Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po veliki uspešnici, avtobiografiji pisateljice Bronje Žakelj - Belo se pere na devetdeset, so po 7 letih dokončali tudi film. Jugoslovanska nostalgija, odnosi v družini, bolezni in težke izgube, vse to so teme v knjigi in zdaj filmu. Kako je prišlo do ideje za film in zakaj je nastajal toliko let? Gostimo pisateljico knjige in režiserja filma, Marka Naberšnika.
Po veliki uspešnici, avtobiografiji pisateljice Bronje Žakelj - Belo se pere na devetdeset, so po 7 letih dokončali tudi film. Jugoslovanska nostalgija, odnosi v družini, bolezni in težke izgube, vse to so teme v knjigi in zdaj filmu. Kako je prišlo do ideje za film in zakaj je nastajal toliko let? Gostimo pisateljico knjige in režiserja filma, Marka Naberšnika.
Jaroslav Skrušný je vrhunski prevajalec iz češčine in francoščine. Z njim se bomo pogovarjali o zgodovini odnosov med Slovenijo in Češko ter tudi Češkoslovaško. V ospredju pogovora bodo prav tako Plečnik, ki je prenavljal Hradčane, velikan slovenskega filma František Čap, Vaclav Havel pa literarni velikan Milan Kundera. Skrušny je med drugim izvrsten poznavalec slovenske literature ter pronicljiv opazovalec aktualnega družbenega dogajanja. Kot nekdanji sodelavec Nove revije ter urednik v Kulturnem in umetniškem programu naše hiše je več kot le pozoren gledalec naših programov, zato bo z njim zanimivo spregovoriti o naši novi igrani nadaljevanki Takšno je življenje. Voditelj: Edvard Žitnik
Jaroslav Skrušný je vrhunski prevajalec iz češčine in francoščine. Z njim se bomo pogovarjali o zgodovini odnosov med Slovenijo in Češko ter tudi Češkoslovaško. V ospredju pogovora bodo prav tako Plečnik, ki je prenavljal Hradčane, velikan slovenskega filma František Čap, Vaclav Havel pa literarni velikan Milan Kundera. Skrušny je med drugim izvrsten poznavalec slovenske literature ter pronicljiv opazovalec aktualnega družbenega dogajanja. Kot nekdanji sodelavec Nove revije ter urednik v Kulturnem in umetniškem programu naše hiše je več kot le pozoren gledalec naših programov, zato bo z njim zanimivo spregovoriti o naši novi igrani nadaljevanki Takšno je življenje. Voditelj: Edvard Žitnik
V Nedeljskem popoldnevu gostimo smučarsko in repersko legendo Jureta Koširja in raperskega poeta Klemna Klemna. Na pol poti med Strunjanom in Begunjami sta se kreativno srečali poti dveh glasbenikov, Monike Avsenik in Jana Plestenjaka, ki v pesmi prijateljsko pravita: Vse bo, vse bo. Obiskala nas je polovica članov zasedbe MRFY, ki bo akustično izvedla skladbo Venera. Tjaša Platovšek poroča iz Fashion Weeka Ljubljana. V rubriki Au, to je moja noga predstavljamo folklorno skupino Iskraemeco. Bernardo in Jožeta čaka plesni izziv plesa štajeriš. Gledalce vabimo k sodelovanju v rubriki Nedeljski firbec. Na naš elektronski naslov nedelja@rtvslo.si ali pod objavo na družbenih medijih oddaje Nedeljsko popoldne, Instagram ali Facebook, zastavite smelo ali zabavno vprašanje za Melani Mekicar, ki bo v naši družbi prihodnjo oddajo. Prejemnika nagrade – bona DOM za nepremičninsko in avtomobilsko zavarovanje Zavarovalnice Sava v vrednosti 40 evrov, izbere uredništvo.
V Nedeljskem popoldnevu gostimo smučarsko in repersko legendo Jureta Koširja in raperskega poeta Klemna Klemna. Na pol poti med Strunjanom in Begunjami sta se kreativno srečali poti dveh glasbenikov, Monike Avsenik in Jana Plestenjaka, ki v pesmi prijateljsko pravita: Vse bo, vse bo. Obiskala nas je polovica članov zasedbe MRFY, ki bo akustično izvedla skladbo Venera. Tjaša Platovšek poroča iz Fashion Weeka Ljubljana. V rubriki Au, to je moja noga predstavljamo folklorno skupino Iskraemeco. Bernardo in Jožeta čaka plesni izziv plesa štajeriš. Gledalce vabimo k sodelovanju v rubriki Nedeljski firbec. Na naš elektronski naslov nedelja@rtvslo.si ali pod objavo na družbenih medijih oddaje Nedeljsko popoldne, Instagram ali Facebook, zastavite smelo ali zabavno vprašanje za Melani Mekicar, ki bo v naši družbi prihodnjo oddajo. Prejemnika nagrade – bona DOM za nepremičninsko in avtomobilsko zavarovanje Zavarovalnice Sava v vrednosti 40 evrov, izbere uredništvo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Sedem od desetih 15-letnikov je že kdaj poseglo po alkoholu. Kakšne posledice alkohol pusti na njihovem telesu in razvoju? Odkrivamo, zakaj je alkohol v mladostništvu še posebno nevaren in kaj lahko storimo kot družba, starši in posamezniki.
Sedem od desetih 15-letnikov je že kdaj poseglo po alkoholu. Kakšne posledice alkohol pusti na njihovem telesu in razvoju? Odkrivamo, zakaj je alkohol v mladostništvu še posebno nevaren in kaj lahko storimo kot družba, starši in posamezniki.
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala malo znane obkolpske vasice v okolici Poljanske doline in Kostela. Na obeh bregovih reke Kolpe so posejani skorajda izpraznjeni zaselki v katerih še vztrajajo ostareli prebivalci. Meja je sicer prerezala njihov prostor, toda življenjske vezi se nikoli niso zares pretrgale. V oddaji tudi več o Oglarski deželi v Litiji ter o edinstvenem parku Zeleni Raj v Posavskem hribovju, ki ponuja več kot dva tisoč rastlinskih vrst z vseh koncev sveta.
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala malo znane obkolpske vasice v okolici Poljanske doline in Kostela. Na obeh bregovih reke Kolpe so posejani skorajda izpraznjeni zaselki v katerih še vztrajajo ostareli prebivalci. Meja je sicer prerezala njihov prostor, toda življenjske vezi se nikoli niso zares pretrgale. V oddaji tudi več o Oglarski deželi v Litiji ter o edinstvenem parku Zeleni Raj v Posavskem hribovju, ki ponuja več kot dva tisoč rastlinskih vrst z vseh koncev sveta.
Slovenija spada med najbolj nevihtna območja Evrope, ker se na razgibanem reliefu srečujeta topel sredozemski in hladen alpski zrak. Leta 2023 je bilo pri nas kar 1400 izrednih vremenskih dogodkov – od debele toče, močnih nalivov in viharnega vetra do strel, ki so povzročale škodo. Letos so na območju Slovenije našteli približno 300 tisoč strel, kar je nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Kako nastanejo nevihte in kako jih napovedujemo? Katere podatke dobimo z meteorološkim balonom, radarji in sateliti? Kako zaznavamo strele v realnem času in zakaj so nevihte resna grožnja letalstvu? V oddaji pa bomo tudi v uganki ustvarjali strele.
Slovenija spada med najbolj nevihtna območja Evrope, ker se na razgibanem reliefu srečujeta topel sredozemski in hladen alpski zrak. Leta 2023 je bilo pri nas kar 1400 izrednih vremenskih dogodkov – od debele toče, močnih nalivov in viharnega vetra do strel, ki so povzročale škodo. Letos so na območju Slovenije našteli približno 300 tisoč strel, kar je nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Kako nastanejo nevihte in kako jih napovedujemo? Katere podatke dobimo z meteorološkim balonom, radarji in sateliti? Kako zaznavamo strele v realnem času in zakaj so nevihte resna grožnja letalstvu? V oddaji pa bomo tudi v uganki ustvarjali strele.
Društvo slovenskih skladateljev letos praznuje 80-letnico. Praznovanje tega jubileja poteka vso koncertno sezono s številnimi izvedbami slovenskih del. Razdeljeno je na različne cikle, med katere spadajo Koncertni atelje kot ena od najstarejših platform za krstne izvedbe pa Noč slovenskih skladateljev, festival Unicum in Slovenski skladatelji mladim. Oktobra so s tremi zaporednimi koncerti zbora Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izvedli vrsto novih zborovskih in simfoničnih skladb. Društvo je obema partnerjema – Slovenski filharmoniji in Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija – prvič podelilo Lipovškovo nagrado. V oddaji smo skladateljem in izvajalcem zastavili vprašanja o tem, kakšna je vloga društva danes, kako vidijo njegovo poslanstvo naročnika novih skladb, promotorja in založnika notnih izdaj. Pogovarjali pa smo se tudi, ali lahko umetna inteligenca izpodrine ustvarjalnost, o čemer je med drugim tekla beseda na generalni skupščini krovnega združenja skladateljev. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Društvo slovenskih skladateljev letos praznuje 80-letnico. Praznovanje tega jubileja poteka vso koncertno sezono s številnimi izvedbami slovenskih del. Razdeljeno je na različne cikle, med katere spadajo Koncertni atelje kot ena od najstarejših platform za krstne izvedbe pa Noč slovenskih skladateljev, festival Unicum in Slovenski skladatelji mladim. Oktobra so s tremi zaporednimi koncerti zbora Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izvedli vrsto novih zborovskih in simfoničnih skladb. Društvo je obema partnerjema – Slovenski filharmoniji in Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija – prvič podelilo Lipovškovo nagrado. V oddaji smo skladateljem in izvajalcem zastavili vprašanja o tem, kakšna je vloga društva danes, kako vidijo njegovo poslanstvo naročnika novih skladb, promotorja in založnika notnih izdaj. Pogovarjali pa smo se tudi, ali lahko umetna inteligenca izpodrine ustvarjalnost, o čemer je med drugim tekla beseda na generalni skupščini krovnega združenja skladateljev. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Raziskali smo ozadje posla s prvo državno vetrnico, ki jo je dobavilo podjetje Hmezad, znano po spornih poslih z zaščitnimi maskami. Plačali smo novo vetrnico, dobili staro, ki zdaj stoji v Loškem Potoku in miruje. Kam je šla razlika v ceni – milijon evrov – in kdo vse je vpleten? Pridobili smo več deset strani dolge prepise pogovorov med vpletenimi, ki nedvoumno razkrivajo, da je bilo že pred razpisom vse podrobno dogovorjeno. »Reference morajo biti takšne, da se lahko prijavim," je predstavnik dobavitelja Hmezada pisal vodji razpisa na Dravskih elektrarnah pred objavo razpisa, že med objavo pa ji je sporočil: »Spremeni razpis, da je vetrnica lahko rabljena.« Taka je tudi prišla, čeprav so plačali za novo. V poslu z vetrnico pa so se med izvajalci, podizvajalci in akterji pojavila podjetja iz goljufive mreže fiktivnih računov, med njimi hčerinsko podjetje Slovenskih železnic.
Raziskali smo ozadje posla s prvo državno vetrnico, ki jo je dobavilo podjetje Hmezad, znano po spornih poslih z zaščitnimi maskami. Plačali smo novo vetrnico, dobili staro, ki zdaj stoji v Loškem Potoku in miruje. Kam je šla razlika v ceni – milijon evrov – in kdo vse je vpleten? Pridobili smo več deset strani dolge prepise pogovorov med vpletenimi, ki nedvoumno razkrivajo, da je bilo že pred razpisom vse podrobno dogovorjeno. »Reference morajo biti takšne, da se lahko prijavim," je predstavnik dobavitelja Hmezada pisal vodji razpisa na Dravskih elektrarnah pred objavo razpisa, že med objavo pa ji je sporočil: »Spremeni razpis, da je vetrnica lahko rabljena.« Taka je tudi prišla, čeprav so plačali za novo. V poslu z vetrnico pa so se med izvajalci, podizvajalci in akterji pojavila podjetja iz goljufive mreže fiktivnih računov, med njimi hčerinsko podjetje Slovenskih železnic.
Črke letijo, pari razmišljajo, a finale čaka le en par! V današnji oddaji se tekmovalci znova merijo v spretnostni igri besed. Za dober tempo in zabavo skrbi Sandi Morel.
Črke letijo, pari razmišljajo, a finale čaka le en par! V današnji oddaji se tekmovalci znova merijo v spretnostni igri besed. Za dober tempo in zabavo skrbi Sandi Morel.
Gost oddaje Profil bo Matjaž Berger, režiser in ravnatelj najmlajšega slovenskega profesionalnega gledališča, Anton Podbevšek teatra, ki je nedavno na oder postavil svojo stoto premiero. Berger svoje gledališče misli osredinja na uprizoritveni osi: oder – filozofija – šport. Katere so neznane zgodbe gledališkega ustvarjalca, ki se ga drži oznaka največjega misleca Bertolta Brechta med slovenskimi režiserji? Voditeljica: Nina Jerman
Gost oddaje Profil bo Matjaž Berger, režiser in ravnatelj najmlajšega slovenskega profesionalnega gledališča, Anton Podbevšek teatra, ki je nedavno na oder postavil svojo stoto premiero. Berger svoje gledališče misli osredinja na uprizoritveni osi: oder – filozofija – šport. Katere so neznane zgodbe gledališkega ustvarjalca, ki se ga drži oznaka največjega misleca Bertolta Brechta med slovenskimi režiserji? Voditeljica: Nina Jerman
Pisatelj in novinar Said Khatibi že dlje časa živi in ustvarja v Sloveniji. Kriminalni roman Konec Sahare je njegovo prvo delo prevedeno v slovenščino. Dogajalni čas knjige je postavljen mesec dni pred Črnim oktobrom leta 1988 v mestu na jugu Alžiriji, a to še zdaleč ni samo roman o umoru hotelske pevke Zakije, saj pisatelj žanrsko literaturo spretno uporabi za družbeno kritiko. Tako spretno, da je bilo delo leta 2025 nominirano za prestižno francosko literarno nagrado Grand Prix za kriminalne in detektivske romane.
Pisatelj in novinar Said Khatibi že dlje časa živi in ustvarja v Sloveniji. Kriminalni roman Konec Sahare je njegovo prvo delo prevedeno v slovenščino. Dogajalni čas knjige je postavljen mesec dni pred Črnim oktobrom leta 1988 v mestu na jugu Alžiriji, a to še zdaleč ni samo roman o umoru hotelske pevke Zakije, saj pisatelj žanrsko literaturo spretno uporabi za družbeno kritiko. Tako spretno, da je bilo delo leta 2025 nominirano za prestižno francosko literarno nagrado Grand Prix za kriminalne in detektivske romane.
Ustvarili smo že 300 oddaj z naslovom Avtomobilnost. Na izlet smo se odpravili z dvema novima električnima »katrcama«. Izziv potovanja je bil prečkati Slovenijo navpično, od spodaj navzgor, od Vinice do Radelj ob Dravi, po slikovitih cestah, stran od avtocest, tudi po makadamu. Postanek za kosilo je bil kar na poti. Topel obrok smo skuhali s pomočjo energije iz električnega avtomobila. V oddaji slavimo še en jubilej: 70 let legendarne »žabe« oziroma Citroëna DS. Poiskali smo moderen in električen model vozila, ki mu danes pravimo DS številka osem. Izkušnje z vozilom nam je predstavila znana oseba, ki opravi mnogo dolgih voženj. Predstavili bomo tudi Audi Q3, ki med vožnjo riše po cesti. Kar nariše, vidi samo voznik.
Ustvarili smo že 300 oddaj z naslovom Avtomobilnost. Na izlet smo se odpravili z dvema novima električnima »katrcama«. Izziv potovanja je bil prečkati Slovenijo navpično, od spodaj navzgor, od Vinice do Radelj ob Dravi, po slikovitih cestah, stran od avtocest, tudi po makadamu. Postanek za kosilo je bil kar na poti. Topel obrok smo skuhali s pomočjo energije iz električnega avtomobila. V oddaji slavimo še en jubilej: 70 let legendarne »žabe« oziroma Citroëna DS. Poiskali smo moderen in električen model vozila, ki mu danes pravimo DS številka osem. Izkušnje z vozilom nam je predstavila znana oseba, ki opravi mnogo dolgih voženj. Predstavili bomo tudi Audi Q3, ki med vožnjo riše po cesti. Kar nariše, vidi samo voznik.
Da živimo v najboljši deželi na svetu, bosta v tokratni Dnevni sobi pojasnila navdušena Slovenca, ki sta se v našo deželo zaljubila in o njej govorita v samih superlativih. Z voditeljico Karin Sabadin bosta poslovenjeni Američan, neutrudni promotor slovenstva, umetnostni zgodovinar, dr. Noah Charney in stand up komik, Rojen v Jugi, kot pravi naslov ene od njegovih predstav, Slovenec, ki se je že zapisal v zgodovino slovenske komedije, Perica Jerković.
Da živimo v najboljši deželi na svetu, bosta v tokratni Dnevni sobi pojasnila navdušena Slovenca, ki sta se v našo deželo zaljubila in o njej govorita v samih superlativih. Z voditeljico Karin Sabadin bosta poslovenjeni Američan, neutrudni promotor slovenstva, umetnostni zgodovinar, dr. Noah Charney in stand up komik, Rojen v Jugi, kot pravi naslov ene od njegovih predstav, Slovenec, ki se je že zapisal v zgodovino slovenske komedije, Perica Jerković.
Zabava je tam, kjer so prijatelji. Kaj pa takrat najraje počnejo in kje se najraje družijo? To so razložili mladi na dogodku in snemanju podkasta, ki smo ga 11. oktobra 2025 organizirali skupaj z Mladinskim centrom Kotlovnica v Kamniku. Svoje izkušnje sta delila tudi Žan Papič in Alenka Marinič, priredbo skladbe Prvič so pripravili Before Time, dogodek sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Na dogodku smo se kot pravi prijatelji pogovarjali v pogovornem jeziku in narečjih ter se veliko smejali. Spominjali pa smo se tudi manj prijetnih plati zabav, zato še tale informacija in opozzorilo. Alkohol je najbolj razširjena in najbolj uporabljena psihoaktivna snov v našem kulturnem okolju. Posledično povzroča največ ekonomskih, socialnih in zdravstvenih posledic. Vsako pitje alkohola je tvegano, varna meja pitja ne obstaja.
Zabava je tam, kjer so prijatelji. Kaj pa takrat najraje počnejo in kje se najraje družijo? To so razložili mladi na dogodku in snemanju podkasta, ki smo ga 11. oktobra 2025 organizirali skupaj z Mladinskim centrom Kotlovnica v Kamniku. Svoje izkušnje sta delila tudi Žan Papič in Alenka Marinič, priredbo skladbe Prvič so pripravili Before Time, dogodek sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Na dogodku smo se kot pravi prijatelji pogovarjali v pogovornem jeziku in narečjih ter se veliko smejali. Spominjali pa smo se tudi manj prijetnih plati zabav, zato še tale informacija in opozzorilo. Alkohol je najbolj razširjena in najbolj uporabljena psihoaktivna snov v našem kulturnem okolju. Posledično povzroča največ ekonomskih, socialnih in zdravstvenih posledic. Vsako pitje alkohola je tvegano, varna meja pitja ne obstaja.
Voditelji sredozemskih držav znova zbrani za skupno mizo. Prvič v Sloveniji: devet voditeljev z gostoma, jordanskim kraljem in predsednico Evropske komisije. Kaj takšna srečanja povedo o trdnosti Evropske unije? Kdo pravzaprav vodi Evropo? Kdo ima največji vpliv? Francija je v političnem krču, Nemčija gospodarsko upehana. Je italijanska premierka nova sila na čelu Unije?
Voditelji sredozemskih držav znova zbrani za skupno mizo. Prvič v Sloveniji: devet voditeljev z gostoma, jordanskim kraljem in predsednico Evropske komisije. Kaj takšna srečanja povedo o trdnosti Evropske unije? Kdo pravzaprav vodi Evropo? Kdo ima največji vpliv? Francija je v političnem krču, Nemčija gospodarsko upehana. Je italijanska premierka nova sila na čelu Unije?
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkrila tudi igralka Katarina Čas. Iskreno je spregovorila o svojih prvih stikih s klasično glasbo v mladosti in ustvarjalcem predstavila svojo ljubezen do take glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkrila tudi igralka Katarina Čas. Iskreno je spregovorila o svojih prvih stikih s klasično glasbo v mladosti in ustvarjalcem predstavila svojo ljubezen do take glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
Obiskali smo Park pasjih aktivnosti v Limbušu in med drugim podrobneje spoznali pasmo francoski ovčar. Predstavljamo zgodbo koze Lune, ki je imela to srečo, da so jo podarili v razumevajočo in ljubečo družino. Družili smo se s Tjažem Mariničem, veterinarskim tehnikom po poklicu in ljubiteljem živali, a umetnikom po duši. Njegovo ustvarjanje podpira tudi Zavod za osebo rast BIO. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Obiskali smo Park pasjih aktivnosti v Limbušu in med drugim podrobneje spoznali pasmo francoski ovčar. Predstavljamo zgodbo koze Lune, ki je imela to srečo, da so jo podarili v razumevajočo in ljubečo družino. Družili smo se s Tjažem Mariničem, veterinarskim tehnikom po poklicu in ljubiteljem živali, a umetnikom po duši. Njegovo ustvarjanje podpira tudi Zavod za osebo rast BIO. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si