Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V romanu Preden se kava ohladi se v odmaknjeni tokijski kavarni Funiculi Funicula odvijejo štiri zgodbe. Usode štirih oseb bralca popeljejo na poti hrepenenja, usode, spoznanja, odpuščanja. Vendar če želijo najti smisel življenja in ne tavati vse življenje, morajo upoštevati eno samo pravilo: vrniti se morajo, preden se kava pohladi.
V romanu Preden se kava ohladi se v odmaknjeni tokijski kavarni Funiculi Funicula odvijejo štiri zgodbe. Usode štirih oseb bralca popeljejo na poti hrepenenja, usode, spoznanja, odpuščanja. Vendar če želijo najti smisel življenja in ne tavati vse življenje, morajo upoštevati eno samo pravilo: vrniti se morajo, preden se kava pohladi.
Od nedavnega odprtja razstave o razvoju človeštva v Narodnem muzeju v Pragi se ponovno veliko govori o najbolj znanem človečnjaku, Lucy, katere okostje so odkrili pred 51 leti. Prva razstavitev 3,2 milijona starega okostja ženske iz rodu avstralopitekov je bila povod za to, da smo se pozanimali o nekaterih letošnjih odkritjih in novicah, ki dopolnjujejo naše vedenje o evoluciji človeštva. In seveda tudi o tem, zakaj je Lucy že kmalu po odkritju postala globalni fenomen.
Od nedavnega odprtja razstave o razvoju človeštva v Narodnem muzeju v Pragi se ponovno veliko govori o najbolj znanem človečnjaku, Lucy, katere okostje so odkrili pred 51 leti. Prva razstavitev 3,2 milijona starega okostja ženske iz rodu avstralopitekov je bila povod za to, da smo se pozanimali o nekaterih letošnjih odkritjih in novicah, ki dopolnjujejo naše vedenje o evoluciji človeštva. In seveda tudi o tem, zakaj je Lucy že kmalu po odkritju postala globalni fenomen.
Je rutina dobra in kako izboljšati svoje življenje, odnose, skratka, kako biti zadovoljen in obenem še odgovoren? Na vprašanja, povezana s prebujanjem odgovornosti od malih nog dalje, sta razmišljali zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, Tina Bončina in dr. Gaja Kos, urednica, pisateljica, prevajalka in od letos tudi predsednice Društva Bralna značka Slovenije. Na pogovor ju je povabila Karin Sabadin.
Je rutina dobra in kako izboljšati svoje življenje, odnose, skratka, kako biti zadovoljen in obenem še odgovoren? Na vprašanja, povezana s prebujanjem odgovornosti od malih nog dalje, sta razmišljali zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, Tina Bončina in dr. Gaja Kos, urednica, pisateljica, prevajalka in od letos tudi predsednice Društva Bralna značka Slovenije. Na pogovor ju je povabila Karin Sabadin.
Novo sezono Besedolova odpirajo štirje znani televizijski pari – vsak s svojo taktiko, a vsi z istim ciljem: finale! Ona – očarljiva in polna zgodb. On – vedoželjen in duhovit. Iz Nedeljskega popoldneva v goste k Ani Marii Mitić prihajata Bernarda Žarn in Jože Robežnik. Ko Kaj dogaja, sta vedno tam – satira je njun teren, zdaj pa stopata med črke! Hitra, ostra, brez dlake na jeziku – z nami bosta Tilen Artač in in Alenka Marinič. Tretji par sta voditelja oddaje Japajade šov; ko se pojavita na ekranu, nihče ne ve, kaj sledi – razen enega: da bo zabavno! Skupaj znata nasmejati tudi najbolj resne obraze: Lucija Vrankar – Lucy in Dejan Vunjak. Iz jutranjega studia Dobro jutro pa prihajata Špela Močnik Paradiž in Monika Tavčar. Voditeljici, ki dan začneta s toplino in humorjem – tokrat pa z budilko, nastavljeno na zmago. Se bo jutranja zbranost obrestovala tudi proti večeru? Znesek, ki ga bosta osvojila zmagovalca, bo šel v dobrodelne namene.
Novo sezono Besedolova odpirajo štirje znani televizijski pari – vsak s svojo taktiko, a vsi z istim ciljem: finale! Ona – očarljiva in polna zgodb. On – vedoželjen in duhovit. Iz Nedeljskega popoldneva v goste k Ani Marii Mitić prihajata Bernarda Žarn in Jože Robežnik. Ko Kaj dogaja, sta vedno tam – satira je njun teren, zdaj pa stopata med črke! Hitra, ostra, brez dlake na jeziku – z nami bosta Tilen Artač in in Alenka Marinič. Tretji par sta voditelja oddaje Japajade šov; ko se pojavita na ekranu, nihče ne ve, kaj sledi – razen enega: da bo zabavno! Skupaj znata nasmejati tudi najbolj resne obraze: Lucija Vrankar – Lucy in Dejan Vunjak. Iz jutranjega studia Dobro jutro pa prihajata Špela Močnik Paradiž in Monika Tavčar. Voditeljici, ki dan začneta s toplino in humorjem – tokrat pa z budilko, nastavljeno na zmago. Se bo jutranja zbranost obrestovala tudi proti večeru? Znesek, ki ga bosta osvojila zmagovalca, bo šel v dobrodelne namene.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Izpadanje las, stigmatizacija, nevidni boj - življenje s to avtoimunsko boleznijo je lahko izjemno težko. Katera terapija prinaša upanje, kako se spoprijeti s psihološkimi posledicami bolezni in zakaj je ključna podpora družine in družbe?
Izpadanje las, stigmatizacija, nevidni boj - življenje s to avtoimunsko boleznijo je lahko izjemno težko. Katera terapija prinaša upanje, kako se spoprijeti s psihološkimi posledicami bolezni in zakaj je ključna podpora družine in družbe?
Na Baltskem morju je v pripravljenosti osem tisoč vojakov zveze Nato, v zahodni Rusiji in Belorusiji, tik ob meji z Litvo, pa trinajst tisoč vojakov sodeluje na vaji Zahod. Poljska, ki je v minulih dneh v svojem zračnem prostoru sestrelila več brezpilotnih letal, zapira mejo z Belorusijo. Je vojaška pripravljenost na vzhodu obramba ali začetek nove krize?
Na Baltskem morju je v pripravljenosti osem tisoč vojakov zveze Nato, v zahodni Rusiji in Belorusiji, tik ob meji z Litvo, pa trinajst tisoč vojakov sodeluje na vaji Zahod. Poljska, ki je v minulih dneh v svojem zračnem prostoru sestrelila več brezpilotnih letal, zapira mejo z Belorusijo. Je vojaška pripravljenost na vzhodu obramba ali začetek nove krize?
Bi šla na ladjo za Gazo, zakaj gledamo stran ob genocidu, naj se Slovenija pridruži tožbi zoper Izrael, ali kot vrhovna poveljnica obrambnih sil podpira napotitev slovenskih vojakov za mirovne sile v Ukrajini, če bi to koordiniral OZN, pa tudi, kakšno delovanje pričakuje od obrambnega holdinga. Nocoj, na državni praznik, le ena gostja – predsednica države Nataša Pirc Musar. Z Marcelom Štefančičem seveda tudi o imenovanjih guvernerja Banke Slovenije ter varuha človekovih pravic. In o Trumpovih.
Bi šla na ladjo za Gazo, zakaj gledamo stran ob genocidu, naj se Slovenija pridruži tožbi zoper Izrael, ali kot vrhovna poveljnica obrambnih sil podpira napotitev slovenskih vojakov za mirovne sile v Ukrajini, če bi to koordiniral OZN, pa tudi, kakšno delovanje pričakuje od obrambnega holdinga. Nocoj, na državni praznik, le ena gostja – predsednica države Nataša Pirc Musar. Z Marcelom Štefančičem seveda tudi o imenovanjih guvernerja Banke Slovenije ter varuha človekovih pravic. In o Trumpovih.
Oddaja Tednik – tokrat že 2000. po vrsti. Čas mineva, zgodbe ostanejo – že od leta 1983. Voditeljica Jelena Aščić, urednik Dejan Ladika. Kot vsako odvisnost je tudi odvisnost od kolesarjenja težko prepoznati, priznati, kaj šele pozdraviti, pravi Jani Brajkovič. Da je do športa vzpostavil zdrav odnos, je moral naš nekdanji profesionalni kolesar skozi težke notranje boje. Človek v posebni letalni obleki na robu 1400 metrov visoke pečine nad Bovcem razpre roke in poleti več kilometrov daleč, kot ptica. Ekipa Tednika se je pogovarjala z Edom Senico, enim od pionirjev takih skokov pri nas, ki preizkuša in razvija letalne obleke.
Oddaja Tednik – tokrat že 2000. po vrsti. Čas mineva, zgodbe ostanejo – že od leta 1983. Voditeljica Jelena Aščić, urednik Dejan Ladika. Kot vsako odvisnost je tudi odvisnost od kolesarjenja težko prepoznati, priznati, kaj šele pozdraviti, pravi Jani Brajkovič. Da je do športa vzpostavil zdrav odnos, je moral naš nekdanji profesionalni kolesar skozi težke notranje boje. Človek v posebni letalni obleki na robu 1400 metrov visoke pečine nad Bovcem razpre roke in poleti več kilometrov daleč, kot ptica. Ekipa Tednika se je pogovarjala z Edom Senico, enim od pionirjev takih skokov pri nas, ki preizkuša in razvija letalne obleke.
Že več kot štirideset let lahko vremenske napovedi spremljamo tudi na televizijskih zaslonih in vremenoslovci so postali že kar naši stari znanci. V tokratni Dnevni sobi bomo skušali osvetliti napovedovanje vremena in izvedeti, ali za vremenoslovce sploh obstaja lepo in slabo vreme, kdaj je najtežje napisati besedilo za televizijsko vremensko napoved ter zakaj se vremenoslovci včasih tudi zmotijo. Z nami bosta meteorologa Andrej Velkavrh, ki se konec leta poslavlja z malih zaslonov, in Anže Medved, ki je na začetku svoje poti v vremenoslovju. Z njima se bo pogovarjala Tatjana Markošek.
Že več kot štirideset let lahko vremenske napovedi spremljamo tudi na televizijskih zaslonih in vremenoslovci so postali že kar naši stari znanci. V tokratni Dnevni sobi bomo skušali osvetliti napovedovanje vremena in izvedeti, ali za vremenoslovce sploh obstaja lepo in slabo vreme, kdaj je najtežje napisati besedilo za televizijsko vremensko napoved ter zakaj se vremenoslovci včasih tudi zmotijo. Z nami bosta meteorologa Andrej Velkavrh, ki se konec leta poslavlja z malih zaslonov, in Anže Medved, ki je na začetku svoje poti v vremenoslovju. Z njima se bo pogovarjala Tatjana Markošek.
27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru Alessandro Barbero kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred kamero. 66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah.
27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru Alessandro Barbero kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred kamero. 66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah.
Oddaja Čez planke nas popelje v Lublin, mesto na vzhodu Poljske, kjer se na vsakem koraku prepletata zgodovina in sedanjost. Mojca začne pot med valovitimi žitnimi polji, le streljaj od ukrajinske meje. V starem mestnem jedru odkrije digitalni portal, ki v živo povezuje Lublin in Vilno – simbol zgodnje ideje združene Evrope. V Lublinskem gradu obišče kapelo svete Trojice, kjer so molitve spremljale podpis znamenite poljsko-litovske unije, enega prvih poskusov nadnacionalnega povezovanja v Evropi. Sprehod po mestu razkrije značilno lublinsko renesanso, ki jo je sooblikovalo številno tuje umetniško in trgovsko občestvo. Današnji Lublin pa je tudi sodobno križišče: v centru Baobab in na mestni občini delujejo Ukrajinci, ki so se tu ustalili ali pomagajo beguncem. Spoznamo tudi inovatorje – med njimi ustvarjalca malih dostavnih robotkov Mateusz in Kaša, ki vozijo po ulicah. Univerzitetno mesto se ponaša z bogato raziskovalno tradicijo, podeželje pa ohranja spomin na kmečko življenje, legendo o kozlu in stoletne sadjarske posesti. Lublin je bil pomembno judovsko središče, katerega spomin oživlja kulturni center Grodzka vrata, danes pa se tradicija prepleta z živahnim koncertnim dogajanjem. Oddaja se zaključi s pogledom v prihodnost – Lublin bo leta 2029 Evropska prestolnica kulture s sloganom Reunion.
Oddaja Čez planke nas popelje v Lublin, mesto na vzhodu Poljske, kjer se na vsakem koraku prepletata zgodovina in sedanjost. Mojca začne pot med valovitimi žitnimi polji, le streljaj od ukrajinske meje. V starem mestnem jedru odkrije digitalni portal, ki v živo povezuje Lublin in Vilno – simbol zgodnje ideje združene Evrope. V Lublinskem gradu obišče kapelo svete Trojice, kjer so molitve spremljale podpis znamenite poljsko-litovske unije, enega prvih poskusov nadnacionalnega povezovanja v Evropi. Sprehod po mestu razkrije značilno lublinsko renesanso, ki jo je sooblikovalo številno tuje umetniško in trgovsko občestvo. Današnji Lublin pa je tudi sodobno križišče: v centru Baobab in na mestni občini delujejo Ukrajinci, ki so se tu ustalili ali pomagajo beguncem. Spoznamo tudi inovatorje – med njimi ustvarjalca malih dostavnih robotkov Mateusz in Kaša, ki vozijo po ulicah. Univerzitetno mesto se ponaša z bogato raziskovalno tradicijo, podeželje pa ohranja spomin na kmečko življenje, legendo o kozlu in stoletne sadjarske posesti. Lublin je bil pomembno judovsko središče, katerega spomin oživlja kulturni center Grodzka vrata, danes pa se tradicija prepleta z živahnim koncertnim dogajanjem. Oddaja se zaključi s pogledom v prihodnost – Lublin bo leta 2029 Evropska prestolnica kulture s sloganom Reunion.
Vsako življenjsko obdobje ima svoj čar in v vsakem je dovolj prostora tudi za ustvarjalnost, učenje in veselje. V studiu bomo gostili Heleno Bezjak Burjak, direktorico Doma starejših Na Fari, in Moniko Šparl, vodjo Centra aktivnosti Fužine, središča druženja in aktivnosti za starejše, ki deluje v Domu starejših občanov Fužine. Z njima se bomo pogovarjali o pomenu spremljevalnih aktivnosti, ki se jih lahko udeležujejo stanovalci domov in vsi drugi starejši, ki si želijo aktivno, ustvarjalno preživljati prosti čas po upokojitvi. Domovi za starejše vse bolj postajajo življenjske skupnosti z dejavno vlogo stanovalcev, za katere ni pomembna le fizična oskrba, saj si s številnimi dejavnostmi krepijo občutek smisla, dostojanstva, pripadnosti. Med drugim smo se odpravili na maturantski ples v Center starejših v Notranjih Goricah, spremljali zanimive plesne urice Centra starejših Idila in se udeležili koncerta stanovalcev doma starejših v Slovenj Gradcu. V oddaji vam bomo predstavili tudi, kako lahko sodobna tehnologija starejšim ter gibalno in senzorno oviranim pomaga do boljše mobilnosti, zaokrožili pa jo bomo s kvizom (Spo)znanje generacij.
Vsako življenjsko obdobje ima svoj čar in v vsakem je dovolj prostora tudi za ustvarjalnost, učenje in veselje. V studiu bomo gostili Heleno Bezjak Burjak, direktorico Doma starejših Na Fari, in Moniko Šparl, vodjo Centra aktivnosti Fužine, središča druženja in aktivnosti za starejše, ki deluje v Domu starejših občanov Fužine. Z njima se bomo pogovarjali o pomenu spremljevalnih aktivnosti, ki se jih lahko udeležujejo stanovalci domov in vsi drugi starejši, ki si želijo aktivno, ustvarjalno preživljati prosti čas po upokojitvi. Domovi za starejše vse bolj postajajo življenjske skupnosti z dejavno vlogo stanovalcev, za katere ni pomembna le fizična oskrba, saj si s številnimi dejavnostmi krepijo občutek smisla, dostojanstva, pripadnosti. Med drugim smo se odpravili na maturantski ples v Center starejših v Notranjih Goricah, spremljali zanimive plesne urice Centra starejših Idila in se udeležili koncerta stanovalcev doma starejših v Slovenj Gradcu. V oddaji vam bomo predstavili tudi, kako lahko sodobna tehnologija starejšim ter gibalno in senzorno oviranim pomaga do boljše mobilnosti, zaokrožili pa jo bomo s kvizom (Spo)znanje generacij.
Z mladimi smo se o prijateljstvu pogovarjali v Mladinskem centru BIT, kjer bo 8. 11. 2025 tudi dogodek v živo. Pridruži se nam! Poleg tebe in tvojih prijateljev_ic pričakujemo še znane osebe, nastopili bodo Dionizi. Osrednja tema pogovora bo PRIJATELJSTVO in PRAVILA. Brezplačne vstopnice so na voljo na skit.rtvslo.si/prvic. Prvič prijateljstvo je multimedijski projekt RTV Slovenija, ki zajema video vsebine, dogodke v živo in podkaste. Vabljeni, da svoje izkušnje o prijateljstvu zaupate še drugim ali pa pogovorom samo prisluhnete v desetih mladinskih centrih po Sloveniji. Dogodki bodo organizirani v Murski Soboti, Kamniku, Idriji, Krškem, Črnomlju, Kočevju, Velenju, Slovenskih Konjicah, Radovljici in Kopru. Brezplačne vstopnice so na voljo na skit.rtvslo.si/prvic. Posnetki dogodkov bodo objavljeni na Prvem programu Radia Slovenija in portalu Skit. Koncept: Neža Prah Seničar in Urška Henigman
Z mladimi smo se o prijateljstvu pogovarjali v Mladinskem centru BIT, kjer bo 8. 11. 2025 tudi dogodek v živo. Pridruži se nam! Poleg tebe in tvojih prijateljev_ic pričakujemo še znane osebe, nastopili bodo Dionizi. Osrednja tema pogovora bo PRIJATELJSTVO in PRAVILA. Brezplačne vstopnice so na voljo na skit.rtvslo.si/prvic. Prvič prijateljstvo je multimedijski projekt RTV Slovenija, ki zajema video vsebine, dogodke v živo in podkaste. Vabljeni, da svoje izkušnje o prijateljstvu zaupate še drugim ali pa pogovorom samo prisluhnete v desetih mladinskih centrih po Sloveniji. Dogodki bodo organizirani v Murski Soboti, Kamniku, Idriji, Krškem, Črnomlju, Kočevju, Velenju, Slovenskih Konjicah, Radovljici in Kopru. Brezplačne vstopnice so na voljo na skit.rtvslo.si/prvic. Posnetki dogodkov bodo objavljeni na Prvem programu Radia Slovenija in portalu Skit. Koncept: Neža Prah Seničar in Urška Henigman
Helena Blagne je s koncertom v ljubljanskih Križankah obeležila štiri desetletja svoje glasbene poti. Padala je in se dvigala, a je bilo vredno vztrajati, pravi. S Heleno se bomo ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sprehodili skozi večne melodije mladosti, navdiha in ljubezni.
Helena Blagne je s koncertom v ljubljanskih Križankah obeležila štiri desetletja svoje glasbene poti. Padala je in se dvigala, a je bilo vredno vztrajati, pravi. S Heleno se bomo ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sprehodili skozi večne melodije mladosti, navdiha in ljubezni.