Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na Televiziji Slovenija naslednje tri petkove večere posvečamo klasikam ene najpomembnejših avtoric francoskega filma, Agnès Varda. O samosvoji režiserki, ki je postala feministična ikona, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Anjo Banko.
Na Televiziji Slovenija naslednje tri petkove večere posvečamo klasikam ene najpomembnejših avtoric francoskega filma, Agnès Varda. O samosvoji režiserki, ki je postala feministična ikona, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Anjo Banko.
V tretjem četrtfinalnem boju za naziv Naj kmetica leta oddaje Japajade šov se bosta pomerili Petra Prešeren in Marija Bončina. Petra prihaja iz Srednje vasi v Bohinju, kjer na kmetiji pridelujejo avtohtono vrsto koruze, imajo pa tudi bogat rastlinjak. Marija pa prihaja iz Čadrga pri Tolminu, kjer imajo samooskrbno turistično kmetijo z živalmi, pridelujejo pa tudi lasten jogurt, albuminsko skuto ter druge mlečne izdelke. Za odlično slovensko glasbo pa bodo tokrat poskrbeli Ines Erbus, ansambel Storžič, Erosi, Firbci ter legendarni Alfi Nipič.
V tretjem četrtfinalnem boju za naziv Naj kmetica leta oddaje Japajade šov se bosta pomerili Petra Prešeren in Marija Bončina. Petra prihaja iz Srednje vasi v Bohinju, kjer na kmetiji pridelujejo avtohtono vrsto koruze, imajo pa tudi bogat rastlinjak. Marija pa prihaja iz Čadrga pri Tolminu, kjer imajo samooskrbno turistično kmetijo z živalmi, pridelujejo pa tudi lasten jogurt, albuminsko skuto ter druge mlečne izdelke. Za odlično slovensko glasbo pa bodo tokrat poskrbeli Ines Erbus, ansambel Storžič, Erosi, Firbci ter legendarni Alfi Nipič.
Medeja velja za eno od najradikalnejših grških tragedij. To je eden od najpretresljivejših antičnih mitov, ki še danes vznemirja gledališke ustvarjalce. Martin Kušej in Milo Rau sta ga interpretirala vsak po svoje. Kušejeva Medeja je nastala na osnovi dveh sodobnih dramskih besedil Simona Stona in Heinerja Müllerja. Bolj kot mitološke so ga zanimale psihološke in sociološke razsežnosti tragične junakinje. Milo Rau pa je Medejino zgodbo našel v resničnem življenju, ko je mati v Belgiji pobila svojih pet otrok. Uprizoril jo je s pomočjo otrok. Z režiserjema, ki sta v zadnjih letih zaznamovala evropski gledališki prostor, smo govorili tudi o poslanstvu sodobnega gledališča. V oddaji smo se pogovarjali še s filozofom dr. Mladenom Dolarjem in igralci Heleno Minić Matanić, Uliksom Fehminom, Julijo Klavžar, Mašo Žilavec in Vladom Vlaškaličem. Avtorica oddaje Marjana Ravnjak
Medeja velja za eno od najradikalnejših grških tragedij. To je eden od najpretresljivejših antičnih mitov, ki še danes vznemirja gledališke ustvarjalce. Martin Kušej in Milo Rau sta ga interpretirala vsak po svoje. Kušejeva Medeja je nastala na osnovi dveh sodobnih dramskih besedil Simona Stona in Heinerja Müllerja. Bolj kot mitološke so ga zanimale psihološke in sociološke razsežnosti tragične junakinje. Milo Rau pa je Medejino zgodbo našel v resničnem življenju, ko je mati v Belgiji pobila svojih pet otrok. Uprizoril jo je s pomočjo otrok. Z režiserjema, ki sta v zadnjih letih zaznamovala evropski gledališki prostor, smo govorili tudi o poslanstvu sodobnega gledališča. V oddaji smo se pogovarjali še s filozofom dr. Mladenom Dolarjem in igralci Heleno Minić Matanić, Uliksom Fehminom, Julijo Klavžar, Mašo Žilavec in Vladom Vlaškaličem. Avtorica oddaje Marjana Ravnjak
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – v četrtek, 20. novembra ob 20.00, soočenje na prvem programu TV Slovenija. Kaj prinaša zakon, kakšne so tuje prakse in izkušnje? Argumenti za ali proti, v studiu bodo predstavniki organizatorjev referendumske kampanje: politike, zdravstva in civilne družbe. Oddajo bo vodil Igor. E. Bergant.
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – v četrtek, 20. novembra ob 20.00, soočenje na prvem programu TV Slovenija. Kaj prinaša zakon, kakšne so tuje prakse in izkušnje? Argumenti za ali proti, v studiu bodo predstavniki organizatorjev referendumske kampanje: politike, zdravstva in civilne družbe. Oddajo bo vodil Igor. E. Bergant.
Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?
Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?
Anna in Tom, grafična oblikovalca, milenijca, evropska priseljenca se preselita v Berlin. Postaneta del družbe, ki jima je podobna. Okušajo življenje, njegov smisel in popolnosti, ki pa jim nenehno izmikajo. Vendar pa vse to obstaja na internetu. Italijanski pisatelj in prevajalec Vincenzo Latronico je v romanu razkril svoj pogled o generacji, ki išče popolnosti življenja, ki si želi več, kot lahko dobi, hkrati pa niti zares ne ve, česa si sploh želi. Živi v svetu prividov, utopij in lažne sreče. »Popolnosti presegajo naivno primerjavo med skrbno urejeno spletno podobo in resničnostjo onkraj zaslona. Preko para, katerega svet bi se brez stabilne internetne povezave nedvomno sesul, spoznamo globljo težavo kuriranega življenjskega sloga. […]. Popolnosti so zasvojljivo branje, ki razkriva novo globalno estetiko, ki oblikuje naša življenja.” Rachel Connolly, The Telegraph
Anna in Tom, grafična oblikovalca, milenijca, evropska priseljenca se preselita v Berlin. Postaneta del družbe, ki jima je podobna. Okušajo življenje, njegov smisel in popolnosti, ki pa jim nenehno izmikajo. Vendar pa vse to obstaja na internetu. Italijanski pisatelj in prevajalec Vincenzo Latronico je v romanu razkril svoj pogled o generacji, ki išče popolnosti življenja, ki si želi več, kot lahko dobi, hkrati pa niti zares ne ve, česa si sploh želi. Živi v svetu prividov, utopij in lažne sreče. »Popolnosti presegajo naivno primerjavo med skrbno urejeno spletno podobo in resničnostjo onkraj zaslona. Preko para, katerega svet bi se brez stabilne internetne povezave nedvomno sesul, spoznamo globljo težavo kuriranega življenjskega sloga. […]. Popolnosti so zasvojljivo branje, ki razkriva novo globalno estetiko, ki oblikuje naša življenja.” Rachel Connolly, The Telegraph
Napetost, odločnost in moč črk! Štirje pari stopajo v besedno areno – toda samo eden bo danes bližje 1000 evrom. Jih bo osvojil? Voditelj: Sandi Morel.
Napetost, odločnost in moč črk! Štirje pari stopajo v besedno areno – toda samo eden bo danes bližje 1000 evrom. Jih bo osvojil? Voditelj: Sandi Morel.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Sodobna tehnologija je postala del našega vsakdana. Tako imenovane pametne telefone, tablice, računalnike uporabljamo za delo in razvedrilo. A vse več ljudi je odvisnih od teh naprav in vsebin, ki jih ponujajo, težave zaradi pretirane rabe zaslonov pa opažajo že pri najmlajših. Kako lahko odrasli pomagamo otrokom – in sebi – zdravo uporabljati sodobno tehnologijo?
Sodobna tehnologija je postala del našega vsakdana. Tako imenovane pametne telefone, tablice, računalnike uporabljamo za delo in razvedrilo. A vse več ljudi je odvisnih od teh naprav in vsebin, ki jih ponujajo, težave zaradi pretirane rabe zaslonov pa opažajo že pri najmlajših. Kako lahko odrasli pomagamo otrokom – in sebi – zdravo uporabljati sodobno tehnologijo?