Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Simon Tecco je rojen v Čilu, a leta 1973, po državnem udaru, ga je življenjska pot vodila v Evropo. Kot vsak begunec svoje rodne zemlje in svojih najbližjih ni pustil za seboj z lahkim srcem. Teccova pot bi se prav lahko končala v Italiji, na Švedskem, v Nemčiji, a je novo življenje začel v Ljubljani, v Sloveniji. General Augusto Pinochet je umrl leta 2006, za nekatere Čilence je še danes narodni junak, ki naj bi državo rešil pred komunizmom. Simon Tecco je poročen in živi v Ljubljani. Svojo domovino Čile je ponovno obiskal skoraj trideset let po državnem udaru.
Simon Tecco je rojen v Čilu, a leta 1973, po državnem udaru, ga je življenjska pot vodila v Evropo. Kot vsak begunec svoje rodne zemlje in svojih najbližjih ni pustil za seboj z lahkim srcem. Teccova pot bi se prav lahko končala v Italiji, na Švedskem, v Nemčiji, a je novo življenje začel v Ljubljani, v Sloveniji. General Augusto Pinochet je umrl leta 2006, za nekatere Čilence je še danes narodni junak, ki naj bi državo rešil pred komunizmom. Simon Tecco je poročen in živi v Ljubljani. Svojo domovino Čile je ponovno obiskal skoraj trideset let po državnem udaru.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo pogovor tekel o spomladanskem premikanju ure; to se bo zgodilo prav na dan oddaje. V Sloveniji to počnemo že 43 let. Ukrep je bil v mnogih delih sveta uveden zaradi nižanja stroškov energije, a številne študije kažejo, da cilja sploh ne dosega. Še več –premikanje ure dvakrat na leto pri mnogo ljudeh vpliva na slabo počutje, dodatne stroške pa ima tudi gospodarstvo. Evropski parlament je že leta 2019 izglasoval ukinitev premikanja ure z letom 2021, a to se ni zgodilo, saj se države članice EU ne morejo poenotiti o tem, kateri čas bo obveljal vse leto. Gostje oddaje bodo: dr. Barbara Gnidovec Stražišar, nevrologinja in ena najbolj cenjenih evropskih strokovnjakinj za medicino spanja, dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja in pionirka kognitivno-vedenjske terapije za nespečnost v Sloveniji in evropska komisarka za promet Violeta Bulc, že v času mandata ena od pobudnic ukinjanja premika ure v Evropi.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo pogovor tekel o spomladanskem premikanju ure; to se bo zgodilo prav na dan oddaje. V Sloveniji to počnemo že 43 let. Ukrep je bil v mnogih delih sveta uveden zaradi nižanja stroškov energije, a številne študije kažejo, da cilja sploh ne dosega. Še več –premikanje ure dvakrat na leto pri mnogo ljudeh vpliva na slabo počutje, dodatne stroške pa ima tudi gospodarstvo. Evropski parlament je že leta 2019 izglasoval ukinitev premikanja ure z letom 2021, a to se ni zgodilo, saj se države članice EU ne morejo poenotiti o tem, kateri čas bo obveljal vse leto. Gostje oddaje bodo: dr. Barbara Gnidovec Stražišar, nevrologinja in ena najbolj cenjenih evropskih strokovnjakinj za medicino spanja, dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja in pionirka kognitivno-vedenjske terapije za nespečnost v Sloveniji in evropska komisarka za promet Violeta Bulc, že v času mandata ena od pobudnic ukinjanja premika ure v Evropi.
Navdušila nas je razstava Čivki iz preteklosti in v studiu gostimo arheologinjo in kuratorko razstave dr. Dašo Pavlovič. Prav tako radovedni in strašno brihtni so otroci Niko, Vito, Janja in Julija, ki v družbi Alekseja Ivačiča Kolarja ter kužka Poja odkrivajo svet v novi seriji Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija Šnofki. Z Alenko Tetičkovič in Rokom Kunaverjem bomo poizkusili najti formulo, kako najti moža. Na glasbenem odru gostimo poslastice Severe Gjurin, Guštija in Batista Cadillac. Katja Stojnić je z Rožnato dolino raziskala zakulisje gledališča v družbi igralke Diane Kolenc, Tjaša Platovšek obiskala koncertno atrakcijo Nine Pušlar Aria.
Navdušila nas je razstava Čivki iz preteklosti in v studiu gostimo arheologinjo in kuratorko razstave dr. Dašo Pavlovič. Prav tako radovedni in strašno brihtni so otroci Niko, Vito, Janja in Julija, ki v družbi Alekseja Ivačiča Kolarja ter kužka Poja odkrivajo svet v novi seriji Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija Šnofki. Z Alenko Tetičkovič in Rokom Kunaverjem bomo poizkusili najti formulo, kako najti moža. Na glasbenem odru gostimo poslastice Severe Gjurin, Guštija in Batista Cadillac. Katja Stojnić je z Rožnato dolino raziskala zakulisje gledališča v družbi igralke Diane Kolenc, Tjaša Platovšek obiskala koncertno atrakcijo Nine Pušlar Aria.
Pult se šibi pod težo sestavin, iz katerih bosta Gaber in Primož pripravila velikonočno pojedino. Najprej zamesita testo za kvašen štrukelj, potem se lotita barvanja pirhov, sledi priprava solate…
Pult se šibi pod težo sestavin, iz katerih bosta Gaber in Primož pripravila velikonočno pojedino. Najprej zamesita testo za kvašen štrukelj, potem se lotita barvanja pirhov, sledi priprava solate…
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka. V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje. Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka. V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje. Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Z besedami »Dopolnjeno je«, ki jih je Jezus izrekel pred smrtjo na križu, bomo vstopili v skrivnost velikega tedna. Iskali bomo odgovore na vprašanje, kako se lahko sodobni človek v vsakdanjih preizkušnjah poistoveti s Kristusom. Mnoge življenjske preizkušnje nas znova in znova pribijajo na križ, a prav prek Kalvarije vodi pot v novo življenje. O tem, kje najti smisel trpljenja in moč upanja, pa v oddaji na cvetno nedeljo.
Z besedami »Dopolnjeno je«, ki jih je Jezus izrekel pred smrtjo na križu, bomo vstopili v skrivnost velikega tedna. Iskali bomo odgovore na vprašanje, kako se lahko sodobni človek v vsakdanjih preizkušnjah poistoveti s Kristusom. Mnoge življenjske preizkušnje nas znova in znova pribijajo na križ, a prav prek Kalvarije vodi pot v novo življenje. O tem, kje najti smisel trpljenja in moč upanja, pa v oddaji na cvetno nedeljo.
Špil liga je natečaj za dijaške glasbenike, na katerem so svoje prve glasbene korake naredile številne zdaj uspešne zasedbe. Letos septembra je Špil liga upihnila deseto svečko. V čast obletnici so pred Kinom Šiška priredili veliki brezplačni koncert desetih sezon natečaja. Nastopili so: Koala Voice, Joker Out, LPS, Before Time, Masaž, Infected, Kiwi Flash, BibliBan in Špil ligni.
Špil liga je natečaj za dijaške glasbenike, na katerem so svoje prve glasbene korake naredile številne zdaj uspešne zasedbe. Letos septembra je Špil liga upihnila deseto svečko. V čast obletnici so pred Kinom Šiška priredili veliki brezplačni koncert desetih sezon natečaja. Nastopili so: Koala Voice, Joker Out, LPS, Before Time, Masaž, Infected, Kiwi Flash, BibliBan in Špil ligni.
Oddaja o slovenski glasbeni sceni. Od mainstreama do alternative. V sodelovanju z radijskimi postajami in MMC pripravljamo pregled glasbenih vsebin, dogodkov, intervjujev, koncertov … NaBit – kot bodybuilder vaših ušesnih bobenčkov. Voditelj oddaje je Peter Pongrac.
Oddaja o slovenski glasbeni sceni. Od mainstreama do alternative. V sodelovanju z radijskimi postajami in MMC pripravljamo pregled glasbenih vsebin, dogodkov, intervjujev, koncertov … NaBit – kot bodybuilder vaših ušesnih bobenčkov. Voditelj oddaje je Peter Pongrac.
Volilna nedelja je mimo, nove vlade pa še nekaj časa ne bo, zato se v soboto zvečer mirno zleknite na kavč in si poglejte novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kdo je osvojil volitve, kdo išče kršitve in zakaj so pri prodaji bencina omejitve? Naš besedobojec magister Baltić je samo za vas pripravil posebno izdajo poizbirne terminologije, v živo pa bomo sprejemali glasove slovenskih volivcev iz tujine. Na našem sodišču se bosta tokrat pomerila električni in klasični avto, na literapevtski kavč pa bo sedla Turjaška Rozabunda. Za dobro glasbo bo poskrbel Robyah, ki mu bo pri izvedbi hita Ni panike še zadnjič pomagala U-Ka-Ze, z nami pa bo tudi predsednik opozicije s svojo skupino Ful Big Drama. Naša gostja bo plesalka, koreografinja in glasbenica Urška Centa, premierno si bomo pogledali napovednik za novo akcijsko nanizanko SERI.JA in se seveda poslovili od tistih poslancev, ki v naslednjem sklicu državnega zbora ne bodo več z nami.
Volilna nedelja je mimo, nove vlade pa še nekaj časa ne bo, zato se v soboto zvečer mirno zleknite na kavč in si poglejte novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kdo je osvojil volitve, kdo išče kršitve in zakaj so pri prodaji bencina omejitve? Naš besedobojec magister Baltić je samo za vas pripravil posebno izdajo poizbirne terminologije, v živo pa bomo sprejemali glasove slovenskih volivcev iz tujine. Na našem sodišču se bosta tokrat pomerila električni in klasični avto, na literapevtski kavč pa bo sedla Turjaška Rozabunda. Za dobro glasbo bo poskrbel Robyah, ki mu bo pri izvedbi hita Ni panike še zadnjič pomagala U-Ka-Ze, z nami pa bo tudi predsednik opozicije s svojo skupino Ful Big Drama. Naša gostja bo plesalka, koreografinja in glasbenica Urška Centa, premierno si bomo pogledali napovednik za novo akcijsko nanizanko SERI.JA in se seveda poslovili od tistih poslancev, ki v naslednjem sklicu državnega zbora ne bodo več z nami.
Predstavili smo že ničkoliko prenovljenih hiš in stanovanj. Tako lastniki kot strokovnjaki se vsakič znajdejo pred izzivom, koliko starega ohraniti in koliko novega vključiti. Rešitve morajo biti seveda prilagojene objektu, ki mu je obnova namenjena. Kadar gre za hišo, grajeno pretežno iz lesa in staro osem desetletij, je naloga še zahtevnejša. Dupleksna stanovanja predstavljajo eno najbolj zanimivih in prilagodljivih oblik bivanja v večstanovanjskih stavbah. Dvoetažna zasnova omogoča jasno ločitev zasebnega in družabnega dela, daje občutek hiše v bloku, predvsem pa omogoča ustvarjanje presenetljivih prostorskih povezav. Lahko bi rekli, da je skupni imenovalec ambientov, ki jih predstavljamo v naših oddajah, to, da niso odprti za javnost. Resda občasno naredimo kakšno izjemo in pokažemo hišo ali vrt, ki ju lahko obišče vsak, a med objekte, namenjene le zaključenemu krogu ljudi, gotovo sodijo protokolarna posestva Republike Slovenije: Brdo pri Kranju, Grad Strmol, Vila Bled, Vila Zlatorog, Vila Tartini in Vila Podrožnik. Edina protokolarna posest v našem glavnem mestu je Vila Podrožnik. Ponaša se z zares velikim parkom, sama vila pa vzbuja spoštovanje zaradi izvirnih arhitekturnih rešitev in premišljeno izbranih dodatkov.
Predstavili smo že ničkoliko prenovljenih hiš in stanovanj. Tako lastniki kot strokovnjaki se vsakič znajdejo pred izzivom, koliko starega ohraniti in koliko novega vključiti. Rešitve morajo biti seveda prilagojene objektu, ki mu je obnova namenjena. Kadar gre za hišo, grajeno pretežno iz lesa in staro osem desetletij, je naloga še zahtevnejša. Dupleksna stanovanja predstavljajo eno najbolj zanimivih in prilagodljivih oblik bivanja v večstanovanjskih stavbah. Dvoetažna zasnova omogoča jasno ločitev zasebnega in družabnega dela, daje občutek hiše v bloku, predvsem pa omogoča ustvarjanje presenetljivih prostorskih povezav. Lahko bi rekli, da je skupni imenovalec ambientov, ki jih predstavljamo v naših oddajah, to, da niso odprti za javnost. Resda občasno naredimo kakšno izjemo in pokažemo hišo ali vrt, ki ju lahko obišče vsak, a med objekte, namenjene le zaključenemu krogu ljudi, gotovo sodijo protokolarna posestva Republike Slovenije: Brdo pri Kranju, Grad Strmol, Vila Bled, Vila Zlatorog, Vila Tartini in Vila Podrožnik. Edina protokolarna posest v našem glavnem mestu je Vila Podrožnik. Ponaša se z zares velikim parkom, sama vila pa vzbuja spoštovanje zaradi izvirnih arhitekturnih rešitev in premišljeno izbranih dodatkov.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V 20. oddaji se posvetimo literaturi, za napetost do konca pa poskrbijo Maša, Zarja in Lenart iz OŠ Šalek (rumeni) ter Maks, Jakob in gregor iz OŠ Staneta Žagarja Lipnica (vijolični). Tropski sadeži jim teknejo, tudi Italijani so jim ljubi, pri celični delitvi pa se zatakne. Rumeni hitreje prevrnejo človeka, vijolični prepoznajo laž. V labirintu najdejo čas za rime in roman, pri prebranih celicah pa se sprašujejo:« Koliko še?« Kdo je bolj spreten pri podiranju piramid, Tim, Domen in Gabriel iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci ali Nik, Jurij in Gašper iz OŠ Vojnik, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 20. oddaji se posvetimo literaturi, za napetost do konca pa poskrbijo Maša, Zarja in Lenart iz OŠ Šalek (rumeni) ter Maks, Jakob in gregor iz OŠ Staneta Žagarja Lipnica (vijolični). Tropski sadeži jim teknejo, tudi Italijani so jim ljubi, pri celični delitvi pa se zatakne. Rumeni hitreje prevrnejo človeka, vijolični prepoznajo laž. V labirintu najdejo čas za rime in roman, pri prebranih celicah pa se sprašujejo:« Koliko še?« Kdo je bolj spreten pri podiranju piramid, Tim, Domen in Gabriel iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci ali Nik, Jurij in Gašper iz OŠ Vojnik, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Lara Bohinc je svetovno priznana britanska oblikovalka slovenskih korenin. Živi in dela v Londonu, kjer je tudi končala študij na Kraljevi akademiji umetnosti. Za njen izjemen prispevek k oblikovanju ji je britanska kraljica podelila priznanje članice reda britanskega imperija (MBE). Nase je javnost opozorila z umetelnim nakitom, ki so ga nosile Madonna, Kate Moss, Cameron Diaz, Sarah Jessica Parker, Victoria Beckham in Michelle Obama. Kot industrijska oblikovalka je karierno pot nadaljevala z oblikovanjem objektov za dom, ti so razstavljeni v galerijah tako v ZDA kot v Združenem kraljestvu.
Lara Bohinc je svetovno priznana britanska oblikovalka slovenskih korenin. Živi in dela v Londonu, kjer je tudi končala študij na Kraljevi akademiji umetnosti. Za njen izjemen prispevek k oblikovanju ji je britanska kraljica podelila priznanje članice reda britanskega imperija (MBE). Nase je javnost opozorila z umetelnim nakitom, ki so ga nosile Madonna, Kate Moss, Cameron Diaz, Sarah Jessica Parker, Victoria Beckham in Michelle Obama. Kot industrijska oblikovalka je karierno pot nadaljevala z oblikovanjem objektov za dom, ti so razstavljeni v galerijah tako v ZDA kot v Združenem kraljestvu.