Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na natečaju za Naj hlev 2025 je strokovna komisija največ glasov dodelila hlevu družine Žampa iz Levanjcev. V gozdovih na območju Železnikov preverjamo stanje gozdnih prometnic. Na Ptuju že potekajo prva ocenjevanja izdelkov za 37. festival Dobrote slovenskih kmetij. Oddajo zaokroža rubrika Ekološko + lokalno = idealno.
Na natečaju za Naj hlev 2025 je strokovna komisija največ glasov dodelila hlevu družine Žampa iz Levanjcev. V gozdovih na območju Železnikov preverjamo stanje gozdnih prometnic. Na Ptuju že potekajo prva ocenjevanja izdelkov za 37. festival Dobrote slovenskih kmetij. Oddajo zaokroža rubrika Ekološko + lokalno = idealno.
Preganjanje kristjanov ostaja ena najbolj prezrtih resničnosti današnjega sveta. Leta 2025 je bilo po ocenah mednarodnih organizacij več kot 380 milijonov kristjanov izpostavljenih resnemu preganjanju, največ v Severni Koreji, Nigeriji, Pakistanu, Iranu in državah Bližnjega vzhoda ter podsaharske Afrike. V oddaji opozarjamo na kršitve verske svobode, ki se dogajajo daleč od oči sveta – in se dotikajo milijonov življenj.
Preganjanje kristjanov ostaja ena najbolj prezrtih resničnosti današnjega sveta. Leta 2025 je bilo po ocenah mednarodnih organizacij več kot 380 milijonov kristjanov izpostavljenih resnemu preganjanju, največ v Severni Koreji, Nigeriji, Pakistanu, Iranu in državah Bližnjega vzhoda ter podsaharske Afrike. V oddaji opozarjamo na kršitve verske svobode, ki se dogajajo daleč od oči sveta – in se dotikajo milijonov življenj.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Dom je običajno naše najljubše bivališče, saj smo ga uredili po svojih željah, možnostih in okusu. In morda nam prav tak ustreza, tudi ko smo v jeseni življenja. Lahko pa se izkaže, da so takrat naše zmožnosti in potrebe drugačne, in to je čas, ko naj bi si dom prilagodili tako, da bo varen za bivanje. Katere so najpogostejše težave in katere so najboljše rešitve, o tem bo govor z gostoma, arhitektko in urbanistom, saj naj bo tudi soseska urejena tako, da jo bodo z veseljem in varno uporabljali starejši prebivalci. Ena od možnosti za primerno bivanje v starosti pa je tudi najem primernega stanovanja ali oskrbovanega stanovanja. Te rešitve ponuja Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oddaja bo predstavila tudi te možnosti. Tehnologija že danes omogoča varnejši dom, ali bo torej prihodnost varnega bivanja pametni dom?
Dom je običajno naše najljubše bivališče, saj smo ga uredili po svojih željah, možnostih in okusu. In morda nam prav tak ustreza, tudi ko smo v jeseni življenja. Lahko pa se izkaže, da so takrat naše zmožnosti in potrebe drugačne, in to je čas, ko naj bi si dom prilagodili tako, da bo varen za bivanje. Katere so najpogostejše težave in katere so najboljše rešitve, o tem bo govor z gostoma, arhitektko in urbanistom, saj naj bo tudi soseska urejena tako, da jo bodo z veseljem in varno uporabljali starejši prebivalci. Ena od možnosti za primerno bivanje v starosti pa je tudi najem primernega stanovanja ali oskrbovanega stanovanja. Te rešitve ponuja Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oddaja bo predstavila tudi te možnosti. Tehnologija že danes omogoča varnejši dom, ali bo torej prihodnost varnega bivanja pametni dom?
Kako se vidimo sami, kakšna pričakovanja imamo do sebe, nas naši sovrstniki vidijo podobno, kot se vidimo sami, želimo v družbi izstopati ali smo bolj zadržani? Odgovore na takšna in podobna vprašanja bodo iskali v tokratni Osvežilni fronti, saj bo tema samopodoba, ki je v obdobju odraščanja, ko šele gradimo svojo identiteto, še posebej pomembna. Težave s svojo podobo ima tudi Spiderman, razvajeni dvojčici sta se preselili in želita zamenjati šolo, Riki in Silvester pa imata spet ogromno pametnih nasvetov.
Kako se vidimo sami, kakšna pričakovanja imamo do sebe, nas naši sovrstniki vidijo podobno, kot se vidimo sami, želimo v družbi izstopati ali smo bolj zadržani? Odgovore na takšna in podobna vprašanja bodo iskali v tokratni Osvežilni fronti, saj bo tema samopodoba, ki je v obdobju odraščanja, ko šele gradimo svojo identiteto, še posebej pomembna. Težave s svojo podobo ima tudi Spiderman, razvajeni dvojčici sta se preselili in želita zamenjati šolo, Riki in Silvester pa imata spet ogromno pametnih nasvetov.
Koncert posvečen Primorski in njenim ljudem. Z ljudsko pesmijo in popevkami. Gosti: Klapa Semikanta, Gregor Ravnik, Tinkara Kovač, voditeljici Lara Jankovič, Tanja Pečenko in mnogi drugi. Posnetek letnega že 17. koncerta Prifarskih muzikantov zapored iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Koncert posvečen Primorski in njenim ljudem. Z ljudsko pesmijo in popevkami. Gosti: Klapa Semikanta, Gregor Ravnik, Tinkara Kovač, voditeljici Lara Jankovič, Tanja Pečenko in mnogi drugi. Posnetek letnega že 17. koncerta Prifarskih muzikantov zapored iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Glasbeni miks, izbor slovenskih uspešnic
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Tanja Žagar, Agropop in Oto Pestner.
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Tanja Žagar, Agropop in Oto Pestner.
Zakaj so po razkritjih sumov korupcije v Tarči vpleteni uradniki in funkcionarji še vedno na položajih? Zakaj del politike zagovarja osumljene korupcije? Kakšne bodo posledice nadzorov na ljubljanskem sodišču in upravnih enotah?
Zakaj so po razkritjih sumov korupcije v Tarči vpleteni uradniki in funkcionarji še vedno na položajih? Zakaj del politike zagovarja osumljene korupcije? Kakšne bodo posledice nadzorov na ljubljanskem sodišču in upravnih enotah?
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti tržaško Slovenko Dašo Grgič, plesalko sodobnega plesa, pedagoginjo in koreografinjo. Nastopila je v številnih plesno-gledaliških predstavah, plesnih filmih in avtorskih predstavah v okviru različnih projektov ter gostovala na festivalih doma in v tujini. Pri svojih projektih sodeluje s plesalci, igralci, glasbeniki in režiserji. Pri oblikovanju lastne koreografske govorice je izhajala iz številnih plesnih zvrsti, ki jih je usvajala v Italiji in Franciji in še zlasti pri pedagoginji Carolyn Carlson. Leta 2014 je od Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS prejela listino Mete Vidmar za plesno delovanje na pedagoškem in umetniškem področju.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti tržaško Slovenko Dašo Grgič, plesalko sodobnega plesa, pedagoginjo in koreografinjo. Nastopila je v številnih plesno-gledaliških predstavah, plesnih filmih in avtorskih predstavah v okviru različnih projektov ter gostovala na festivalih doma in v tujini. Pri svojih projektih sodeluje s plesalci, igralci, glasbeniki in režiserji. Pri oblikovanju lastne koreografske govorice je izhajala iz številnih plesnih zvrsti, ki jih je usvajala v Italiji in Franciji in še zlasti pri pedagoginji Carolyn Carlson. Leta 2014 je od Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS prejela listino Mete Vidmar za plesno delovanje na pedagoškem in umetniškem področju.