Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja o slovenski glasbeni sceni. Od mainstreama do alternative. V sodelovanju z radijskimi postajami in MMC pripravljamo pregled glasbenih vsebin, dogodkov, intervjujev, koncertov … NaBit – kot bodybuilder vaših ušesnih bobenčkov. Voditelj oddaje je Peter Pongrac.
Oddaja o slovenski glasbeni sceni. Od mainstreama do alternative. V sodelovanju z radijskimi postajami in MMC pripravljamo pregled glasbenih vsebin, dogodkov, intervjujev, koncertov … NaBit – kot bodybuilder vaših ušesnih bobenčkov. Voditelj oddaje je Peter Pongrac.
Anonimni pionirji političnih memov v Sloveniji
Anonimni pionirji političnih memov v Sloveniji
Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav na svetu in les je globoko vpisan v našo kulturno in prostorsko identiteto. A pri gradnji z lesom močno zaostajamo – le približno deset odstotkov novogradenj je lesenih. V Združenih državah Amerike je slika drugačna: vsaka deveta hiša je zgrajena iz lesa, a je njihov odnos do tega naravnega materiala pogosto bolj pragmatičen kot čustven. Kaj pa se zgodi, ko se srečata ameriška tehnološka naprednost in slovenska senzibilnost do lesa? Nastane hiša na robu Pacifika, ki združuje oba svetova – in nosi prepoznaven podpis slovenskih arhitektov. Pri sodobnih stanovanjih se pogosto srečamo s precej plahim pristopom k notranjemu oblikovanju, še posebej glede izbora barv. Novo stanovanje v središču Ljubljane pa sta arhitekta zasnovala bolj pogumno. K temu je prispevalo tudi to, da sta imela možnost zasnovo oblikovati že v času, ko so večstanovanjsko zgradbo še gradili. Les, ki nima površinske zaščite, sčasoma naravno posivi. Vprašanje pa je, ali nam je takšna siva barva sploh všeč. Številne sivenje lesa estetsko ne ustreza, saj je posledica delovanja gliv in UV-žarkov, Prav zato so začele nastajati različne alternative, ki omogočajo drugačen videz lesene fasade. Na severovzhodu Slovenije smo našli hišico, ki vas bo očarala z igrivostjo, smotrno organizacijo in veliko lesenega značaja.
Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav na svetu in les je globoko vpisan v našo kulturno in prostorsko identiteto. A pri gradnji z lesom močno zaostajamo – le približno deset odstotkov novogradenj je lesenih. V Združenih državah Amerike je slika drugačna: vsaka deveta hiša je zgrajena iz lesa, a je njihov odnos do tega naravnega materiala pogosto bolj pragmatičen kot čustven. Kaj pa se zgodi, ko se srečata ameriška tehnološka naprednost in slovenska senzibilnost do lesa? Nastane hiša na robu Pacifika, ki združuje oba svetova – in nosi prepoznaven podpis slovenskih arhitektov. Pri sodobnih stanovanjih se pogosto srečamo s precej plahim pristopom k notranjemu oblikovanju, še posebej glede izbora barv. Novo stanovanje v središču Ljubljane pa sta arhitekta zasnovala bolj pogumno. K temu je prispevalo tudi to, da sta imela možnost zasnovo oblikovati že v času, ko so večstanovanjsko zgradbo še gradili. Les, ki nima površinske zaščite, sčasoma naravno posivi. Vprašanje pa je, ali nam je takšna siva barva sploh všeč. Številne sivenje lesa estetsko ne ustreza, saj je posledica delovanja gliv in UV-žarkov, Prav zato so začele nastajati različne alternative, ki omogočajo drugačen videz lesene fasade. Na severovzhodu Slovenije smo našli hišico, ki vas bo očarala z igrivostjo, smotrno organizacijo in veliko lesenega značaja.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Smo v 18. oddaji, kjer je tokrat vse okroglo, saj se vrtimo okoli števila Pi. Trojki iz Štajerske in Ljubljane pa loči natanko premer kroga. V boj za polfinale se tako podajo Maja, Tinkara in Lan iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava- podružnica Pragersko (rumeni), ter Leo, Blaž in Tim iz OŠ Šentvid (vijolični). Navigacija v labirintu je pravi posnetek, tudi uskladitev pameti s hitrostjo in pot po Caminu Krk jim ne povzroča težav, jih pa malo ustavijo olimpijske barve in semafor. Kdo se veseli polfinala in komu, Erikoma in Kristianu iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana ali Janu, Filipu in Jerneju iz OŠ Kajetana Koviča Poljčane, je pot tja zagotovilo zlaganje lončkov, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Smo v 18. oddaji, kjer je tokrat vse okroglo, saj se vrtimo okoli števila Pi. Trojki iz Štajerske in Ljubljane pa loči natanko premer kroga. V boj za polfinale se tako podajo Maja, Tinkara in Lan iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava- podružnica Pragersko (rumeni), ter Leo, Blaž in Tim iz OŠ Šentvid (vijolični). Navigacija v labirintu je pravi posnetek, tudi uskladitev pameti s hitrostjo in pot po Caminu Krk jim ne povzroča težav, jih pa malo ustavijo olimpijske barve in semafor. Kdo se veseli polfinala in komu, Erikoma in Kristianu iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana ali Janu, Filipu in Jerneju iz OŠ Kajetana Koviča Poljčane, je pot tja zagotovilo zlaganje lončkov, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Nedavno se je poslovil ameriški filmski igralec Gene Hackman, eden najvidnejših predstavnikov novega Hollywooda. Na Televiziji Slovenija mu posvečamo kratko retrospektivo, ki jo odpiramo s kultnim filmom Francoska zveza, naturalistično, razbrzdano, napeto študijo obsesije. Ta film ni le na novo definiral žanra policijskega trilerja, temveč je odločilno izklesal tudi lik in delo Gena Hackmana, ki je zgodovino velikega platna obarval z nezgrešljivo robustno prezenco. O igralcu se pogovarjamo s filmskim poznavalcem in striparjem Zoranom Smiljanićem.
Nedavno se je poslovil ameriški filmski igralec Gene Hackman, eden najvidnejših predstavnikov novega Hollywooda. Na Televiziji Slovenija mu posvečamo kratko retrospektivo, ki jo odpiramo s kultnim filmom Francoska zveza, naturalistično, razbrzdano, napeto študijo obsesije. Ta film ni le na novo definiral žanra policijskega trilerja, temveč je odločilno izklesal tudi lik in delo Gena Hackmana, ki je zgodovino velikega platna obarval z nezgrešljivo robustno prezenco. O igralcu se pogovarjamo s filmskim poznavalcem in striparjem Zoranom Smiljanićem.
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala rove pod ptujskim gradom, vinske katakombe pod našim najstarejšim mestom in Mestni stolp z obnovljeno uro za katero se šepeta, da naj bi skico zanjo narisal sam renesančni mojster Leonardo da Vinci. Kako je z dostopnim turizmom v Velenjskem rudniku? V oddaji pa tudi več o manj znani Otoški jami, v kateri so snemali legendarni film Vinetou.
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala rove pod ptujskim gradom, vinske katakombe pod našim najstarejšim mestom in Mestni stolp z obnovljeno uro za katero se šepeta, da naj bi skico zanjo narisal sam renesančni mojster Leonardo da Vinci. Kako je z dostopnim turizmom v Velenjskem rudniku? V oddaji pa tudi več o manj znani Otoški jami, v kateri so snemali legendarni film Vinetou.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V tokratni oddaji kviza Joker bo svoje znanje preizkusil 70-letni Alojz Slavko Toplišek iz Gostince nad Virštanjem. Vinogradnik, živinorejec in dolgoletni predsednik Zveze društev vinogradnikov Slovenije je ponosen gospodar ekološke kmetije, obenem pa tudi kulturnik po duši, pisec zgodb, poezije in humorističnih iger. Ob njem bo v vlogi sotekmovalca Matija Jenko, partner njegove nečakinje, za poseben izziv pa bo poskrbel priznani novinar in voditelj Igor E. Bergant, voditelj oddaje Debate z Bergantom, ki bo v Jokerju zastavil vprašanje za dodatnega jokerja. Oddaja je posneta po licenci Global Agency / Režiser: Marjan Kučej
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V tokratni oddaji kviza Joker bo svoje znanje preizkusil 70-letni Alojz Slavko Toplišek iz Gostince nad Virštanjem. Vinogradnik, živinorejec in dolgoletni predsednik Zveze društev vinogradnikov Slovenije je ponosen gospodar ekološke kmetije, obenem pa tudi kulturnik po duši, pisec zgodb, poezije in humorističnih iger. Ob njem bo v vlogi sotekmovalca Matija Jenko, partner njegove nečakinje, za poseben izziv pa bo poskrbel priznani novinar in voditelj Igor E. Bergant, voditelj oddaje Debate z Bergantom, ki bo v Jokerju zastavil vprašanje za dodatnega jokerja. Oddaja je posneta po licenci Global Agency / Režiser: Marjan Kučej
Čez dober teden nekatere izmed vas čaka nacionalno preverjanje znanja, zato smo v Infodromu preverili, kako se pripravljate nanje. Pred dnevom števila PI smo v Infogromu mlade na Osnovni šoli dr. Vita Kraigherja v Ljubljani vprašali, kaj vedo o številu pi in kje vse v naravi se pojavlja. Preverili smo tudi, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu. Vojna v Iranu ima v Evropi predvsem ekonomske posledice, na primer višje cene energentov. Spoznali smo brata, ki sta mojstra v namiznem nogometu, in Enno, ki zbira ovitke žvečilnih gumijev. Razložili smo tudi, zakaj so lahko sproščujoči, a vseeno slabi za našo prebavo.
Čez dober teden nekatere izmed vas čaka nacionalno preverjanje znanja, zato smo v Infodromu preverili, kako se pripravljate nanje. Pred dnevom števila PI smo v Infogromu mlade na Osnovni šoli dr. Vita Kraigherja v Ljubljani vprašali, kaj vedo o številu pi in kje vse v naravi se pojavlja. Preverili smo tudi, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu. Vojna v Iranu ima v Evropi predvsem ekonomske posledice, na primer višje cene energentov. Spoznali smo brata, ki sta mojstra v namiznem nogometu, in Enno, ki zbira ovitke žvečilnih gumijev. Razložili smo tudi, zakaj so lahko sproščujoči, a vseeno slabi za našo prebavo.
Pogovarjali smo se z ustvarjalci TV-nadaljevanke Pošast za železno zaveso režiserja in scenarista Tomaža Gorkiča, ki jo je navdihnil prvi slovenski serijski morilec in je nastala v koprodukciji z RTV Slovenija. Bili smo na snemanju filma Katarine Morano S pogledom na morje, obiskali pa smo Majo Križnik in Árona Horvátha, ki prav tako končujeta svoja prvenca. Na Festivalu dokumentarnega filma se predstavljata Boris Petković s filmom Kdor ne skače, ki raziskuje odnos Slovencev do športa, ter Siniša Gačić s filmom Ples življenja, ki tematizira prostovoljno končanje življenja.
Pogovarjali smo se z ustvarjalci TV-nadaljevanke Pošast za železno zaveso režiserja in scenarista Tomaža Gorkiča, ki jo je navdihnil prvi slovenski serijski morilec in je nastala v koprodukciji z RTV Slovenija. Bili smo na snemanju filma Katarine Morano S pogledom na morje, obiskali pa smo Majo Križnik in Árona Horvátha, ki prav tako končujeta svoja prvenca. Na Festivalu dokumentarnega filma se predstavljata Boris Petković s filmom Kdor ne skače, ki raziskuje odnos Slovencev do športa, ter Siniša Gačić s filmom Ples življenja, ki tematizira prostovoljno končanje življenja.
Tog vrat, bolèč križ, občutek zategnjenosti – za te težave pogosto krivimo mišice, krive pa so lahko fascije ali mišične ovojnice. Ta mreža vezivnega tkiva povezuje mišice, organe in kosti ter omogoča usklajeno in tekoče gibanje telesa. Fascije so dolga leta veljale za nepomembno ovojnico, danes pa raziskave kažejo, da so aktivno tkivo, ki sodeluje pri prenosu sil, zaznavanju gibanja in celo celjenju poškodb. Ker so bogato oživčene, lahko pomembno pripomorejo k občutku togosti ali bolečine. Kaj se zgodi, ko plasti fascij ne drsijo več dobro?
Tog vrat, bolèč križ, občutek zategnjenosti – za te težave pogosto krivimo mišice, krive pa so lahko fascije ali mišične ovojnice. Ta mreža vezivnega tkiva povezuje mišice, organe in kosti ter omogoča usklajeno in tekoče gibanje telesa. Fascije so dolga leta veljale za nepomembno ovojnico, danes pa raziskave kažejo, da so aktivno tkivo, ki sodeluje pri prenosu sil, zaznavanju gibanja in celo celjenju poškodb. Ker so bogato oživčene, lahko pomembno pripomorejo k občutku togosti ali bolečine. Kaj se zgodi, ko plasti fascij ne drsijo več dobro?
Tržačan Gilbert Civardi izhaja po mamini strani iz Prvačine, zibelke aleksandrinstva, množičnega ženskega izseljevanja v Egipt, kjer se je rodil in izšolal. Velika nadarjenost za jezike ga je popeljala v svet in mu omogočila zanimive poklicne izkušnje, na rodno Aleksandrijo pa ni pozabil in je nanjo še vedno zelo navezan.
Tržačan Gilbert Civardi izhaja po mamini strani iz Prvačine, zibelke aleksandrinstva, množičnega ženskega izseljevanja v Egipt, kjer se je rodil in izšolal. Velika nadarjenost za jezike ga je popeljala v svet in mu omogočila zanimive poklicne izkušnje, na rodno Aleksandrijo pa ni pozabil in je nanjo še vedno zelo navezan.
Gost tokratnega Profila je Rok Fink, ki je imel pred kratkim v Slovenski matici predavanje o slovenskih glasbenikih v Argentini. Gre za argentinskega Slovenca, ki je bil rojen v Argentini slovenskim staršem. Študiral je ekonomijo, a se je ves čas ljubiteljsko posvečal glasbi. Raziskuje življenje in delo največjih glasbenikov slovenskega rodu, ki so živeli v Argentini. Teh ni malo in lahko smo upravičeno ponosni nanje. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Gost tokratnega Profila je Rok Fink, ki je imel pred kratkim v Slovenski matici predavanje o slovenskih glasbenikih v Argentini. Gre za argentinskega Slovenca, ki je bil rojen v Argentini slovenskim staršem. Študiral je ekonomijo, a se je ves čas ljubiteljsko posvečal glasbi. Raziskuje življenje in delo največjih glasbenikov slovenskega rodu, ki so živeli v Argentini. Teh ni malo in lahko smo upravičeno ponosni nanje. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
V tokratni oddaji Avtomobilnost se vračamo na domače ceste, saj so najsodobnejše avtomobilske tehnologije, o katerih smo doslej poročali le s tujih sejmov, uradno prišle v Slovenijo. Zajeten del oddaje pa posvečamo vodiku. Obiskali smo prvo pravo polnilno mesto v Stanežičah in preverili, kako deluje ljubljanski potniški avtobus na gorivne celice. Spoznali boste slovenske študente, ki dokazujejo, da vodik ni sovražnik baterij, temveč nujno dopolnilo za razogljičenje prometa. Pod drobnogled smo vzeli kitajskega velikana BYD – spremljali smo uradno slovensko premiero te težko pričakovane znamke in predstavili dva modela - “morskega leva” in “delfina”. V rubriki Brez ovinkov razčiščujemo zmedo pri hibridih. Na primeru novega Mercedesa CLA pojasnjujemo, zakaj nekateri prodajalci zlorabljajo izraz “hibrid" in kakšna je vloga dodatne sklopke, ki omogoča dejansko vožnjo na elektriko.
V tokratni oddaji Avtomobilnost se vračamo na domače ceste, saj so najsodobnejše avtomobilske tehnologije, o katerih smo doslej poročali le s tujih sejmov, uradno prišle v Slovenijo. Zajeten del oddaje pa posvečamo vodiku. Obiskali smo prvo pravo polnilno mesto v Stanežičah in preverili, kako deluje ljubljanski potniški avtobus na gorivne celice. Spoznali boste slovenske študente, ki dokazujejo, da vodik ni sovražnik baterij, temveč nujno dopolnilo za razogljičenje prometa. Pod drobnogled smo vzeli kitajskega velikana BYD – spremljali smo uradno slovensko premiero te težko pričakovane znamke in predstavili dva modela - “morskega leva” in “delfina”. V rubriki Brez ovinkov razčiščujemo zmedo pri hibridih. Na primeru novega Mercedesa CLA pojasnjujemo, zakaj nekateri prodajalci zlorabljajo izraz “hibrid" in kakšna je vloga dodatne sklopke, ki omogoča dejansko vožnjo na elektriko.