Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
KGZ Ptuj je v začetku meseca organiziral 4. Tumpejeve dneve, ki so bili letos posvečeni sodobnim hlevom, dobrobiti in respiratornim boleznim goveda. Pod visokonapetostnimi daljnovodi v Sloveniji leži več tisoč hektarjev gozdnih površin, zato strokovnjaki iščejo načine za njihovo učinkovitejšo izrabo. Opozarjamo na obvezno davčno potrjevanje računov pri prodaji kmetijskih pridelkov iz avtomatov. Ekipa rubrike »Ekološko+lokalno=idealno« je obiskala sejem ekoloških živil Biofach v Nemčiji.
KGZ Ptuj je v začetku meseca organiziral 4. Tumpejeve dneve, ki so bili letos posvečeni sodobnim hlevom, dobrobiti in respiratornim boleznim goveda. Pod visokonapetostnimi daljnovodi v Sloveniji leži več tisoč hektarjev gozdnih površin, zato strokovnjaki iščejo načine za njihovo učinkovitejšo izrabo. Opozarjamo na obvezno davčno potrjevanje računov pri prodaji kmetijskih pridelkov iz avtomatov. Ekipa rubrike »Ekološko+lokalno=idealno« je obiskala sejem ekoloških živil Biofach v Nemčiji.
Šoa – spominjamo se, mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta so v Judovskem kulturnem centru Ljubljana v sodelovanju z Judovsko skupnostjo Slovenije, Liberalno judovsko skupnostjo Slovenije in Mini teatrom pripravili spominsko slovesnost. Branju imen 661 slovenskih Judov, ki so preminuli v holokavstu, so letos prvič dodali tudi imena 99 romskih žrtev holokavsta.
Šoa – spominjamo se, mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta so v Judovskem kulturnem centru Ljubljana v sodelovanju z Judovsko skupnostjo Slovenije, Liberalno judovsko skupnostjo Slovenije in Mini teatrom pripravili spominsko slovesnost. Branju imen 661 slovenskih Judov, ki so preminuli v holokavstu, so letos prvič dodali tudi imena 99 romskih žrtev holokavsta.
Osvežilna fronta se po desetih letih poslavlja. In to v stoti oddaji! Ustvarjalci so se ob koncu ozrli nazaj in zbrali nekaj najbolj odmevnih skečev. Spomnili so se zanimivih prizorov Epskega filma, družine Novak, zadreg v kvizu Nimaš pojma, globokih življenjskih pogovorov dojenčkov, dijakov in profesorja, Mile in božička, zaljubljenih v Žličkanju … in pripravili šov vseh šovov. Vse najboljše, Osvežilna fronta!
Osvežilna fronta se po desetih letih poslavlja. In to v stoti oddaji! Ustvarjalci so se ob koncu ozrli nazaj in zbrali nekaj najbolj odmevnih skečev. Spomnili so se zanimivih prizorov Epskega filma, družine Novak, zadreg v kvizu Nimaš pojma, globokih življenjskih pogovorov dojenčkov, dijakov in profesorja, Mile in božička, zaljubljenih v Žličkanju … in pripravili šov vseh šovov. Vse najboljše, Osvežilna fronta!
V 14. oddaji so studio zavzeli klovni, možgani, Nikola Tesla, Albert Einstein in Marie Curie. Za vstopnico v četrtfinale pa se v kvizu potegujejo Johana, Gabriel in Samo iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (rumeni) ter Jerca, Timotej in Anže iz OŠ Naklo (vijolični), v Hitrih lončkih pa Iris, Ela in Vita iz OŠ Žiri ter Jaš, Vid in Jurij iz OŠ Brezovica pri Ljubljani. V labirintu najamejo taksi in najdejo nit, med vprašanji pa deluje nadledvična žleza in priletijo kranjske sivke. Naelektreno je vse do konca, saj o zmagovalcu kviza odloči le ena točka, pri podiranju piramid pa pade nov rekord. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 14. oddaji so studio zavzeli klovni, možgani, Nikola Tesla, Albert Einstein in Marie Curie. Za vstopnico v četrtfinale pa se v kvizu potegujejo Johana, Gabriel in Samo iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (rumeni) ter Jerca, Timotej in Anže iz OŠ Naklo (vijolični), v Hitrih lončkih pa Iris, Ela in Vita iz OŠ Žiri ter Jaš, Vid in Jurij iz OŠ Brezovica pri Ljubljani. V labirintu najamejo taksi in najdejo nit, med vprašanji pa deluje nadledvična žleza in priletijo kranjske sivke. Naelektreno je vse do konca, saj o zmagovalcu kviza odloči le ena točka, pri podiranju piramid pa pade nov rekord. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Oddaja Čez planke nas tokrat popelje na Maldive – v najnižjo državo sveta, ki se razprostira na več kot tisoč otokih v Indijskem oceanu. Med luksuznimi resorti in lokalnimi vasmi Mojca raziskuje kontraste sodobnega turizma in tradicionalnega načina življenja. V prestolnici Male spoznamo utrip najbolj gosto naseljenega mesta na svetu, ribjo tržnico, kjer je tuna del vsakdana, ter najstarejšo mošejo. Na otoku Meedhoo domačini pripovedujejo, kako se življenje vrti med šolo, ribištvom in delom v turističnih resortih, medtem ko Slovence srečamo na kolesarskem oddihu na otoku Thoddoo – sadnem vrtu Maldivov. Sprehodimo se po kokosovih nasadih, sadnih plantažah in zelenjavnih vrtovih, ki skrbijo za prehrano otokov. Podvodni svet razkrije bogastvo koral, morskih želv in mant, a tudi grožnjo plastike in segrevanja oceanov. V lokalni vasi odmevajo bobni ob dnevu samostojnosti, umetniki ustvarjajo iz školjk in peska, vsakdan pa zaznamujejo mošeje, družine in skupnost. Maldivi ostajajo prostor sanjskih razglednic, a tudi resničnih izzivov – od podnebnih sprememb do ravnovesja med turizmom in domačim življenjem.
Oddaja Čez planke nas tokrat popelje na Maldive – v najnižjo državo sveta, ki se razprostira na več kot tisoč otokih v Indijskem oceanu. Med luksuznimi resorti in lokalnimi vasmi Mojca raziskuje kontraste sodobnega turizma in tradicionalnega načina življenja. V prestolnici Male spoznamo utrip najbolj gosto naseljenega mesta na svetu, ribjo tržnico, kjer je tuna del vsakdana, ter najstarejšo mošejo. Na otoku Meedhoo domačini pripovedujejo, kako se življenje vrti med šolo, ribištvom in delom v turističnih resortih, medtem ko Slovence srečamo na kolesarskem oddihu na otoku Thoddoo – sadnem vrtu Maldivov. Sprehodimo se po kokosovih nasadih, sadnih plantažah in zelenjavnih vrtovih, ki skrbijo za prehrano otokov. Podvodni svet razkrije bogastvo koral, morskih želv in mant, a tudi grožnjo plastike in segrevanja oceanov. V lokalni vasi odmevajo bobni ob dnevu samostojnosti, umetniki ustvarjajo iz školjk in peska, vsakdan pa zaznamujejo mošeje, družine in skupnost. Maldivi ostajajo prostor sanjskih razglednic, a tudi resničnih izzivov – od podnebnih sprememb do ravnovesja med turizmom in domačim življenjem.
Tokrat o umetni inteligenci oziroma nadomestni pameti, ki je že sedaj tako vseobsegajoča, da se upravičeno sprašujemo, kam vse nas tehnološki razvoj še popelje. O algoritmih, ki upravljajo naša življenja bo voditeljica Karin Sabadin govorila z rednim profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Danom Podjedom in z izredno profesorico na Fakulteti za managment Univerze na Primorskem, dr. Elizabeto Zirnstein.
Tokrat o umetni inteligenci oziroma nadomestni pameti, ki je že sedaj tako vseobsegajoča, da se upravičeno sprašujemo, kam vse nas tehnološki razvoj še popelje. O algoritmih, ki upravljajo naša življenja bo voditeljica Karin Sabadin govorila z rednim profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Danom Podjedom in z izredno profesorico na Fakulteti za managment Univerze na Primorskem, dr. Elizabeto Zirnstein.
Tristan in Izolda- prva in največja koprodukcijska premiera v ljubljanski Operi 5. februar 2026 bo gotovo ostal z velikimi črkami zapisan v zgodovino ljubljanske operne hiše, saj so v koprodukciji s kar tremi opernimi gledališči- Kraljevo opero La Monnaie v Bruslju, Kraljevim gledališčem v Madridu in Wroclavsko opero premierno izvedli Wagnerjevo glasbeno dramo Tristan in Izolda, ki jo je začel režirati svetovno znani ameriški režiser in vizualni umetnik Robert Wilson, a je žal lani preminil, toda direktor ljubljanske Opere Marko Hribernik se je odločili , da to opero po njegovih smernicah z njegovimi dotedanjimi soustvarjalci vendarle uprizorijo. V oddaji boste spoznali kakšni vzgibi so Richarda Wagnerja vodili pri komponiranju te opere, kako si je Robert Wilson zamišljal uprizoritev ene najbolj pretresljivih glasbenih dram ter kakšen izziv je predstavljala osrednjim solistom. Poleg Tristana in Izolde je tretji najzahtevnejši lik- Brangena, v tej vlogi kot gostja nastopa slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec, sicer članica Dunajske državne opere, glavne vloge so v dvojni zasedbi, med slovenskimi solisti nastopajo še Jože Vidic kot Kurvenal, Peter Martinčič kot kralj Marke in Ivan Andres Arnšek kot Melot. Gre za glasbeno-gledališki in kulturni dogodek sezone ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, zato je veliko zanimanje za ogled predstave tudi iz sosednjih držav. V istem tednu so v mariborski Operi premierno uprizorili Lakme francoskega skladatelja Lea Delibesa, tudi te opere ne vidimo pogosto na naših odrih, o glavni vlogi bo spregovorila koloraturna sopranistka Nina Dominko, sicer članica ljubljanske Opere. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Tristan in Izolda- prva in največja koprodukcijska premiera v ljubljanski Operi 5. februar 2026 bo gotovo ostal z velikimi črkami zapisan v zgodovino ljubljanske operne hiše, saj so v koprodukciji s kar tremi opernimi gledališči- Kraljevo opero La Monnaie v Bruslju, Kraljevim gledališčem v Madridu in Wroclavsko opero premierno izvedli Wagnerjevo glasbeno dramo Tristan in Izolda, ki jo je začel režirati svetovno znani ameriški režiser in vizualni umetnik Robert Wilson, a je žal lani preminil, toda direktor ljubljanske Opere Marko Hribernik se je odločili , da to opero po njegovih smernicah z njegovimi dotedanjimi soustvarjalci vendarle uprizorijo. V oddaji boste spoznali kakšni vzgibi so Richarda Wagnerja vodili pri komponiranju te opere, kako si je Robert Wilson zamišljal uprizoritev ene najbolj pretresljivih glasbenih dram ter kakšen izziv je predstavljala osrednjim solistom. Poleg Tristana in Izolde je tretji najzahtevnejši lik- Brangena, v tej vlogi kot gostja nastopa slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec, sicer članica Dunajske državne opere, glavne vloge so v dvojni zasedbi, med slovenskimi solisti nastopajo še Jože Vidic kot Kurvenal, Peter Martinčič kot kralj Marke in Ivan Andres Arnšek kot Melot. Gre za glasbeno-gledališki in kulturni dogodek sezone ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, zato je veliko zanimanje za ogled predstave tudi iz sosednjih držav. V istem tednu so v mariborski Operi premierno uprizorili Lakme francoskega skladatelja Lea Delibesa, tudi te opere ne vidimo pogosto na naših odrih, o glavni vlogi bo spregovorila koloraturna sopranistka Nina Dominko, sicer članica ljubljanske Opere. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Se pri naših vzhodnih sosedih po dolgoletni Orbanovi vladavini napoveduje volilni preobrat? Avtokratski in populistični voditelj ima prvič resnega izzivalca. Kaj to pomeni za Evropo, varnostne razmere, prihodnost Unije in tudi za Slovenijo? Slišali bomo stališča političnega analitika Luke Lisjaka Gabrijelčiča in medijske raziskovalke Sabine Mihelj, v studijski razpravi pa bodo sodelovali: Saša Vidmajer, komentatorka Dela, Urška Mlinarič, novinarka N1, Mihael Šooš, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Voditeljica: Katarina Veselič Golob.
Se pri naših vzhodnih sosedih po dolgoletni Orbanovi vladavini napoveduje volilni preobrat? Avtokratski in populistični voditelj ima prvič resnega izzivalca. Kaj to pomeni za Evropo, varnostne razmere, prihodnost Unije in tudi za Slovenijo? Slišali bomo stališča političnega analitika Luke Lisjaka Gabrijelčiča in medijske raziskovalke Sabine Mihelj, v studijski razpravi pa bodo sodelovali: Saša Vidmajer, komentatorka Dela, Urška Mlinarič, novinarka N1, Mihael Šooš, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Voditeljica: Katarina Veselič Golob.
Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?
Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?