dejanja. Preverili smo, kaj se dogaja v Ukrajini skoraj 4 leta po začetku vojne. Temperature v tej državi so globoko pod ničlo, zelo veliko ljudi pa je brez elektrike in ogrevanja. Novice nas včasih lahko tudi prestrašijo, zato se je fino z nekom pogovoriti. V Infogromu so nam učenci OŠ Vojke Šmuc Izola povedali, na koga se obrnejo. Spoznali smo šestošolca Matica z Jesenic, ki v prostem času s svojim najboljšim prijateljem riše stripe. Na kmetiji Dolinar pa sta nam Manca in Anamarija povedali, na kaj je treba biti še posebej pozoren pri skrbi za živali pozimi.
V Infodromu smo govorili o vrednotah. Sedmošolci na OŠ Vincenzo e Diego de Castro Piran so bili vključeni v projekt osnovna šola vrednot, v sklopu katerega so se naučili, da vrednote niso le besede, ampak predvsem dejanja. Preverili smo, kaj se dogaja v Ukrajini skoraj 4 leta po začetku vojne. Temperature v tej državi so globoko pod ničlo, zelo veliko ljudi pa je brez elektrike in ogrevanja. Novice nas včasih lahko tudi prestrašijo, zato se je fino z nekom pogovoriti. V Infogromu so nam učenci OŠ Vojke Šmuc Izola povedali, na koga se obrnejo. Spoznali smo šestošolca Matica z Jesenic, ki v prostem času s svojim najboljšim prijateljem riše stripe. Na kmetiji Dolinar pa sta nam Manca in Anamarija povedali, na kaj je treba biti še posebej pozoren pri skrbi za živali pozimi.
Starodavni grški mit o Orfeju in Evridiki je v sodobni interpretaciji ustvarjalcev mlajše generacije, režiserja Jana Krmelja, avtorice libreta in pesnice Urše Majcen ter skladatelja Saša Vollmaierja zaživel v popolnoma drugačni podobi, kot so ga upodabljale številne klasične postavitve. Vsi trije so skupaj z igralci Mestnega gledališča ljubljanskega, ki jih spremljajo plesalci En Knap Group, spregovorili o temeljni dilemi mita, Orfejevem pogledu nazaj, ki pogubi Evridiko. Perspektiva poetične in multimedijske uprizoritve je popolnoma drugačna: današnja Evridika je osvobojena, ima lastno voljo in se odloča sama. Več o tem v pogovorih z ustvarjalci v oddaji Umetnost igre avtorice Marjane Ravnjak.
Starodavni grški mit o Orfeju in Evridiki je v sodobni interpretaciji ustvarjalcev mlajše generacije, režiserja Jana Krmelja, avtorice libreta in pesnice Urše Majcen ter skladatelja Saša Vollmaierja zaživel v popolnoma drugačni podobi, kot so ga upodabljale številne klasične postavitve. Vsi trije so skupaj z igralci Mestnega gledališča ljubljanskega, ki jih spremljajo plesalci En Knap Group, spregovorili o temeljni dilemi mita, Orfejevem pogledu nazaj, ki pogubi Evridiko. Perspektiva poetične in multimedijske uprizoritve je popolnoma drugačna: današnja Evridika je osvobojena, ima lastno voljo in se odloča sama. Več o tem v pogovorih z ustvarjalci v oddaji Umetnost igre avtorice Marjane Ravnjak.
Predvajali smo celovečerni igrani film V leru (1999, 88 min.) v produkciji RTV Slovenija in soprodukciji z E-motion film. Film je sproti komentiral njegov režiser Janez Burger, pogovor z njim je vodil moderator večera, režiser Miha Hočevar. Študent Dizi, stara bajta, živi svoje uživaško in brezdelno življenje v študentskem domu: na dnevnem redu so popivanje, spanje in gledanje televizije. Nekega dne se v njegovo sobo vseli bruc, ki Dizija vrže iz njegovega vsakdanjega ritma. Še več! Z brucem pride tudi Ana, ki je za nameček še noseča. Dizi se mora spopasti z novo situacijo...
Predvajali smo celovečerni igrani film V leru (1999, 88 min.) v produkciji RTV Slovenija in soprodukciji z E-motion film. Film je sproti komentiral njegov režiser Janez Burger, pogovor z njim je vodil moderator večera, režiser Miha Hočevar. Študent Dizi, stara bajta, živi svoje uživaško in brezdelno življenje v študentskem domu: na dnevnem redu so popivanje, spanje in gledanje televizije. Nekega dne se v njegovo sobo vseli bruc, ki Dizija vrže iz njegovega vsakdanjega ritma. Še več! Z brucem pride tudi Ana, ki je za nameček še noseča. Dizi se mora spopasti z novo situacijo...
"Ni več nedotakljivih," pravi premier Robert Golob. Finančna uprava rubi socialno pomoč prekrškarjem. Kaj pa se je tri mesece po smrti Aleša Šutarja zgodilo s preiskavo osumljenca?
"Ni več nedotakljivih," pravi premier Robert Golob. Finančna uprava rubi socialno pomoč prekrškarjem. Kaj pa se je tri mesece po smrti Aleša Šutarja zgodilo s preiskavo osumljenca?
Ljudje so kovine za zdravljenje uporabljali že dolgo, preden smo poznali bakterije, viruse ali kemijo. Stari Egipčani so z bakrom razkuževali rane in čistili pitno vodo, Grki in Rimljani so uporabljali srebro za razkuževanje in zdravljenje ran, v Indiji so bile kovine del zdravilnih eliksirjev in pripravkov za daljšanje življenja, v Evropi pa je živo srebro stoletja veljalo za čudežno zdravilo za številne bolezni. Šele z razvojem kemije in medicine smo razumeli, da so kovine lahko hkrati zdravilo in strup. Danes jih uporabljamo veliko bolj natančno in varno. Na primer srebrov sulfadiazin v mazilih za zdravljenje opeklin, bizmutove spojine za zdravljenje okužb z bakterijo Helikobakter Pylori in spojine zlata za revmatoidni artritis. Kakšne kovinske spojine pa raziskujejo in bomo uporabljali v prihodnosti?
Ljudje so kovine za zdravljenje uporabljali že dolgo, preden smo poznali bakterije, viruse ali kemijo. Stari Egipčani so z bakrom razkuževali rane in čistili pitno vodo, Grki in Rimljani so uporabljali srebro za razkuževanje in zdravljenje ran, v Indiji so bile kovine del zdravilnih eliksirjev in pripravkov za daljšanje življenja, v Evropi pa je živo srebro stoletja veljalo za čudežno zdravilo za številne bolezni. Šele z razvojem kemije in medicine smo razumeli, da so kovine lahko hkrati zdravilo in strup. Danes jih uporabljamo veliko bolj natančno in varno. Na primer srebrov sulfadiazin v mazilih za zdravljenje opeklin, bizmutove spojine za zdravljenje okužb z bakterijo Helikobakter Pylori in spojine zlata za revmatoidni artritis. Kakšne kovinske spojine pa raziskujejo in bomo uporabljali v prihodnosti?