Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Minevajo štiri leta, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin začel "posebno vojaško operacijo", kot Rusija imenuje vojaški napad na Ukrajino. Kako daleč je še do miru? Bodo ukrajinski volivci res kmalu odločali o predsedniku in mirovnem dogovoru? Kako na načine za morebitno končanje vojne gledajo velike svetovne sile in vojskujoči se državi?
Minevajo štiri leta, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin začel "posebno vojaško operacijo", kot Rusija imenuje vojaški napad na Ukrajino. Kako daleč je še do miru? Bodo ukrajinski volivci res kmalu odločali o predsedniku in mirovnem dogovoru? Kako na načine za morebitno končanje vojne gledajo velike svetovne sile in vojskujoči se državi?
Z veterinarko Evo Tasić smo se pogovarjali o starejših psih in o tem, kako prepoznamo in lajšamo njihove starostne tegobe. Družili smo se z kantavtorico in skladateljico Ditko in njenim psov, ki ima prav tako glasbeno ime – Bowie. S predsednikom Društva ljubiteljev eksotičnih živali STALGO exotic smo se pogovarjali o seznamu dovoljenih oz. prepovedanih živalskih vrst, ki je v pripravi v okviru Zakona o zaščiti živali in o tem, kako bo to vplivalo na lastnike in vzreditelje različnih eksotičnih živali. V veterinarski bolnici Slovenska Bistrica smo tokrat spremljali manj običajno operacijo pri konjih in preverili, katere operacije konj so najpogostejše. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Z veterinarko Evo Tasić smo se pogovarjali o starejših psih in o tem, kako prepoznamo in lajšamo njihove starostne tegobe. Družili smo se z kantavtorico in skladateljico Ditko in njenim psov, ki ima prav tako glasbeno ime – Bowie. S predsednikom Društva ljubiteljev eksotičnih živali STALGO exotic smo se pogovarjali o seznamu dovoljenih oz. prepovedanih živalskih vrst, ki je v pripravi v okviru Zakona o zaščiti živali in o tem, kako bo to vplivalo na lastnike in vzreditelje različnih eksotičnih živali. V veterinarski bolnici Slovenska Bistrica smo tokrat spremljali manj običajno operacijo pri konjih in preverili, katere operacije konj so najpogostejše. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Prostorska zasnova zaporov je vselej posebna, saj mora biti podrejena varnosti in nadzoru. Prostorsko stisko v slovenskih zaporih, ki so že več let čezmerno zapolnjeni, naj bi kmalu odpravil novi zapor v Dobrunjah. Stavbo biroja Počivašek Petranovič, ki je že dobila uporabno dovoljenje, smo pred vselitvijo zapornikov obiskali tudi mi. Ogledali smo si razstavo z naslovom Maske: od rituala do karnevala v Slovenskem etnografskem muzeju, ki predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. A vendar je maskiranje, poleg pustovanja, del vsakdanjega življenja in praznikov tudi pri nas, zamaskiramo se na primer na fantovščinah, brucovanjih, za božič ali novo leto, pa tudi na noč čarovnic. Predstavljamo kakovosten glasbeni izbor sodobnih orkestrskih in ansambelskih skladb, ki je nastal v zadnjih dveh desetletjih in je izšel v zbirki Klasika III pri Založbi ZKP. Slovenski skladatelji so namreč v zadnjih dvajsetih letih doživeli številne uspehe, od zmag in visokih uvrstitev na skladateljski tribuni Rostrum do izvedbe njihove glasbe v prestižnih orkestrih in ansamblih. V Beogradu pa smo v njegovem ateljeju obiskali Gorana Bregovića, ki nam je zaupal kar nekaj zanimivosti. Med drugim, zakaj so bile zanj Domžale v osemdesetih letih Švica, kako ohranja formo po petdesetih letih glasbene kariere ter kje vidi razlike in podobnosti med skupinama Bijelo Dugme in Laibach.
Prostorska zasnova zaporov je vselej posebna, saj mora biti podrejena varnosti in nadzoru. Prostorsko stisko v slovenskih zaporih, ki so že več let čezmerno zapolnjeni, naj bi kmalu odpravil novi zapor v Dobrunjah. Stavbo biroja Počivašek Petranovič, ki je že dobila uporabno dovoljenje, smo pred vselitvijo zapornikov obiskali tudi mi. Ogledali smo si razstavo z naslovom Maske: od rituala do karnevala v Slovenskem etnografskem muzeju, ki predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. A vendar je maskiranje, poleg pustovanja, del vsakdanjega življenja in praznikov tudi pri nas, zamaskiramo se na primer na fantovščinah, brucovanjih, za božič ali novo leto, pa tudi na noč čarovnic. Predstavljamo kakovosten glasbeni izbor sodobnih orkestrskih in ansambelskih skladb, ki je nastal v zadnjih dveh desetletjih in je izšel v zbirki Klasika III pri Založbi ZKP. Slovenski skladatelji so namreč v zadnjih dvajsetih letih doživeli številne uspehe, od zmag in visokih uvrstitev na skladateljski tribuni Rostrum do izvedbe njihove glasbe v prestižnih orkestrih in ansamblih. V Beogradu pa smo v njegovem ateljeju obiskali Gorana Bregovića, ki nam je zaupal kar nekaj zanimivosti. Med drugim, zakaj so bile zanj Domžale v osemdesetih letih Švica, kako ohranja formo po petdesetih letih glasbene kariere ter kje vidi razlike in podobnosti med skupinama Bijelo Dugme in Laibach.
Kako je Golobovi vladi uspelo dokončati mandat; zakaj je Janša SDS odpeljal na skrajno desno; kaj bi lahko za Slovenijo pomenila Golob 2.0 in kaj Janša 4.0, bosta pojasnila nekdanji evropski poslanec dr. Miha Brejc in nekdanji predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar. V kakšnem psihičnem stanju je pred volitvami narod; kdo bolje prenaša volilni poraz, levi ali desni volivci; kako ga prenašajo »sredinski« volivci ter zakaj ljudje mislijo, da so vsi politiki isti, pa bo pojasnila klinična psihologinja Aleksandra P. Meško.
Kako je Golobovi vladi uspelo dokončati mandat; zakaj je Janša SDS odpeljal na skrajno desno; kaj bi lahko za Slovenijo pomenila Golob 2.0 in kaj Janša 4.0, bosta pojasnila nekdanji evropski poslanec dr. Miha Brejc in nekdanji predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar. V kakšnem psihičnem stanju je pred volitvami narod; kdo bolje prenaša volilni poraz, levi ali desni volivci; kako ga prenašajo »sredinski« volivci ter zakaj ljudje mislijo, da so vsi politiki isti, pa bo pojasnila klinična psihologinja Aleksandra P. Meško.
Danes se srečujemo z vedno bolj zapletenim, obsežnim zdravstvenim sistemom, v katerem se ni lahko znajti. Marsikdo ima lahko težave že z razumevanjem zdravniških napotkov za zdravljenje. To pa lahko vodi v slabše zdravje in povzroča tudi neenakost v zdravju. Zdravstvena pismenost je zato pomemben dejavnik dobrega zdravja, saj pomeni, da imamo znanje, motivacijo in kompetence pri dostopu do zdravstvenih informacij, da jih razumemo, presojamo ter uporabljamo za vsakodnevne odločitve, ki so povezane s krepitvijo zdravja, preprečevanjem bolezni in z zdravstveno oskrbo. Kako zdravstveno pismeni pa smo Slovenci? Na to in druga vprašanja, povezana z več ravnmi zdravstvene pismenosti, bosta v studiu razpravljala z voditeljico zdravnik specialist pediater Denis Baš in dr. Mitja Vrdelja, predstojnik Centa za komuniciranje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Danes se srečujemo z vedno bolj zapletenim, obsežnim zdravstvenim sistemom, v katerem se ni lahko znajti. Marsikdo ima lahko težave že z razumevanjem zdravniških napotkov za zdravljenje. To pa lahko vodi v slabše zdravje in povzroča tudi neenakost v zdravju. Zdravstvena pismenost je zato pomemben dejavnik dobrega zdravja, saj pomeni, da imamo znanje, motivacijo in kompetence pri dostopu do zdravstvenih informacij, da jih razumemo, presojamo ter uporabljamo za vsakodnevne odločitve, ki so povezane s krepitvijo zdravja, preprečevanjem bolezni in z zdravstveno oskrbo. Kako zdravstveno pismeni pa smo Slovenci? Na to in druga vprašanja, povezana z več ravnmi zdravstvene pismenosti, bosta v studiu razpravljala z voditeljico zdravnik specialist pediater Denis Baš in dr. Mitja Vrdelja, predstojnik Centa za komuniciranje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil Marijo Gasser, dragoceno raziskovalko Selške doline, skoraj pozabljenega dela slovenskega ozemlja. K pozabi je močno pripomogla okrutna polpretekla zgodovina, posebej divjanje revolucionarne oblasti, ki se je po vojni znesla nad prebivalci samo zato, ker so, podobno kot Kočevarji, ohranili narečje in nekaj navad svojih prednikov, ki so se v 13. stoletju priselili iz Tirolske. Komunistična oblast je že 17. maja 1945 zajela vrsto kmečkih gospodarjev in jih skrivaj pomorila. Decembra istega leta, torej več kot pol leta po tem, ko naj bi zavladala svoboda, je režim na hitro in brez pojasnil zajel 125 domačinov in jih izgnal v Avstrijo. Kmalu zatem so umorili še duhovnika Franca Krašno in Filipa Terčelja, znamenitega primorskega Čedermaca, ki je bil leta prej žrtev fašističnega preganjanja. Gasserjeva je podrobno raziskala okoliščine njune smrti in ugotovila, kdo je storilec. Raziskovala je tudi uničenje kar desetih cerkva v tistih krajih. Prvo, v Dražgošah, so požgali Nemci, vse preostale pa tik pred koncem vojne partizani. Gostja intervjuja je prepričana, da je raziskovanje resnice in krivic, ki so se dogajale, prvi pogoj za spravo. Kot dolgoletno učiteljico jo skrbi izginjanje vrednot: »Bojim se, da je šolski sistem izpodrinil vrednote – da ni več vrednot, o katerih je pričeval Filip Terčelj, recimo, da je družina steber družbe, da je družina osnovna celica, ki drži narod.«
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil Marijo Gasser, dragoceno raziskovalko Selške doline, skoraj pozabljenega dela slovenskega ozemlja. K pozabi je močno pripomogla okrutna polpretekla zgodovina, posebej divjanje revolucionarne oblasti, ki se je po vojni znesla nad prebivalci samo zato, ker so, podobno kot Kočevarji, ohranili narečje in nekaj navad svojih prednikov, ki so se v 13. stoletju priselili iz Tirolske. Komunistična oblast je že 17. maja 1945 zajela vrsto kmečkih gospodarjev in jih skrivaj pomorila. Decembra istega leta, torej več kot pol leta po tem, ko naj bi zavladala svoboda, je režim na hitro in brez pojasnil zajel 125 domačinov in jih izgnal v Avstrijo. Kmalu zatem so umorili še duhovnika Franca Krašno in Filipa Terčelja, znamenitega primorskega Čedermaca, ki je bil leta prej žrtev fašističnega preganjanja. Gasserjeva je podrobno raziskala okoliščine njune smrti in ugotovila, kdo je storilec. Raziskovala je tudi uničenje kar desetih cerkva v tistih krajih. Prvo, v Dražgošah, so požgali Nemci, vse preostale pa tik pred koncem vojne partizani. Gostja intervjuja je prepričana, da je raziskovanje resnice in krivic, ki so se dogajale, prvi pogoj za spravo. Kot dolgoletno učiteljico jo skrbi izginjanje vrednot: »Bojim se, da je šolski sistem izpodrinil vrednote – da ni več vrednot, o katerih je pričeval Filip Terčelj, recimo, da je družina steber družbe, da je družina osnovna celica, ki drži narod.«
V tokratnih Debatah z Bergantom bo potekala razprava o teorijah zarote. Teh je vse več, ob globalni aferi Epstein, ki je v marsičem razgalila svet političnih in gospodarskih odločevalcev, pa so dobile nov zagon. Tudi zato, ker omenjena afera tudi sama vsebuje elemente teorije zarote, zdaj pa se kaže, da se je veliko domnev izkazalo za resnične. V pogovoru bodo sodelovali klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc in kulturna antropologinja dr. Kristina Radomirović Maček.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo potekala razprava o teorijah zarote. Teh je vse več, ob globalni aferi Epstein, ki je v marsičem razgalila svet političnih in gospodarskih odločevalcev, pa so dobile nov zagon. Tudi zato, ker omenjena afera tudi sama vsebuje elemente teorije zarote, zdaj pa se kaže, da se je veliko domnev izkazalo za resnične. V pogovoru bodo sodelovali klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc in kulturna antropologinja dr. Kristina Radomirović Maček.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Au, to je moja noga je studijska poslastica učenja plesa Bernarde in Jožeta pod vodstvom vrhunskih plesnih učiteljev različnih plesnih zvrsti. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Au, to je moja noga je studijska poslastica učenja plesa Bernarde in Jožeta pod vodstvom vrhunskih plesnih učiteljev različnih plesnih zvrsti. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
KGZ Ptuj je v začetku meseca organiziral 4. Tumpejeve dneve, ki so bili letos posvečeni sodobnim hlevom, dobrobiti in respiratornim boleznim goveda. Pod visokonapetostnimi daljnovodi v Sloveniji leži več tisoč hektarjev gozdnih površin, zato strokovnjaki iščejo načine za njihovo učinkovitejšo izrabo. Opozarjamo na obvezno davčno potrjevanje računov pri prodaji kmetijskih pridelkov iz avtomatov. Ekipa rubrike »Ekološko+lokalno=idealno« je obiskala sejem ekoloških živil Biofach v Nemčiji.
KGZ Ptuj je v začetku meseca organiziral 4. Tumpejeve dneve, ki so bili letos posvečeni sodobnim hlevom, dobrobiti in respiratornim boleznim goveda. Pod visokonapetostnimi daljnovodi v Sloveniji leži več tisoč hektarjev gozdnih površin, zato strokovnjaki iščejo načine za njihovo učinkovitejšo izrabo. Opozarjamo na obvezno davčno potrjevanje računov pri prodaji kmetijskih pridelkov iz avtomatov. Ekipa rubrike »Ekološko+lokalno=idealno« je obiskala sejem ekoloških živil Biofach v Nemčiji.
Osvežilna fronta se po desetih letih poslavlja. In to v stoti oddaji! Ustvarjalci so se ob koncu ozrli nazaj in zbrali nekaj najbolj odmevnih skečev. Spomnili so se zanimivih prizorov Epskega filma, družine Novak, zadreg v kvizu Nimaš pojma, globokih življenjskih pogovorov dojenčkov, dijakov in profesorja, Mile in božička, zaljubljenih v Žličkanju … in pripravili šov vseh šovov. Vse najboljše, Osvežilna fronta!
Osvežilna fronta se po desetih letih poslavlja. In to v stoti oddaji! Ustvarjalci so se ob koncu ozrli nazaj in zbrali nekaj najbolj odmevnih skečev. Spomnili so se zanimivih prizorov Epskega filma, družine Novak, zadreg v kvizu Nimaš pojma, globokih življenjskih pogovorov dojenčkov, dijakov in profesorja, Mile in božička, zaljubljenih v Žličkanju … in pripravili šov vseh šovov. Vse najboljše, Osvežilna fronta!
Oddaja Čez planke nas tokrat popelje na Maldive – v najnižjo državo sveta, ki se razprostira na več kot tisoč otokih v Indijskem oceanu. Med luksuznimi resorti in lokalnimi vasmi Mojca raziskuje kontraste sodobnega turizma in tradicionalnega načina življenja. V prestolnici Male spoznamo utrip najbolj gosto naseljenega mesta na svetu, ribjo tržnico, kjer je tuna del vsakdana, ter najstarejšo mošejo. Na otoku Meedhoo domačini pripovedujejo, kako se življenje vrti med šolo, ribištvom in delom v turističnih resortih, medtem ko Slovence srečamo na kolesarskem oddihu na otoku Thoddoo – sadnem vrtu Maldivov. Sprehodimo se po kokosovih nasadih, sadnih plantažah in zelenjavnih vrtovih, ki skrbijo za prehrano otokov. Podvodni svet razkrije bogastvo koral, morskih želv in mant, a tudi grožnjo plastike in segrevanja oceanov. V lokalni vasi odmevajo bobni ob dnevu samostojnosti, umetniki ustvarjajo iz školjk in peska, vsakdan pa zaznamujejo mošeje, družine in skupnost. Maldivi ostajajo prostor sanjskih razglednic, a tudi resničnih izzivov – od podnebnih sprememb do ravnovesja med turizmom in domačim življenjem.
Oddaja Čez planke nas tokrat popelje na Maldive – v najnižjo državo sveta, ki se razprostira na več kot tisoč otokih v Indijskem oceanu. Med luksuznimi resorti in lokalnimi vasmi Mojca raziskuje kontraste sodobnega turizma in tradicionalnega načina življenja. V prestolnici Male spoznamo utrip najbolj gosto naseljenega mesta na svetu, ribjo tržnico, kjer je tuna del vsakdana, ter najstarejšo mošejo. Na otoku Meedhoo domačini pripovedujejo, kako se življenje vrti med šolo, ribištvom in delom v turističnih resortih, medtem ko Slovence srečamo na kolesarskem oddihu na otoku Thoddoo – sadnem vrtu Maldivov. Sprehodimo se po kokosovih nasadih, sadnih plantažah in zelenjavnih vrtovih, ki skrbijo za prehrano otokov. Podvodni svet razkrije bogastvo koral, morskih želv in mant, a tudi grožnjo plastike in segrevanja oceanov. V lokalni vasi odmevajo bobni ob dnevu samostojnosti, umetniki ustvarjajo iz školjk in peska, vsakdan pa zaznamujejo mošeje, družine in skupnost. Maldivi ostajajo prostor sanjskih razglednic, a tudi resničnih izzivov – od podnebnih sprememb do ravnovesja med turizmom in domačim življenjem.