Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
"Grenlandija mora postati del ZDA," je prepričan ameriški predsednik. Ali je res mogoče, da bi ZDA vojaško napadle ta danski otok? In kolikšna je verjetnost, da bi ZDA Grenlandijo odkupile od Danske?
"Grenlandija mora postati del ZDA," je prepričan ameriški predsednik. Ali je res mogoče, da bi ZDA vojaško napadle ta danski otok? In kolikšna je verjetnost, da bi ZDA Grenlandijo odkupile od Danske?
V oddaji se pogovarjamo z eno naših najuspešnejših igralk v tujini, Katarino Čas, ki nastopa v novi nadaljevanki Divja češnja v produkciji BBC. Kakšna je njena vloga, kakšni so pogoji dela v tujini in kako je od blizu videti sodelovanje z velikimi imeni iz sveta filma?
V oddaji se pogovarjamo z eno naših najuspešnejših igralk v tujini, Katarino Čas, ki nastopa v novi nadaljevanki Divja češnja v produkciji BBC. Kakšna je njena vloga, kakšni so pogoji dela v tujini in kako je od blizu videti sodelovanje z velikimi imeni iz sveta filma?
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje smo si ogledali razstavo z naslovom »Je narava moderna?«, ki raziskuje odnos do narave in ekološko razmišljanje v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče pri pripravi je bila zbirka MAO z bogato dokumentacijo iz 20. stoletja, ki so ga zaznamovali modernistični ideali napredka, utemeljeni na ideji nenehne gospodarske rasti in industrijske proizvodnje. A vse to je prispevalo k izčrpavanju naravnih virov in h globalnemu segrevanju. V studiu bomo gostili filmsko kritičarko in novinarsko kolegico Ano Jurc, s katero bomo komentirali 83. podelitev zlatih globusov. Ali so zmagali upravičeni favoriti, kdo je bil spregledan, kateri igralski dosežki so najbolj izstopali, pa tudi o tem, kako so se na prireditvi odzvali na aktualno družbeno dogajanje. Znamenita oltarna mojstrovina Vittoreja Carpaccia, ki prikazuje Marijo z detetom na prestolu in s svetniki, je po restavriranju končno na izvornem mestu, v minoritski cerkvi svetega Frančiška Asiškega v Piranu. Sliko zaznamuje pestra zgodovina, leta 1940 so jo odstranili iz cerkve, da bi jo zaščitili pred morebitnim uničenjem v vojni. V svoji vili jo je hranil grof Manin, nato je bila kar 85 let v samostanu v Padovi, zdaj pa je po dolgotrajnem postopku vračanja končno doma. Predstavili bomo tudi pravkar končani konservatorsko-restavratorski postopek.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje smo si ogledali razstavo z naslovom »Je narava moderna?«, ki raziskuje odnos do narave in ekološko razmišljanje v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče pri pripravi je bila zbirka MAO z bogato dokumentacijo iz 20. stoletja, ki so ga zaznamovali modernistični ideali napredka, utemeljeni na ideji nenehne gospodarske rasti in industrijske proizvodnje. A vse to je prispevalo k izčrpavanju naravnih virov in h globalnemu segrevanju. V studiu bomo gostili filmsko kritičarko in novinarsko kolegico Ano Jurc, s katero bomo komentirali 83. podelitev zlatih globusov. Ali so zmagali upravičeni favoriti, kdo je bil spregledan, kateri igralski dosežki so najbolj izstopali, pa tudi o tem, kako so se na prireditvi odzvali na aktualno družbeno dogajanje. Znamenita oltarna mojstrovina Vittoreja Carpaccia, ki prikazuje Marijo z detetom na prestolu in s svetniki, je po restavriranju končno na izvornem mestu, v minoritski cerkvi svetega Frančiška Asiškega v Piranu. Sliko zaznamuje pestra zgodovina, leta 1940 so jo odstranili iz cerkve, da bi jo zaščitili pred morebitnim uničenjem v vojni. V svoji vili jo je hranil grof Manin, nato je bila kar 85 let v samostanu v Padovi, zdaj pa je po dolgotrajnem postopku vračanja končno doma. Predstavili bomo tudi pravkar končani konservatorsko-restavratorski postopek.
Plesne oddaje – domača produkcija
Proof je plesna koreografija, ki jo je Edward Clug ustvaril leta 2017 za Nizozemsko plesno gledališče - Nederlands Dans Theater. Spremljate izvedbo baletnih plesalcev SNG Maribor, ki so jo pod njegovim vodstvom pripravili in predstavili za domače občinstvo na večeru svetovnih uspešnic koreografa v poletnem gledališču Križanke. Poetično plesno uprizoritev je ustvaril v tesnem prepletu z glasbo britanske skupine Radiohead, ki predstavlja tudi koreografovo osebno glasbeno izbiro.
Proof je plesna koreografija, ki jo je Edward Clug ustvaril leta 2017 za Nizozemsko plesno gledališče - Nederlands Dans Theater. Spremljate izvedbo baletnih plesalcev SNG Maribor, ki so jo pod njegovim vodstvom pripravili in predstavili za domače občinstvo na večeru svetovnih uspešnic koreografa v poletnem gledališču Križanke. Poetično plesno uprizoritev je ustvaril v tesnem prepletu z glasbo britanske skupine Radiohead, ki predstavlja tudi koreografovo osebno glasbeno izbiro.
Kaj pomeni biti čuvaj resnice vesta dolgoletna dopisnika RTV Slovenija, ki sta nedavno v imenu Društva novinarjev Slovenije prejela nagrado za izstopajoče novinarske dosežke. Novinar Boštjan Anžin in snemalka ter montažerka in novinarka Janja Lakner Anžin sta svoje dopisniške izkušnje iz Beograda pa tudi Berlina delila z voditeljico Karin Sabadin.
Kaj pomeni biti čuvaj resnice vesta dolgoletna dopisnika RTV Slovenija, ki sta nedavno v imenu Društva novinarjev Slovenije prejela nagrado za izstopajoče novinarske dosežke. Novinar Boštjan Anžin in snemalka ter montažerka in novinarka Janja Lakner Anžin sta svoje dopisniške izkušnje iz Beograda pa tudi Berlina delila z voditeljico Karin Sabadin.
Gost Intervjuja je Tadej Tomšič: saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent Big Banda RTV Slovenija – jazzovskega orkestra naše medijske hiše. Tadej Tomšič govori o zgodovini orkestra, ki deluje že 80 let, ter o pomenu, ki ga ima za slovensko zabavno in jazzovsko glasbo.
Gost Intervjuja je Tadej Tomšič: saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent Big Banda RTV Slovenija – jazzovskega orkestra naše medijske hiše. Tadej Tomšič govori o zgodovini orkestra, ki deluje že 80 let, ter o pomenu, ki ga ima za slovensko zabavno in jazzovsko glasbo.
Na Štefanovo so marsikje po Primorski organizirali blagoslov konj. Mi smo bili v Zanigradu. Evropska komisija je potrdila zaščiteno označbo porekla za Istrski ovčji sir, in sicer za celo Istro, tako na slovenski kot hrvaški strani. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Obiskali smo zasebno sirarno v vasi Landol pri Postojni, kjer mlada zakonca uresničujeta svoje načrte. Velik oboste izvedeli o slovenskem regionalno razvojnem skladu, ki že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V Strunjanu so predstavili projekt »Ohranjanje stare sorte »Strunjanska artičoka« in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre«, ki ga vodi Javni zavod Krajinski park Strunjan. Bili pa smo tudi na festivalu žganjekuhe v Kopru in festivalu penin v Portorožu
Na Štefanovo so marsikje po Primorski organizirali blagoslov konj. Mi smo bili v Zanigradu. Evropska komisija je potrdila zaščiteno označbo porekla za Istrski ovčji sir, in sicer za celo Istro, tako na slovenski kot hrvaški strani. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Obiskali smo zasebno sirarno v vasi Landol pri Postojni, kjer mlada zakonca uresničujeta svoje načrte. Velik oboste izvedeli o slovenskem regionalno razvojnem skladu, ki že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V Strunjanu so predstavili projekt »Ohranjanje stare sorte »Strunjanska artičoka« in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre«, ki ga vodi Javni zavod Krajinski park Strunjan. Bili pa smo tudi na festivalu žganjekuhe v Kopru in festivalu penin v Portorožu
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
V tokratni Osvežilni fronti se bodo pogovarjali o zaščiti, preventivi, varovalki, blokadi, kontracepciji ali lateks izolaciji, kot ji ljubkovalno pravi Riki. Novak ne zna uporabljati kondomov, zato bodo predstavili ustrezno uporabo kondoma in tudi druge oblike zaščite, v rubriki Babenberg bodo največ pozornosti namenili prvemu ginekološkemu pregledu, dojenčka pa se bosta spomnila svojega rojstva.
V tokratni Osvežilni fronti se bodo pogovarjali o zaščiti, preventivi, varovalki, blokadi, kontracepciji ali lateks izolaciji, kot ji ljubkovalno pravi Riki. Novak ne zna uporabljati kondomov, zato bodo predstavili ustrezno uporabo kondoma in tudi druge oblike zaščite, v rubriki Babenberg bodo največ pozornosti namenili prvemu ginekološkemu pregledu, dojenčka pa se bosta spomnila svojega rojstva.