Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo pisateljico, motivatorko in predavateljico, ki s svojo iskrenostjo, pogumom in energijo nagovarja srca mnogih. Njene besede niso le zapisane na papirju, ampak živijo med ljudmi, jih opogumljajo in jim pomagajo najti notranjo moč, tudi v najtežjih trenutkih. Z nami bo Saša Božič – ženska, ki verjame v moč spremembe, osebne rasti in avtentičnega življenja. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo pisateljico, motivatorko in predavateljico, ki s svojo iskrenostjo, pogumom in energijo nagovarja srca mnogih. Njene besede niso le zapisane na papirju, ampak živijo med ljudmi, jih opogumljajo in jim pomagajo najti notranjo moč, tudi v najtežjih trenutkih. Z nami bo Saša Božič – ženska, ki verjame v moč spremembe, osebne rasti in avtentičnega življenja. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Na umetniškem terenu nasploh, pa tudi v filmskem svetu poznamo številne tandeme. Omenimo samo Martina Scorseseja in Paula Schraderja, Slobodana Šijana in Dušana Kovačeviča ali pa Alejandra Gonzáleza Iñárrituja in Guillerma Arriago. Pri čemer so režiserji skoraj vedno v ospredju, scenaristi pa večinoma obsojeni na navedbo v napovedni ali odjavni špici. Vseeno to v ničemer ne zmanjšuje njihove vloge pri filmu. Prej narobe, kar je leta 2021 s scenarijem za film Prasica, slabšalni izraz za žensko dokazala Iza Strehar. Tega leta je začela tudi tvorno sodelovati z režiserjem Žigo Vircem. Do tega trenutka sta se podpisala pod osem skupnih projektov, vključno s celovečernim filmom Zemljo krast, ki prihaja v redno distribucijo.
Na umetniškem terenu nasploh, pa tudi v filmskem svetu poznamo številne tandeme. Omenimo samo Martina Scorseseja in Paula Schraderja, Slobodana Šijana in Dušana Kovačeviča ali pa Alejandra Gonzáleza Iñárrituja in Guillerma Arriago. Pri čemer so režiserji skoraj vedno v ospredju, scenaristi pa večinoma obsojeni na navedbo v napovedni ali odjavni špici. Vseeno to v ničemer ne zmanjšuje njihove vloge pri filmu. Prej narobe, kar je leta 2021 s scenarijem za film Prasica, slabšalni izraz za žensko dokazala Iza Strehar. Tega leta je začela tudi tvorno sodelovati z režiserjem Žigo Vircem. Do tega trenutka sta se podpisala pod osem skupnih projektov, vključno s celovečernim filmom Zemljo krast, ki prihaja v redno distribucijo.
V 312. oddaji Avtomobilnost razbijamo mit, da je električni avtomobil rezerviran le za lastnike hiš z lastno polnilnico. Preverjamo ekonomsko računico za stanovalce v blokih in analiziramo, koliko je mogoče prihraniti z uporabo javne polnilne infrastrukture ter kako logistično obvladati polnjenje brez domače polnilnice. Tehnično se posvečamo Dacii, ki uvaja neobičajen »trojni« hibrid. Namesto klasičnega mehanskega prenosa moči na vsa štiri kolesa s kardansko gredjo, novodobni pogon 4x4 tvori kombinacija bencina, plina (LPG) in električnega motorja, ki neodvisno poganja zadnji kolesni par. Preverjamo, kako se takšna konfiguracija odreže v primerjavi z mehansko klasiko. Na prvi vožnji smo preizkusili šesto generacijo Toyote RAV4. Osredotočamo se na razlike med hibridnim (HEV) in priključno-hibridnim (PHEV) pogonskim sklopom, predvsem pa na delovanje podvozja in štirikolesnega pogona na zahtevnejših makadamskih podlagah, kjer RAV4 ostaja referenca v svojem razredu. Vozili smo tudi evropski avto leta, Mercedes-Benz CLA Shooting Brake. Po eni najlepših evropskih cest – od Andratxa čez gorsko verigo Tramuntana na Majorki – smo preizkušali, kako se aerodinamično dodelan »nahrbtnik« obnese pri dinamiki vožnje in kakšne so prednosti nizkega koeficienta upora pri realni porabi. V Avtomobilnosti tokrat gostimo Iva Boscarola. Z njim razpravljamo o radikalni tezi: zakaj bomo zaradi fizikalnih zakonitosti in lažje regulacije prostora varno avtonomijo v zraku dosegli bistveno hitreje kot popolnoma avtonomna vozila na naših cestah.
V 312. oddaji Avtomobilnost razbijamo mit, da je električni avtomobil rezerviran le za lastnike hiš z lastno polnilnico. Preverjamo ekonomsko računico za stanovalce v blokih in analiziramo, koliko je mogoče prihraniti z uporabo javne polnilne infrastrukture ter kako logistično obvladati polnjenje brez domače polnilnice. Tehnično se posvečamo Dacii, ki uvaja neobičajen »trojni« hibrid. Namesto klasičnega mehanskega prenosa moči na vsa štiri kolesa s kardansko gredjo, novodobni pogon 4x4 tvori kombinacija bencina, plina (LPG) in električnega motorja, ki neodvisno poganja zadnji kolesni par. Preverjamo, kako se takšna konfiguracija odreže v primerjavi z mehansko klasiko. Na prvi vožnji smo preizkusili šesto generacijo Toyote RAV4. Osredotočamo se na razlike med hibridnim (HEV) in priključno-hibridnim (PHEV) pogonskim sklopom, predvsem pa na delovanje podvozja in štirikolesnega pogona na zahtevnejših makadamskih podlagah, kjer RAV4 ostaja referenca v svojem razredu. Vozili smo tudi evropski avto leta, Mercedes-Benz CLA Shooting Brake. Po eni najlepših evropskih cest – od Andratxa čez gorsko verigo Tramuntana na Majorki – smo preizkušali, kako se aerodinamično dodelan »nahrbtnik« obnese pri dinamiki vožnje in kakšne so prednosti nizkega koeficienta upora pri realni porabi. V Avtomobilnosti tokrat gostimo Iva Boscarola. Z njim razpravljamo o radikalni tezi: zakaj bomo zaradi fizikalnih zakonitosti in lažje regulacije prostora varno avtonomijo v zraku dosegli bistveno hitreje kot popolnoma avtonomna vozila na naših cestah.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Da je gibanje zdravo, ni nikakršno odkritje. Pa vendar jih tega še vedno veliko ne sprejema, niti priznava. Zlasti mladih. Na eni strani je tako množica aktivnih športnikov, na drugi pa tistih, ki bodo vedno raje izbrali dvigalo, namesto korakov po stopnicah. Koliko, kakšnega gibanja je ravno prav in kako se ga lotiti, da postane želja in del vsakdana?
Da je gibanje zdravo, ni nikakršno odkritje. Pa vendar jih tega še vedno veliko ne sprejema, niti priznava. Zlasti mladih. Na eni strani je tako množica aktivnih športnikov, na drugi pa tistih, ki bodo vedno raje izbrali dvigalo, namesto korakov po stopnicah. Koliko, kakšnega gibanja je ravno prav in kako se ga lotiti, da postane želja in del vsakdana?
Električni avtomobili, pametni telefoni, mikrofoni, zvočniki, zasloni, laserji, optična vlakna ... Vsi delujejo zaradi elementov redkih zemelj, ki krojijo našo sedanjost in tudi našo prihodnost. In Kitajska nadzoruje skoraj 90 odstotkov svetovne predelave tega bogastva. Kaj načrtuje Evropa, kjer nihče noče rudnika na domačem vrtu? Naše ekipe so šle po sledi nahajališč redkih zemelj na Portugalskem in v Srbiji. Globus o potrebi po redkih zemljah, o uporu domačinov proti rudnikom in o svetovni tekmi, v kateri zmaguje Kitajska.
Električni avtomobili, pametni telefoni, mikrofoni, zvočniki, zasloni, laserji, optična vlakna ... Vsi delujejo zaradi elementov redkih zemelj, ki krojijo našo sedanjost in tudi našo prihodnost. In Kitajska nadzoruje skoraj 90 odstotkov svetovne predelave tega bogastva. Kaj načrtuje Evropa, kjer nihče noče rudnika na domačem vrtu? Naše ekipe so šle po sledi nahajališč redkih zemelj na Portugalskem in v Srbiji. Globus o potrebi po redkih zemljah, o uporu domačinov proti rudnikom in o svetovni tekmi, v kateri zmaguje Kitajska.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost baletni plesalec, nekdanji prvi solist SNG Opera in balet Ljubljana in režiser, Vojko Vidmar. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost baletni plesalec, nekdanji prvi solist SNG Opera in balet Ljubljana in režiser, Vojko Vidmar. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Vrt je od nekdaj prostor, kjer se ljudje vsak na svoj način povezujejo z naravo in med seboj. Oddaja se sprehodi od župnijskega vrta v Kosezah, ki so ga oblikovali šele pred kratkim in že uspešno povezuje sosedsko in župnijsko skupnost, prek častitljivega in prelepega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer se hrani tudi banka semen, pa do po letih mladostniškega skupnostnega vrta, ki ga v Prašah ob Trbojskem jezeru obdeluje skupina prostovoljcev z namenom, da bi razširili znanje in veščine naravi prijazne obdelave tal in bi se tako tako postopoma Sorškemu polju povrnilo naravno zdravje okolja. Bivanje, delo in druženje v teh vrtovih prinaša vsem zadovoljstvo.
Vrt je od nekdaj prostor, kjer se ljudje vsak na svoj način povezujejo z naravo in med seboj. Oddaja se sprehodi od župnijskega vrta v Kosezah, ki so ga oblikovali šele pred kratkim in že uspešno povezuje sosedsko in župnijsko skupnost, prek častitljivega in prelepega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer se hrani tudi banka semen, pa do po letih mladostniškega skupnostnega vrta, ki ga v Prašah ob Trbojskem jezeru obdeluje skupina prostovoljcev z namenom, da bi razširili znanje in veščine naravi prijazne obdelave tal in bi se tako tako postopoma Sorškemu polju povrnilo naravno zdravje okolja. Bivanje, delo in druženje v teh vrtovih prinaša vsem zadovoljstvo.
Bernarda in Jože se o doživetju praznika Velike noči pogovarjata z Mojco Mavec in Valentino Smej Novak, o srčnosti in prijateljstvu s patrom Karlom Gržanom in Deso Muck. Na glasbeni oder stopajo Jet Black Diamonds, Nina Strnad s svojimi odličnimi glasbenimi prijatelji ter Samuel Lucas, ki z razširjeno ekipo glasbenikov obeležuje svojih 35 glasbenih let. Tjaša Platovšek znane Slovenke in Slovence sprašuje kako praznujejo, Bernarda je obiskala Primoža Dolničarja, s katerim sta pekla znane Primoževe pehtrančke z brezglutensko moko.
Bernarda in Jože se o doživetju praznika Velike noči pogovarjata z Mojco Mavec in Valentino Smej Novak, o srčnosti in prijateljstvu s patrom Karlom Gržanom in Deso Muck. Na glasbeni oder stopajo Jet Black Diamonds, Nina Strnad s svojimi odličnimi glasbenimi prijatelji ter Samuel Lucas, ki z razširjeno ekipo glasbenikov obeležuje svojih 35 glasbenih let. Tjaša Platovšek znane Slovenke in Slovence sprašuje kako praznujejo, Bernarda je obiskala Primoža Dolničarja, s katerim sta pekla znane Primoževe pehtrančke z brezglutensko moko.
Velikonočne obveznosti so za nami, preden pa jutri sedemo za obloženo mizo, poglejmo novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kdo zažiga v Ljubljani, kdo je odpihnil brisače od lani in ali so glasovi za vlado že zbrani? Kakšna bo prihodnost slovenske politike, bo v karte pogledal Vedeževalec Vlaž, iz Dubaja pa se bo javil sam velikonočni zajec. Sodelavca rubrike Generacija beta bosta tokrat obdelala stanovanjski problem, na sodišču pa se boste odločali, ali je bolje biti v koaliciji ali v opoziciji. Naš gost bo legendarni Jan Plestenjak, ki se mu bo na odru pridružil še en Jan, Davor Radpirhi & Šunko Loco bodo zapeli o veliki noči, na koncu pa bo Robert skupaj s skupino NS5 povabil vse v koalicijo.
Velikonočne obveznosti so za nami, preden pa jutri sedemo za obloženo mizo, poglejmo novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kdo zažiga v Ljubljani, kdo je odpihnil brisače od lani in ali so glasovi za vlado že zbrani? Kakšna bo prihodnost slovenske politike, bo v karte pogledal Vedeževalec Vlaž, iz Dubaja pa se bo javil sam velikonočni zajec. Sodelavca rubrike Generacija beta bosta tokrat obdelala stanovanjski problem, na sodišču pa se boste odločali, ali je bolje biti v koaliciji ali v opoziciji. Naš gost bo legendarni Jan Plestenjak, ki se mu bo na odru pridružil še en Jan, Davor Radpirhi & Šunko Loco bodo zapeli o veliki noči, na koncu pa bo Robert skupaj s skupino NS5 povabil vse v koalicijo.
Na odmaknjeni parceli pri Mirni na Dolenjskem stoji sodobna novogradnja, ki spoštljivo nadaljuje tradicijo prostora, kjer je nekoč stala stara kmečka hiša. Njena moč je prav v tem, da se z okolico ne primerja, temveč se z njo smiselno in spoštljivo povezuje. Na Bloški planoti narava ponuja neverjeten mir, vsi letni časi pa prinašajo priložnost, da se naužijemo svežega zraka, za katerega skrbijo strnjeni gozdovi. Tu smo našli šopek hišic, pri katerih je skoraj vsak kotiček prežet z lesom – od brun do skulptur, od igral do detajlov, ki presenečajo z domiselnostjo. Les tukaj ni le gradbeni material, temveč vez z naravo in kulturno dediščino kraja. Na Bledu stojita dve vili, ki spadata med protokolarne posesti Republike Slovenije: Vila Bled in Vila Zlatorog. Slednja je manj znana, saj ni odprta za javnost, zato gledalcem Ambientov ponujamo lepo priložnost, da spoznajo njene čare.
Na odmaknjeni parceli pri Mirni na Dolenjskem stoji sodobna novogradnja, ki spoštljivo nadaljuje tradicijo prostora, kjer je nekoč stala stara kmečka hiša. Njena moč je prav v tem, da se z okolico ne primerja, temveč se z njo smiselno in spoštljivo povezuje. Na Bloški planoti narava ponuja neverjeten mir, vsi letni časi pa prinašajo priložnost, da se naužijemo svežega zraka, za katerega skrbijo strnjeni gozdovi. Tu smo našli šopek hišic, pri katerih je skoraj vsak kotiček prežet z lesom – od brun do skulptur, od igral do detajlov, ki presenečajo z domiselnostjo. Les tukaj ni le gradbeni material, temveč vez z naravo in kulturno dediščino kraja. Na Bledu stojita dve vili, ki spadata med protokolarne posesti Republike Slovenije: Vila Bled in Vila Zlatorog. Slednja je manj znana, saj ni odprta za javnost, zato gledalcem Ambientov ponujamo lepo priložnost, da spoznajo njene čare.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
Koliko odzivov je v letu 2025 prejela varuhinja gledalcev in poslušalcev, kaj so najpogostejše pritožbe? Koliko gledalcev, poslušalcev in bralcev RTV-vsebin so dosegle volilne vsebine na Televiziji Slovenija in MMC? Kakšne spremembe se obetajo v Odmevih? Kaj vse obsega muzejska zbirka RTV? Kakšne novosti pripravljajo v televizijskem uredništvu otroškega in mladinskega programa? Kako sta povezana RTV in slovenski džez? Gostje v studiu: Marica Zupan Uršič, Jelka Ribarič Grabljevec, Martina Peštaj, Žiga Bonča, Hugo Šekoranja. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
Koliko odzivov je v letu 2025 prejela varuhinja gledalcev in poslušalcev, kaj so najpogostejše pritožbe? Koliko gledalcev, poslušalcev in bralcev RTV-vsebin so dosegle volilne vsebine na Televiziji Slovenija in MMC? Kakšne spremembe se obetajo v Odmevih? Kaj vse obsega muzejska zbirka RTV? Kakšne novosti pripravljajo v televizijskem uredništvu otroškega in mladinskega programa? Kako sta povezana RTV in slovenski džez? Gostje v studiu: Marica Zupan Uršič, Jelka Ribarič Grabljevec, Martina Peštaj, Žiga Bonča, Hugo Šekoranja. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.