Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ljudje imamo danes ogromen vpliv na planet, naravna okolja in druga bitja, ki si z nami delijo ta del vesolja. Ena od sledi, ki jo puščamo naslednjim generacijam, so naši odpadki. Teh še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo toliko kot danes. Samo komunalnih odpadkov vsako leto proizvedemo dve milijardi ton. V morja in oceane zmečemo 11 milijonov ton odpadne plastike – tudi zato, ker vsak teden proizvedemo toliko novih reči, da bi njihova skupna teža ustrezala teži celotnega človeštva. Izobraževalni program TVS začenja novo serijo oddaj Pot v zeleno. Oddaje so namenjene širšemu krogu gledalcev in na poljuden način spregovorijo o skrbi za okolje. Govorijo o mestih prihodnosti, o trajnostnem turizmu, o zdravi hrani in opozarjajo na dileme današnjega časa – od problema odpadkov do izumiranja oziroma ohranjanja biotske raznovrstnosti. To jesen bo na sporedu pet 25-minutnih oddaj.
Ljudje imamo danes ogromen vpliv na planet, naravna okolja in druga bitja, ki si z nami delijo ta del vesolja. Ena od sledi, ki jo puščamo naslednjim generacijam, so naši odpadki. Teh še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo toliko kot danes. Samo komunalnih odpadkov vsako leto proizvedemo dve milijardi ton. V morja in oceane zmečemo 11 milijonov ton odpadne plastike – tudi zato, ker vsak teden proizvedemo toliko novih reči, da bi njihova skupna teža ustrezala teži celotnega človeštva. Izobraževalni program TVS začenja novo serijo oddaj Pot v zeleno. Oddaje so namenjene širšemu krogu gledalcev in na poljuden način spregovorijo o skrbi za okolje. Govorijo o mestih prihodnosti, o trajnostnem turizmu, o zdravi hrani in opozarjajo na dileme današnjega časa – od problema odpadkov do izumiranja oziroma ohranjanja biotske raznovrstnosti. To jesen bo na sporedu pet 25-minutnih oddaj.
Navdih za tokratni klepet smo našli v naši nanizanki »Takšno je življenje«, ki nagovarja najrazličnejše izzive. O odtujenosti doma klepetamo z igralko Ano Hribar, v seriji zdravnico Majo. Za recept ali dva pa smo zaprosili tudi dr. Nado Mirnik Trtnik, zakonsko in družinsko psihoterapevtko, z njima se je pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Navdih za tokratni klepet smo našli v naši nanizanki »Takšno je življenje«, ki nagovarja najrazličnejše izzive. O odtujenosti doma klepetamo z igralko Ano Hribar, v seriji zdravnico Majo. Za recept ali dva pa smo zaprosili tudi dr. Nado Mirnik Trtnik, zakonsko in družinsko psihoterapevtko, z njima se je pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Logoterapevt, teolog, filozof in stalni diakon novomeške škofije za Rome Matic Vidic se je moral kot otrok v primarni družini spoprijeti z izjemno težkimi preizkušnjami. Ko je imel 13 let, je njegova mati naredila samomor, oče pa je bil alkoholik in je umrl za posledicami alkoholizma. Zanj so potem skrbeli stari starši. Smisel življenja in oporo je našel v krščanstvu, postal je stalni diakon in je več let delal v duhovni oskrbi Slovenske vojske. Oboje ga je oblikovalo v trdno osebnost – in šele takrat je bil sposoben premagati predsodke in tudi sovraštvo do Romov, oditi v njihovo naselje in jim pomagati. Trpljenje, ki ga je preživel, je osmislil z duhovno razsežnostjo in se usposobil za terapevta, ki pomaga »ljudem, ki so žalostni«, kot pravi njegov petletni sin. O svojih vzponih in padcih je letos napisal knjigo z naslovom Smernik za smisel, ki je našla pot med številne bralce in je pravi recept proti malodušju. V razgibanem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, spoznamo njegovo izkušnjo z Romi in ugotovimo, da številni »poznavalci« o Romih le govorijo, Matic Vidic pa je med redkimi, ki so premagali predsodke in jim ponudili roko v pomoč. Romske skupnosti ne idealizira. Ker je odraščal v bližini romskega naselja, pove, da je bilo nekoč sožitje z Romi znosno. Največja napaka pa je bila, ko jih je država navadila na socialne transferje in ni kaznovala njihovih prekrškov. Takrat so izgubili dostojanstvo in samospoštovanje, češ, saj mi tako ali tako ne moremo skrbeti sami zase. Število Romov, ki so imeli službe oziroma so redno delali, je strmo upadlo, saj se jim ni splačalo delati. In še danes je tako, ugotavlja Matic Vidic, ki je s sodelavci pomagal dvanajstim Romom, da zdaj hodijo v službo. V naselju Brezje - Žabjak jih prebiva od osemsto do tisoč. Velik problem je razpad hierarhije v skupnosti, deklice, ki že v osnovni šoli zanosijo, in kriminalci v njihovih vrstah. Ti ustrahujejo tudi Rome same. Vseeno pa v družinah velja matriarhat. O vsem pomembnem odločajo matere in stare matere, pravi Vidic, očetje pa so odsotni. Zakoni, ki jih napoveduje vlada, ne rešujejo težav in Romov z več otroki ne motivira, da bi delali. Intervju z logoterapevtom Maticem Vidicem je navdihujoča zgodba, ki bo marsikoga opogumila, da odgovor na težave, v katerih se znajde prej ali slej vsakdo, ni samopomilovanje, ampak duhovna rast, ki pripelje do novega oziroma do takega človeka, ki lahko pomaga ne le sebi, ampak tudi drugim. Voditelj: Jože Možina
Logoterapevt, teolog, filozof in stalni diakon novomeške škofije za Rome Matic Vidic se je moral kot otrok v primarni družini spoprijeti z izjemno težkimi preizkušnjami. Ko je imel 13 let, je njegova mati naredila samomor, oče pa je bil alkoholik in je umrl za posledicami alkoholizma. Zanj so potem skrbeli stari starši. Smisel življenja in oporo je našel v krščanstvu, postal je stalni diakon in je več let delal v duhovni oskrbi Slovenske vojske. Oboje ga je oblikovalo v trdno osebnost – in šele takrat je bil sposoben premagati predsodke in tudi sovraštvo do Romov, oditi v njihovo naselje in jim pomagati. Trpljenje, ki ga je preživel, je osmislil z duhovno razsežnostjo in se usposobil za terapevta, ki pomaga »ljudem, ki so žalostni«, kot pravi njegov petletni sin. O svojih vzponih in padcih je letos napisal knjigo z naslovom Smernik za smisel, ki je našla pot med številne bralce in je pravi recept proti malodušju. V razgibanem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, spoznamo njegovo izkušnjo z Romi in ugotovimo, da številni »poznavalci« o Romih le govorijo, Matic Vidic pa je med redkimi, ki so premagali predsodke in jim ponudili roko v pomoč. Romske skupnosti ne idealizira. Ker je odraščal v bližini romskega naselja, pove, da je bilo nekoč sožitje z Romi znosno. Največja napaka pa je bila, ko jih je država navadila na socialne transferje in ni kaznovala njihovih prekrškov. Takrat so izgubili dostojanstvo in samospoštovanje, češ, saj mi tako ali tako ne moremo skrbeti sami zase. Število Romov, ki so imeli službe oziroma so redno delali, je strmo upadlo, saj se jim ni splačalo delati. In še danes je tako, ugotavlja Matic Vidic, ki je s sodelavci pomagal dvanajstim Romom, da zdaj hodijo v službo. V naselju Brezje - Žabjak jih prebiva od osemsto do tisoč. Velik problem je razpad hierarhije v skupnosti, deklice, ki že v osnovni šoli zanosijo, in kriminalci v njihovih vrstah. Ti ustrahujejo tudi Rome same. Vseeno pa v družinah velja matriarhat. O vsem pomembnem odločajo matere in stare matere, pravi Vidic, očetje pa so odsotni. Zakoni, ki jih napoveduje vlada, ne rešujejo težav in Romov z več otroki ne motivira, da bi delali. Intervju z logoterapevtom Maticem Vidicem je navdihujoča zgodba, ki bo marsikoga opogumila, da odgovor na težave, v katerih se znajde prej ali slej vsakdo, ni samopomilovanje, ampak duhovna rast, ki pripelje do novega oziroma do takega človeka, ki lahko pomaga ne le sebi, ampak tudi drugim. Voditelj: Jože Možina
V Nedeljskem popoldnevu gostimo izjemenega pisatelja in dramatika Toneta Partljiča ter igralki Leo Cok in Tjašo Železnik, nosilki glavnih vlog dolgo pričakovanega filma Belo se pere na devetdeset. Bliža se Knjižni sejem, zato v Omizju strašno resno in nadvse zabavno klepetamo o branju, knjigah tudi v družbi pisatelja Žige X Gombača. Na glasbenem odru se tudi kot avtorica predstavlja pevka Ines Erbus, Eva Boto navduši z novo balado Ljubezni dajva krila. V rubriki Au, to je moja noga sta Bernarda in Jože pred velikim izzivom dinamičnega plesa, lindy hopa. Gledalce vabimo k sodelovanju v rubriki Nedeljski firbec. Na naš elektronski naslov nedelja@rtvslo.si ali pod objavo na družbenih medijih oddaje Nedeljsko popoldne, Instagram ali Facebook, zastavite smelo ali zabavno vprašanje za Gorko Berden, mlado igralko in svetovljanko, ki bo v naši družbi prihodnjo oddajo. Prejemnika nagrade – bon za avtomobilsko ali premoženjsko zavarovanje DOM Zavarovalnice Sava v vrednosti 40 eurov, izbere uredništvo.
V Nedeljskem popoldnevu gostimo izjemenega pisatelja in dramatika Toneta Partljiča ter igralki Leo Cok in Tjašo Železnik, nosilki glavnih vlog dolgo pričakovanega filma Belo se pere na devetdeset. Bliža se Knjižni sejem, zato v Omizju strašno resno in nadvse zabavno klepetamo o branju, knjigah tudi v družbi pisatelja Žige X Gombača. Na glasbenem odru se tudi kot avtorica predstavlja pevka Ines Erbus, Eva Boto navduši z novo balado Ljubezni dajva krila. V rubriki Au, to je moja noga sta Bernarda in Jože pred velikim izzivom dinamičnega plesa, lindy hopa. Gledalce vabimo k sodelovanju v rubriki Nedeljski firbec. Na naš elektronski naslov nedelja@rtvslo.si ali pod objavo na družbenih medijih oddaje Nedeljsko popoldne, Instagram ali Facebook, zastavite smelo ali zabavno vprašanje za Gorko Berden, mlado igralko in svetovljanko, ki bo v naši družbi prihodnjo oddajo. Prejemnika nagrade – bon za avtomobilsko ali premoženjsko zavarovanje DOM Zavarovalnice Sava v vrednosti 40 eurov, izbere uredništvo.
Letošnja jesen prinaša mestu z najstarejšo vinsko trto na svetu dobre obete razvoja Štajerske vinske destinacije. Na gričih Slovenskih goric smo obiskali kmetijo Bračko, ki je prejemnica Zlate sončnice 2025. V osrednji temi govorimo o pomenu govedoreje na območjih, kjer druga kmetijska pridelava ni mogoča. Sadjarska kmetija Košan je vzoren primer medgeneracijskega sodelovanja. S Košanove kmetije prihaja tudi letošnja kraljica jabolk.
Letošnja jesen prinaša mestu z najstarejšo vinsko trto na svetu dobre obete razvoja Štajerske vinske destinacije. Na gričih Slovenskih goric smo obiskali kmetijo Bračko, ki je prejemnica Zlate sončnice 2025. V osrednji temi govorimo o pomenu govedoreje na območjih, kjer druga kmetijska pridelava ni mogoča. Sadjarska kmetija Košan je vzoren primer medgeneracijskega sodelovanja. S Košanove kmetije prihaja tudi letošnja kraljica jabolk.
Mošt se je spremenil v vino, vi pa ne spreminjajte ničesar in si tako kot vsako soboto spet oglejte novi Kaj dogaja? Koga vse plačuje 25GO, kdo ne sme več na skiro in kam s staro municijo? Na terenu smo ugotavljali, kako odločitev ustavnega sodišča vpliva na delo policistov, reporter Admir pa je pripravil analizo prvih predvolilnih plakatov. V Shitu tedna je Robi ob prazniku ugotavljal, da smo ljudje kot vino, na našem sodišču pa bomo enkrat za vselej razčistili, kdaj se lahko začne predvajati božične pesmi. Telenovela Palomar tokrat ponuja zakulisje nastanka nove leve stranke, naša gostja pa bo astrofizičarka in Zoisova nagrajenka dr. Andreja Gomboc. Na Mali terasi nam na koncu zapoje sam predsednik vlade Robert Golob - Goba skupaj s prijatelji, ki se veselijo da bo sprejet “Ta novi zakon”.
Mošt se je spremenil v vino, vi pa ne spreminjajte ničesar in si tako kot vsako soboto spet oglejte novi Kaj dogaja? Koga vse plačuje 25GO, kdo ne sme več na skiro in kam s staro municijo? Na terenu smo ugotavljali, kako odločitev ustavnega sodišča vpliva na delo policistov, reporter Admir pa je pripravil analizo prvih predvolilnih plakatov. V Shitu tedna je Robi ob prazniku ugotavljal, da smo ljudje kot vino, na našem sodišču pa bomo enkrat za vselej razčistili, kdaj se lahko začne predvajati božične pesmi. Telenovela Palomar tokrat ponuja zakulisje nastanka nove leve stranke, naša gostja pa bo astrofizičarka in Zoisova nagrajenka dr. Andreja Gomboc. Na Mali terasi nam na koncu zapoje sam predsednik vlade Robert Golob - Goba skupaj s prijatelji, ki se veselijo da bo sprejet “Ta novi zakon”.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V novem kvizu Joker bo nastopila Katja Sterle iz Ljubljane. Po izobrazbi je magistrica biokemije, ki jo navdušujeta znanost in ustvarjalnost. V mladosti je nastopala v improvizacijskem gledališču, danes pa svoj raziskovalni duh usmerja v iskanje novih rešitev za zdravljenje ljudi, saj dela v farmacevtskem podjetju. Trenutno pričakuje prvega otroka in pravi, da je snemanje kviza le prijetna popestritev pred materinskim dopustom. Rada bere, kuha in pripravlja kulinarična druženja, kjer se prepletata dobra hrana in prijetna družba. Pri reševanju vprašanj ji bo ob strani stal prijatelj iz gimnazijskih dni David Ciriković, možnost dodatnega jokerja pa ji bo prinesla pevka Damjana Golavšek.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V novem kvizu Joker bo nastopila Katja Sterle iz Ljubljane. Po izobrazbi je magistrica biokemije, ki jo navdušujeta znanost in ustvarjalnost. V mladosti je nastopala v improvizacijskem gledališču, danes pa svoj raziskovalni duh usmerja v iskanje novih rešitev za zdravljenje ljudi, saj dela v farmacevtskem podjetju. Trenutno pričakuje prvega otroka in pravi, da je snemanje kviza le prijetna popestritev pred materinskim dopustom. Rada bere, kuha in pripravlja kulinarična druženja, kjer se prepletata dobra hrana in prijetna družba. Pri reševanju vprašanj ji bo ob strani stal prijatelj iz gimnazijskih dni David Ciriković, možnost dodatnega jokerja pa ji bo prinesla pevka Damjana Golavšek.
V tokratni oddaji o težavah pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Predstavili vam bomo primer: investitor želi v vasici v slovenski Istri postaviti enoetažno hišico. Koprska upravna enota je njegovo vlogo za gradbeno dovoljenje zavrnila. Vse lepo in prav, če ne bi pred tem za enak objekt na sosednji parceli dovoljenja izdala. Čeprav se zdi nelogično, pristojni trdijo, da je vse po predpisih. Da so odločitve preveč odvisne od posameznega mnenjedajalca, celo posameznega referenta v določenem uradu, pa so prepričani v Zbornici za arhitekturo in prostor. Dodajajo še, da vsaka sprememba zakonodaje postopke za pridobivanje dovoljenj podaljša in zaplete.
V tokratni oddaji o težavah pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Predstavili vam bomo primer: investitor želi v vasici v slovenski Istri postaviti enoetažno hišico. Koprska upravna enota je njegovo vlogo za gradbeno dovoljenje zavrnila. Vse lepo in prav, če ne bi pred tem za enak objekt na sosednji parceli dovoljenja izdala. Čeprav se zdi nelogično, pristojni trdijo, da je vse po predpisih. Da so odločitve preveč odvisne od posameznega mnenjedajalca, celo posameznega referenta v določenem uradu, pa so prepričani v Zbornici za arhitekturo in prostor. Dodajajo še, da vsaka sprememba zakonodaje postopke za pridobivanje dovoljenj podaljša in zaplete.
O jesenskih tradicijah, starih običajih, šegah in navadah, tistih še živih in tistih že pozabljenih, se bomo pogovarjali z etnologom in profesorjem umetnostne zgodovine, doktorjem Damjanom Ovscem. Šege in stari običaji so povezovali skupnost in različne generacije ter so predstavljali tudi glavne družabne dogodke. Eden od značilnih jesenskih običajev, predvsem na Dolenjskem in Notranjskem, je lov na polhe. Spoznali bomo tudi tradicionalno kožuhanje oziroma ličkanje v Tomaški vasi na Koroškem. Jesen je od nekdaj povezana z darovi narave in značilno kulinariko. Ob jesenskih kmečkih opravilih in praznikih, kot sta trgatev in Martinovo, so na Bizeljskem postregli značilen bizeljski ajdov kolač, ki je vpisan v register slovenske nesnovne dediščine. Jesenski in zimski čas pa so ljudje na podeželju izkoristili tudi za izdelovanje zobotrebcev – kako so to počeli, nam bosta v studiu predstavila Marija Žnidaršič in Bojan Bukovec iz občine Dobrepolje.
O jesenskih tradicijah, starih običajih, šegah in navadah, tistih še živih in tistih že pozabljenih, se bomo pogovarjali z etnologom in profesorjem umetnostne zgodovine, doktorjem Damjanom Ovscem. Šege in stari običaji so povezovali skupnost in različne generacije ter so predstavljali tudi glavne družabne dogodke. Eden od značilnih jesenskih običajev, predvsem na Dolenjskem in Notranjskem, je lov na polhe. Spoznali bomo tudi tradicionalno kožuhanje oziroma ličkanje v Tomaški vasi na Koroškem. Jesen je od nekdaj povezana z darovi narave in značilno kulinariko. Ob jesenskih kmečkih opravilih in praznikih, kot sta trgatev in Martinovo, so na Bizeljskem postregli značilen bizeljski ajdov kolač, ki je vpisan v register slovenske nesnovne dediščine. Jesenski in zimski čas pa so ljudje na podeželju izkoristili tudi za izdelovanje zobotrebcev – kako so to počeli, nam bosta v studiu predstavila Marija Žnidaršič in Bojan Bukovec iz občine Dobrepolje.
Samozadovoljevanje je tema tokratne epizode, v Osvežilni fronti so se je lotili brez zadrege in sprenevedanja. V studiu se bo premierno prikazala soseda Špela, ki bo Silvestru odgovarjala na vprašanja o samozadovoljevanju, Novaka bodo starši zasačili v kočljivi situaciji in zanimivo bo, komu bo bolj nerodno, ravnatelj pa bo spet delil ukore.
Samozadovoljevanje je tema tokratne epizode, v Osvežilni fronti so se je lotili brez zadrege in sprenevedanja. V studiu se bo premierno prikazala soseda Špela, ki bo Silvestru odgovarjala na vprašanja o samozadovoljevanju, Novaka bodo starši zasačili v kočljivi situaciji in zanimivo bo, komu bo bolj nerodno, ravnatelj pa bo spet delil ukore.
Po uspešnih predtekmovanjih, kjer smo med rekordnimi 345 ekipami izbrali 24 najboljših, sezono Malih sivih celic otvarjamo z najboljšim šovom na svetu in plesalci Plesnega mesta. Za napetost poskrbijo tekmovalci Alina, Jaš in Jan iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana (rumeni) ter Klara, Alan in Taj iz OŠ Grm iz Novega mesta (vijolični). Vijolični hitro prilagodijo ritem spanja, rumeni se povežejo s pravljičnimi liki. Oboji znajo uporabljati vire in so pravi poligloti, izkažejo pa se tudi pri novi hitro pametni igri. Labirint prinese jesen, eksperiment pa luknje v nogavicah. Kako obvladajo bonton in kdo je hitrejši v zlaganju piramid, OŠ Vavta vas (Lovro, Jakov, Teodor) ali OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava-podružnica Pragersko (Lara, Melani, Erik), pa v 1. oddaji sezone 2025/2026. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Po uspešnih predtekmovanjih, kjer smo med rekordnimi 345 ekipami izbrali 24 najboljših, sezono Malih sivih celic otvarjamo z najboljšim šovom na svetu in plesalci Plesnega mesta. Za napetost poskrbijo tekmovalci Alina, Jaš in Jan iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana (rumeni) ter Klara, Alan in Taj iz OŠ Grm iz Novega mesta (vijolični). Vijolični hitro prilagodijo ritem spanja, rumeni se povežejo s pravljičnimi liki. Oboji znajo uporabljati vire in so pravi poligloti, izkažejo pa se tudi pri novi hitro pametni igri. Labirint prinese jesen, eksperiment pa luknje v nogavicah. Kako obvladajo bonton in kdo je hitrejši v zlaganju piramid, OŠ Vavta vas (Lovro, Jakov, Teodor) ali OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava-podružnica Pragersko (Lara, Melani, Erik), pa v 1. oddaji sezone 2025/2026. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Na Avdiofestivalu Radia Slovenija se je Ana Jurc pogovarjala z nekaterimi protagonisti nadaljevanke Takšno je življenje, ki na naše male zaslone prinaša nov 30-minutni format po skandinavskem modelu. Kakšen tempo dela narekuje veliko število epizod in v čem se produkcija razlikuje od celovečernega filma? Kakšne so pasti pri oblikovanju zvoka, kako si delo razdelijo trije režiserji? Katere živali imajo več in katere manj igralskega talenta? Pogled v zakulisje so odstrli soavtorica serije Barbara Daljavec, soscenarist Nejc Gazvoda, režiserka Maja Prettner in snemalec zvoka Gregor Švabič.
Na Avdiofestivalu Radia Slovenija se je Ana Jurc pogovarjala z nekaterimi protagonisti nadaljevanke Takšno je življenje, ki na naše male zaslone prinaša nov 30-minutni format po skandinavskem modelu. Kakšen tempo dela narekuje veliko število epizod in v čem se produkcija razlikuje od celovečernega filma? Kakšne so pasti pri oblikovanju zvoka, kako si delo razdelijo trije režiserji? Katere živali imajo več in katere manj igralskega talenta? Pogled v zakulisje so odstrli soavtorica serije Barbara Daljavec, soscenarist Nejc Gazvoda, režiserka Maja Prettner in snemalec zvoka Gregor Švabič.
Za naziv Naj kmetica leta oddaje Japajade šov se bosta v tokratnem četrtfinalnem boju potegovali Sara Devetak z Vrha svetega Mihaela v Italiji in Simona Anžlovar iz Trebnjega. Seveda pa bo tudi v tej oddaji poskrbljeno za dobro slovensko glasbo. Z nami bodo Polonca Marzel, Klavdija Winder Pantner in Janja Ulaga, Barabini, Gianni Rijavec, Agropop in Tanja Žagar.
Za naziv Naj kmetica leta oddaje Japajade šov se bosta v tokratnem četrtfinalnem boju potegovali Sara Devetak z Vrha svetega Mihaela v Italiji in Simona Anžlovar iz Trebnjega. Seveda pa bo tudi v tej oddaji poskrbljeno za dobro slovensko glasbo. Z nami bodo Polonca Marzel, Klavdija Winder Pantner in Janja Ulaga, Barabini, Gianni Rijavec, Agropop in Tanja Žagar.