Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Šentjerneju je potekalo 36. svetovno gozdarsko prvenstvo, kjer so se naši tekmovalci v mednarodni konkurenci odlično odrezali. Obiskali smo haloške gozdove, kjer že poteka sanacija po snežni ujmi. S poljedelci smo preverili stanje posevkov ozimnih žit in škodljivcev v oljni ogrščici. Pridružili smo se delavnici o varstvu pri delu na KGZ Maribor, kjer so se posvetili prvi pomoči, oživljanju in preprečevanju nesreč s traktorji.
V Šentjerneju je potekalo 36. svetovno gozdarsko prvenstvo, kjer so se naši tekmovalci v mednarodni konkurenci odlično odrezali. Obiskali smo haloške gozdove, kjer že poteka sanacija po snežni ujmi. S poljedelci smo preverili stanje posevkov ozimnih žit in škodljivcev v oljni ogrščici. Pridružili smo se delavnici o varstvu pri delu na KGZ Maribor, kjer so se posvetili prvi pomoči, oživljanju in preprečevanju nesreč s traktorji.
Tišina je za duhovno življenje nepogrešljiva, saj človeku omogoča, da prisluhne sebi in Bogu. A v sodobnem svetu tišino pogosto preglasijo naglica, stalna zaposlenost, nenehen tok informacij, digitalni zasloni in hrup okolice. Mnogi se bojijo trenutkov, ko ostanejo sami s svojimi mislimi. Prav zato je zavestno iskanje tišine danes še toliko dragocenejše, saj v njej človek znova najde notranji mir in prostor za srečanje z Bogom.
Tišina je za duhovno življenje nepogrešljiva, saj človeku omogoča, da prisluhne sebi in Bogu. A v sodobnem svetu tišino pogosto preglasijo naglica, stalna zaposlenost, nenehen tok informacij, digitalni zasloni in hrup okolice. Mnogi se bojijo trenutkov, ko ostanejo sami s svojimi mislimi. Prav zato je zavestno iskanje tišine danes še toliko dragocenejše, saj v njej človek znova najde notranji mir in prostor za srečanje z Bogom.
Volitve so šele jutri, zato si danes privoščite še zadnji miren večer v letu in si oglejte posebno oddajo Kaj dogaja?, posvečeno volilnemu molku. Kaj se sme, kdo to ve in za kaj sploh gre, nam bo že na začetku razložila predsednica republike Nataša Pirc Musar, videli pa bomo tudi čisto novo rubriko Generacija beta, v kateri bomo spoznali, kako na večne težave naše družbe gledajo mladi. Ekskluzivno bomo slišali nove prisluhe, v katerih se razkrije znana slovenska igralka in voditeljica, na terenu pa bomo spremljali preprodajalce bencina na italijanski meji. Seveda tudi tokrat ne bo manjkalo dobre glasbe, saj na oder Male terase prihaja Frendi s hitom "Nam pa nič ne more KGB", hišni bend pa je skupaj s Tilnom za vas pripravil še dve glasbeni poslastici. Naš gost bo kolesar in športni komentator Martin Hvastija, na hišnem sodišču bomo razpravljali o tem, kdo je pravi kralj živali, namesto telenovele Palomar pa si bomo ogledali epizodo ameriške serije "La Casa Blanca".
Volitve so šele jutri, zato si danes privoščite še zadnji miren večer v letu in si oglejte posebno oddajo Kaj dogaja?, posvečeno volilnemu molku. Kaj se sme, kdo to ve in za kaj sploh gre, nam bo že na začetku razložila predsednica republike Nataša Pirc Musar, videli pa bomo tudi čisto novo rubriko Generacija beta, v kateri bomo spoznali, kako na večne težave naše družbe gledajo mladi. Ekskluzivno bomo slišali nove prisluhe, v katerih se razkrije znana slovenska igralka in voditeljica, na terenu pa bomo spremljali preprodajalce bencina na italijanski meji. Seveda tudi tokrat ne bo manjkalo dobre glasbe, saj na oder Male terase prihaja Frendi s hitom "Nam pa nič ne more KGB", hišni bend pa je skupaj s Tilnom za vas pripravil še dve glasbeni poslastici. Naš gost bo kolesar in športni komentator Martin Hvastija, na hišnem sodišču bomo razpravljali o tem, kdo je pravi kralj živali, namesto telenovele Palomar pa si bomo ogledali epizodo ameriške serije "La Casa Blanca".
Okrogla obletnica je najlepši čas, da se skupaj z gledalci sprehodimo po raznolikih presežkih, ki so se nanizali v desetletju ustvarjanja, po najboljših prenovah ter najlepših vrtovih. Ob tem se pogosto zasliši stavek, ki ga ustvarjalci Ambientov res velikokrat slišimo: »A tudi to imamo pri nas?!« Ambienti so v desetih letih ustvarjanja dokazali, da nobena dimenzija ni nedosegljiva in da smo ustvarjalci pripravljeni storiti marsikaj, da bi vam pokazali raznolikost slovenskih domov. Predstavljamo šopek najbolj raznolikih objektov, ki so prava začimba naše oddaje. Kategorija, ki nam vedno znova najgloblje seže v srce, so prenove. V desetih letih smo obiskali številne – od samotnih domačij, skritih med travniki, do skoraj pozabljenih trdnjav, ki že stoletja bdijo nad dolinami. Vsaka od teh stavb nosi svojo zgodbo in značaj, ki ju po prenovi hvaležno podarja svojim skrbnim lastnikom. V nadaljevanju naše rojstnodnevne oddaje pa nas čaka še sprehod po slovenskih vrtovih, kakršnega ne morete doživeti nikjer drugje kot v Ambientih.
Okrogla obletnica je najlepši čas, da se skupaj z gledalci sprehodimo po raznolikih presežkih, ki so se nanizali v desetletju ustvarjanja, po najboljših prenovah ter najlepših vrtovih. Ob tem se pogosto zasliši stavek, ki ga ustvarjalci Ambientov res velikokrat slišimo: »A tudi to imamo pri nas?!« Ambienti so v desetih letih ustvarjanja dokazali, da nobena dimenzija ni nedosegljiva in da smo ustvarjalci pripravljeni storiti marsikaj, da bi vam pokazali raznolikost slovenskih domov. Predstavljamo šopek najbolj raznolikih objektov, ki so prava začimba naše oddaje. Kategorija, ki nam vedno znova najgloblje seže v srce, so prenove. V desetih letih smo obiskali številne – od samotnih domačij, skritih med travniki, do skoraj pozabljenih trdnjav, ki že stoletja bdijo nad dolinami. Vsaka od teh stavb nosi svojo zgodbo in značaj, ki ju po prenovi hvaležno podarja svojim skrbnim lastnikom. V nadaljevanju naše rojstnodnevne oddaje pa nas čaka še sprehod po slovenskih vrtovih, kakršnega ne morete doživeti nikjer drugje kot v Ambientih.
Smo v 19. oddaji, ki je čisto pomladanska. Rok z navijači sadi povrtnine, v tekmi za polfinale pa se pomerijo Matija, Uroš in Jurij iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana (rumeni) ter Johana, Gabriel in Samo iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (vijolični). Med vprašanji se skrivajo živali, pot okoli sveta, zdravstvena diagnoza, kalcijev karbonat in papirnati lončki, v labirintu komentarji in poudarki. Pri eksperimentu lovimo ravnotežje, v Prebranih celicah pa se skriva Akisi. Kdo podre rekord v Hitrih lončkih, Jaš, Jurij in Vid iz OŠ Brezovica pri Ljubljani ali Ana, Taja in Filip iz OŠ Muta, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Smo v 19. oddaji, ki je čisto pomladanska. Rok z navijači sadi povrtnine, v tekmi za polfinale pa se pomerijo Matija, Uroš in Jurij iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana (rumeni) ter Johana, Gabriel in Samo iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (vijolični). Med vprašanji se skrivajo živali, pot okoli sveta, zdravstvena diagnoza, kalcijev karbonat in papirnati lončki, v labirintu komentarji in poudarki. Pri eksperimentu lovimo ravnotežje, v Prebranih celicah pa se skriva Akisi. Kdo podre rekord v Hitrih lončkih, Jaš, Jurij in Vid iz OŠ Brezovica pri Ljubljani ali Ana, Taja in Filip iz OŠ Muta, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Kakšne zgodbe skrivajo mostovi na reki Soči – vse od izvira v Dolini Trente pa do izliva v Jadransko morje? V letu, ki je posvečeno dvema velikanoma moderne, je ekipa oddaje Na lepše hodila po Kettejevi literarni poti okoli Prema pri Ilirski Bistrici. V oddaji vabijo na ogled Škofjeloškega pasijona, ki je vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. V luči jutrišnjega Mednarodnega dneva gozda pa v oddaji tudi poseben poklon Sloveniji kot tretji najbolj gozdnati državi Evrope.
Kakšne zgodbe skrivajo mostovi na reki Soči – vse od izvira v Dolini Trente pa do izliva v Jadransko morje? V letu, ki je posvečeno dvema velikanoma moderne, je ekipa oddaje Na lepše hodila po Kettejevi literarni poti okoli Prema pri Ilirski Bistrici. V oddaji vabijo na ogled Škofjeloškega pasijona, ki je vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. V luči jutrišnjega Mednarodnega dneva gozda pa v oddaji tudi poseben poklon Sloveniji kot tretji najbolj gozdnati državi Evrope.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V tokratni oddaji kviza Joker se bo predstavil 24-letni Anže Pavšek iz Tržiča. Magistrski študent menedžmenta je miren in zanesljiv mladenič, ki prisega na natančno jutranjo rutino in skodelico čaja. Velik del njegovega življenja zaznamuje glasba, obožuje rock in metal, igra kitaro in redno obiskuje koncerte, rad pa s tudi odpravi na vožnjo s svojim chopperjem. Ob njem bo stala partnerka Laura Bovha, dodatno napetost pa bo v studio prinesel Jože Potrebuješ, priljubljeni glasbenik in vodja skupine Čuki, ki bo zastavil vprašanje za dodatnega jokerja. Oddaja je posneta po licenci Global Agency / Režija: Marjan Kučej
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V tokratni oddaji kviza Joker se bo predstavil 24-letni Anže Pavšek iz Tržiča. Magistrski študent menedžmenta je miren in zanesljiv mladenič, ki prisega na natančno jutranjo rutino in skodelico čaja. Velik del njegovega življenja zaznamuje glasba, obožuje rock in metal, igra kitaro in redno obiskuje koncerte, rad pa s tudi odpravi na vožnjo s svojim chopperjem. Ob njem bo stala partnerka Laura Bovha, dodatno napetost pa bo v studio prinesel Jože Potrebuješ, priljubljeni glasbenik in vodja skupine Čuki, ki bo zastavil vprašanje za dodatnega jokerja. Oddaja je posneta po licenci Global Agency / Režija: Marjan Kučej
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Klopi so že prilezli iz zemlje in oprezajo za svojimi gostitelji, zato v Infodromu več o njih. Naša Neža je na terenu z biologinjo poiskala nekaj primerkov teh najbolj nevarnih živali pri nas. Polnoletni državljani bomo v nedeljo izbirali predstavnike v državnem zboru, zato smo v Infogromu poizvedeli, kje vse ste opazili, da je pred nami volilni dan, podrobno pod lupo pa razložili, kako izbiramo poslance in na kaj volitve vplivajo. Na dan možganov smo obiskali delavnico, na kateri so mladi raziskovali, zakaj nas je strah. Ob koncu pa smo skupaj s pesnikom Svitom iskali najlepše rime.
Klopi so že prilezli iz zemlje in oprezajo za svojimi gostitelji, zato v Infodromu več o njih. Naša Neža je na terenu z biologinjo poiskala nekaj primerkov teh najbolj nevarnih živali pri nas. Polnoletni državljani bomo v nedeljo izbirali predstavnike v državnem zboru, zato smo v Infogromu poizvedeli, kje vse ste opazili, da je pred nami volilni dan, podrobno pod lupo pa razložili, kako izbiramo poslance in na kaj volitve vplivajo. Na dan možganov smo obiskali delavnico, na kateri so mladi raziskovali, zakaj nas je strah. Ob koncu pa smo skupaj s pesnikom Svitom iskali najlepše rime.
Z ravnateljem ljubljanske osnovne šole Livada, Goranom Popovićem, smo se pogovarjali o učenju jezikov narodov nekdanje Jugoslavije in o začasni ukinitvi učenja bosanskega jezika v osnovnih šolah. Medtem ko sodobna medicina zdravi predvsem s tabletami, redni profesor na Fakulteti za šport, mednarodno priznani prof. dr. Edvin Dervišević, pacientom pomaga predvsem z akupunkturo. Obiskali smo Maria Kurtjaka, kemika z doktoratom znanosti, ki se je poleg kemije zaljubil tudi v kitaro. Zanimiv gospod, ki se med drugim lahko pohvali z nazivi akademskega kitarista, profesorja kitare in skladatelja, je po končanem študiju kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani prejel Prešernovo nagrado in z odliko zaključil podiplomski študij na sloviti Royal Academy of Music v Londonu.
Z ravnateljem ljubljanske osnovne šole Livada, Goranom Popovićem, smo se pogovarjali o učenju jezikov narodov nekdanje Jugoslavije in o začasni ukinitvi učenja bosanskega jezika v osnovnih šolah. Medtem ko sodobna medicina zdravi predvsem s tabletami, redni profesor na Fakulteti za šport, mednarodno priznani prof. dr. Edvin Dervišević, pacientom pomaga predvsem z akupunkturo. Obiskali smo Maria Kurtjaka, kemika z doktoratom znanosti, ki se je poleg kemije zaljubil tudi v kitaro. Zanimiv gospod, ki se med drugim lahko pohvali z nazivi akademskega kitarista, profesorja kitare in skladatelja, je po končanem študiju kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani prejel Prešernovo nagrado in z odliko zaključil podiplomski študij na sloviti Royal Academy of Music v Londonu.
V Mariboru v tem šolskem letu zaznamujejo pomemben jubilej – 80 let Konservatorija za glasbo in balet. Prav toliko let pa mineva tudi od ustanovitve Koncertne poslovalnice Maribor. Na eni strani torej izobraževalna ustanova, na drugi prireditvena, obe pa sta vsa leta precej povezani, saj so nekdanji dijaki konservatorija, kasneje akademski glasbeniki, velikokrat gostje dogodkov na osrednjem prizorišču. To je Unionska dvorana Maribor, ki velja za enega od najbolj akustičnih ambientov v Sloveniji. Na konservatoriju je študij končalo veliko vrhunskih umetnikov, tako ustvarjalcev kot poustvarjalcev, ki so se uveljavili tudi na mednarodnih odrih. Med njimi je kar 18 nagrajencev Prešernovega sklada. V oddaji bo predstavljen tudi začetnik glasbenega izobraževanja v Mariboru, to je prof. Oton Bajde. Koncertna poslovalnica Maribor je prav tako močno zaznamovala koncertno življenje v Mariboru, vsa leta je namreč poleg domačih glasbenih umetnikov gostila tudi ugledne orkestre, dirigente in soliste iz vse Evrope, s tem pa privabljala stalno občinstvo, ki se zadnja leta dopolnjuje z obiskovalci mlajše generacije. Poslovalnica namreč uvaja nove cikle, prilagojene mlajšim obiskovalcem. Deluje pa v okviru Narodnega doma, ki ga že vrsto let uspešno vodi direktor Vladimir Rukavina. Avtorica in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
V Mariboru v tem šolskem letu zaznamujejo pomemben jubilej – 80 let Konservatorija za glasbo in balet. Prav toliko let pa mineva tudi od ustanovitve Koncertne poslovalnice Maribor. Na eni strani torej izobraževalna ustanova, na drugi prireditvena, obe pa sta vsa leta precej povezani, saj so nekdanji dijaki konservatorija, kasneje akademski glasbeniki, velikokrat gostje dogodkov na osrednjem prizorišču. To je Unionska dvorana Maribor, ki velja za enega od najbolj akustičnih ambientov v Sloveniji. Na konservatoriju je študij končalo veliko vrhunskih umetnikov, tako ustvarjalcev kot poustvarjalcev, ki so se uveljavili tudi na mednarodnih odrih. Med njimi je kar 18 nagrajencev Prešernovega sklada. V oddaji bo predstavljen tudi začetnik glasbenega izobraževanja v Mariboru, to je prof. Oton Bajde. Koncertna poslovalnica Maribor je prav tako močno zaznamovala koncertno življenje v Mariboru, vsa leta je namreč poleg domačih glasbenih umetnikov gostila tudi ugledne orkestre, dirigente in soliste iz vse Evrope, s tem pa privabljala stalno občinstvo, ki se zadnja leta dopolnjuje z obiskovalci mlajše generacije. Poslovalnica namreč uvaja nove cikle, prilagojene mlajšim obiskovalcem. Deluje pa v okviru Narodnega doma, ki ga že vrsto let uspešno vodi direktor Vladimir Rukavina. Avtorica in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Na Zemlji obstajajo različna okolja in organizmi so se prilagodili preživetju v njih. Načini preživetja so neverjetno različni. Nekateri organizmi uspevajo tam, kjer bi večina življenja propadla – pri temperaturi nad 100 °C, pod visokim tlakom, v kislini ali ob močnem sevanju, v Sloveniji pa recimo v solinah, kjer je visoka slanost. Na visoki nadmorski višini imajo jaki in tibetanske antilope posebne oblike hemoglobina ter so gensko prilagojeni na pomanjkanje kisika. V globokih oceanih ribje vrste, kiti glavači in veliki lignji preživijo kljub visokemu tlaku, malo svetlobe in mrazu. Kaj so njihove skrivnosti? Kako pa so se na zime prilagodili naši medvedi in kako se prilagajajo na podnebne spremembe?
Na Zemlji obstajajo različna okolja in organizmi so se prilagodili preživetju v njih. Načini preživetja so neverjetno različni. Nekateri organizmi uspevajo tam, kjer bi večina življenja propadla – pri temperaturi nad 100 °C, pod visokim tlakom, v kislini ali ob močnem sevanju, v Sloveniji pa recimo v solinah, kjer je visoka slanost. Na visoki nadmorski višini imajo jaki in tibetanske antilope posebne oblike hemoglobina ter so gensko prilagojeni na pomanjkanje kisika. V globokih oceanih ribje vrste, kiti glavači in veliki lignji preživijo kljub visokemu tlaku, malo svetlobe in mrazu. Kaj so njihove skrivnosti? Kako pa so se na zime prilagodili naši medvedi in kako se prilagajajo na podnebne spremembe?