Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ekipa Na lepše je obiskala eno najbolj dragocenih knjižnic na Slovenskem v kateri hranijo Dalmatinovo Biblijo in 21 srednjeveških inkunabul, ki so bile natisnjene pred letom 1500, ki velja za uradno letnico rojstva tiska. V oddaji tudi več o Živih jaslicah v Postojnski jami, katere se bodo odvile na največjem podzemnem odru na svetu. Ekipa pa je obiskala še arboretum Volčji potok in Celje. Knežje mesto je ravno ta teden v Brnu prevzelo naziv Evropsko božično mesto 2025, ki ga podeljuje mednarodna žirija Mreže božičnih mest.
Ekipa Na lepše je obiskala eno najbolj dragocenih knjižnic na Slovenskem v kateri hranijo Dalmatinovo Biblijo in 21 srednjeveških inkunabul, ki so bile natisnjene pred letom 1500, ki velja za uradno letnico rojstva tiska. V oddaji tudi več o Živih jaslicah v Postojnski jami, katere se bodo odvile na največjem podzemnem odru na svetu. Ekipa pa je obiskala še arboretum Volčji potok in Celje. Knežje mesto je ravno ta teden v Brnu prevzelo naziv Evropsko božično mesto 2025, ki ga podeljuje mednarodna žirija Mreže božičnih mest.
Slovenska ljudska pesem se na prav poseben način dotika poslušalca. Oddaja Glasbeni pozdrav je k sodelovanju povabila odlične pevce, ki so vsak na svoj in svojstven način z gledalci delili kako jo občutijo. Tako ljudska glasba, narodna in ponarodela pesem, ostaja živ spomin na dediščino, glasbeno preteklost in ostaja glasbena sedanjost.
Slovenska ljudska pesem se na prav poseben način dotika poslušalca. Oddaja Glasbeni pozdrav je k sodelovanju povabila odlične pevce, ki so vsak na svoj in svojstven način z gledalci delili kako jo občutijo. Tako ljudska glasba, narodna in ponarodela pesem, ostaja živ spomin na dediščino, glasbeno preteklost in ostaja glasbena sedanjost.
Kloniranje je postopek, ki je včasih veljal za znanstveno fantastiko. 5. julija 1996 pa se je na Škotskem skotila ovca Dolly, prvi klonirani sesalec. To je bil mejnik v biotehnologiji! Skoraj 30 let zatem kloniranje odpira vrata v svet, v katerem lahko znova oživimo izumrle vrste in gojimo organe za presaditve. V ZDA klonirajo prašiče, v Peruju so klonirali konja pasme paso, na Kitajskem pa tibetanske koze. Bi lahko bilo kloniranje pot k rešitvi globalnih izzivov ali prinaša tveganje, ki se ga ne zavedamo v celoti?
Kloniranje je postopek, ki je včasih veljal za znanstveno fantastiko. 5. julija 1996 pa se je na Škotskem skotila ovca Dolly, prvi klonirani sesalec. To je bil mejnik v biotehnologiji! Skoraj 30 let zatem kloniranje odpira vrata v svet, v katerem lahko znova oživimo izumrle vrste in gojimo organe za presaditve. V ZDA klonirajo prašiče, v Peruju so klonirali konja pasme paso, na Kitajskem pa tibetanske koze. Bi lahko bilo kloniranje pot k rešitvi globalnih izzivov ali prinaša tveganje, ki se ga ne zavedamo v celoti?
Ne mi za Barryja Phillipsa ne Barry Phillips za nas najverjetneje ne bi nikoli slišali, če punkovska skupina Demob, katere član je bil, leta 1981 ne bi izdala plošče No Room For You. Nepredvidljiva igra usode je hotela, da se je trideset let kasneje podal po sledeh te pesmi, ki je novo življenje dobila na območju, ki se je nekoč imenovalo Jugoslavija, da bi se na kraju samem seznanil s punkovsko sceno, ki se je razmahnila v zadnjih letih vladavine Josipa Broza - Tita, in svoje vtise strnil v knjigi In Search of Tito’s Punks.
Ne mi za Barryja Phillipsa ne Barry Phillips za nas najverjetneje ne bi nikoli slišali, če punkovska skupina Demob, katere član je bil, leta 1981 ne bi izdala plošče No Room For You. Nepredvidljiva igra usode je hotela, da se je trideset let kasneje podal po sledeh te pesmi, ki je novo življenje dobila na območju, ki se je nekoč imenovalo Jugoslavija, da bi se na kraju samem seznanil s punkovsko sceno, ki se je razmahnila v zadnjih letih vladavine Josipa Broza - Tita, in svoje vtise strnil v knjigi In Search of Tito’s Punks.
Martin Rojnik se je sprva posvetil delu v oglaševalskih agencijah, marketinških kampanjah in modni industriji, a je kmalu spoznal, da ga to področje ne zanima toliko kot ga kulinarika. Najprej je poskusil z odprtjem veganske restavracije, ki pa jo je moral zaradi pandemije covida19 zapreti. Vrnil se je na domačo kmetijo na Graško goro, pridobil status kmeta in ustanovil blagovno znamko Grashka. Ukvarja s fermentacijo stročnic in proizvodnjo raznih fermentiranih izdelkov, v Ljubljani pa je odprl delikateso in bistro, kjer ponujajo rastlinsko hrano. Čeprav je njegova 13-članska ekipa šele v zgodnji fazi razvoja, je že pritegnil vrsto angelskih investitorjev, saj menijo, da je zastavil prehranski model prihodnosti.
Martin Rojnik se je sprva posvetil delu v oglaševalskih agencijah, marketinških kampanjah in modni industriji, a je kmalu spoznal, da ga to področje ne zanima toliko kot ga kulinarika. Najprej je poskusil z odprtjem veganske restavracije, ki pa jo je moral zaradi pandemije covida19 zapreti. Vrnil se je na domačo kmetijo na Graško goro, pridobil status kmeta in ustanovil blagovno znamko Grashka. Ukvarja s fermentacijo stročnic in proizvodnjo raznih fermentiranih izdelkov, v Ljubljani pa je odprl delikateso in bistro, kjer ponujajo rastlinsko hrano. Čeprav je njegova 13-članska ekipa šele v zgodnji fazi razvoja, je že pritegnil vrsto angelskih investitorjev, saj menijo, da je zastavil prehranski model prihodnosti.
Verjetno ni knjižne police, na kateri se ne bi znašla vsaj ena slikanica, ki jo je likovno opremila ena od treh dam slovenske ilustracije: Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič ali Jelka Reichman. Njihove domišljijske podobe so tesno povezane z otroštvom marsikoga med nami. Kakšna pa sta bila njihovo otroštvo in mladost? Kaj jih je zaznamovalo in kako njihov značaj odzvanja v njihovem delu? V oddaji bomo predstavili tri akademske slikarke in ilustratorke, ki so skupaj ilustrirale več kot 500 knjig. Vsaka ima svoj značilni in prepoznavni slog, v marsičem pa je bila njihova karierna pot zaznamovana s podobnimi izzivi.
Verjetno ni knjižne police, na kateri se ne bi znašla vsaj ena slikanica, ki jo je likovno opremila ena od treh dam slovenske ilustracije: Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič ali Jelka Reichman. Njihove domišljijske podobe so tesno povezane z otroštvom marsikoga med nami. Kakšna pa sta bila njihovo otroštvo in mladost? Kaj jih je zaznamovalo in kako njihov značaj odzvanja v njihovem delu? V oddaji bomo predstavili tri akademske slikarke in ilustratorke, ki so skupaj ilustrirale več kot 500 knjig. Vsaka ima svoj značilni in prepoznavni slog, v marsičem pa je bila njihova karierna pot zaznamovana s podobnimi izzivi.