Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogosto govorimo o tem, kaj jesti za zdravo telo, kaj nam bo dalo moč in energijo. Veliko redkeje pa se vprašamo, s čim hranimo svojo dušo. S čim vsem si lahko nahranimo dušo, se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z ambasadorko kulture, povezovalko literarnih pogovorov in avtorico Pesniškega turnirja Zoro A. Jurič in z založnikom, publicistom, pisateljem in grafičnim oblikovalcem Žigo Valetičem. Prisluhnili bomo tudi težki življenjski zgodbi Dareta Vidica in se z dr. Sašo Božič pogovarjali o pomenu raziskovanja svoje notranjosti.
Pogosto govorimo o tem, kaj jesti za zdravo telo, kaj nam bo dalo moč in energijo. Veliko redkeje pa se vprašamo, s čim hranimo svojo dušo. S čim vsem si lahko nahranimo dušo, se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z ambasadorko kulture, povezovalko literarnih pogovorov in avtorico Pesniškega turnirja Zoro A. Jurič in z založnikom, publicistom, pisateljem in grafičnim oblikovalcem Žigo Valetičem. Prisluhnili bomo tudi težki življenjski zgodbi Dareta Vidica in se z dr. Sašo Božič pogovarjali o pomenu raziskovanja svoje notranjosti.
Andrej Rozman Roza je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec. Njegova dela so v mnogih učbenikih in antologijah. Nastopa v šolah, udeleževal pa se je tudi protestov in včasih, kot pravi, je na naše politike res zelo jezen. Leta 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. V svoje verze skuša ujeti čim bolj resničen jezik, neodvisno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. Leta 2017 je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Slovenije, vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Voditelj: Edvard Žitnik
Andrej Rozman Roza je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec. Njegova dela so v mnogih učbenikih in antologijah. Nastopa v šolah, udeleževal pa se je tudi protestov in včasih, kot pravi, je na naše politike res zelo jezen. Leta 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. V svoje verze skuša ujeti čim bolj resničen jezik, neodvisno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. Leta 2017 je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Slovenije, vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Voditelj: Edvard Žitnik
V tretji epizodi oddaje Debate z Bergantom se bo voditelj ob državnem prazniku slovenske kulture z gosti pogovarjal o prihodnosti slovenščine v digitalni dobi, vse močnejšem vplivu angleščine na mlade in izzivih, ki jih prinaša priseljevanje. V oddaji bodo sodelovali dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pesnica in pisateljica dr. Nina Dragičević in mladi študent slovenistike Žan Luka Umičevič.
V tretji epizodi oddaje Debate z Bergantom se bo voditelj ob državnem prazniku slovenske kulture z gosti pogovarjal o prihodnosti slovenščine v digitalni dobi, vse močnejšem vplivu angleščine na mlade in izzivih, ki jih prinaša priseljevanje. V oddaji bodo sodelovali dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pesnica in pisateljica dr. Nina Dragičević in mladi študent slovenistike Žan Luka Umičevič.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Au, to je moja noga je studijska poslastica učenja plesa Bernarde in Jožeta pod vodstvom vrhunskih plesnih učiteljev različnih plesnih zvrsti. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Au, to je moja noga je studijska poslastica učenja plesa Bernarde in Jožeta pod vodstvom vrhunskih plesnih učiteljev različnih plesnih zvrsti. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
Pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča, ki je nastopil z zasedbo Sounds of Slovenia je ob koncu leta 2025 v polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma zazvenel nov celovečerni koncert z naslovom Zemlja, iz tebe se dotikam vsega. Združuje globino starodavnih ljudskih napevov in poezijo slovenskih pesnic in pesnikov s sodobno ustvarjalnostjo. Ob prazniku kulture objavljamo pesem Ogenj pesnice Lili Novy v čustveno nabiti interpretaciji violinistke in kantavtorice Laure Krajnc. Lili Novy je pisala v času, ko so književnemu svetu še vedno vladali moški in so se ženske borile za svoje mesto v njem. V času svojega življenja je objavila zgolj eno pesniško zbirko v slovenskem jeziku z naslovom Temna vrata, v kateri lahko najdemo tudi to presunljivo pesem o ljubezni.
Pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča, ki je nastopil z zasedbo Sounds of Slovenia je ob koncu leta 2025 v polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma zazvenel nov celovečerni koncert z naslovom Zemlja, iz tebe se dotikam vsega. Združuje globino starodavnih ljudskih napevov in poezijo slovenskih pesnic in pesnikov s sodobno ustvarjalnostjo. Ob prazniku kulture objavljamo pesem Ogenj pesnice Lili Novy v čustveno nabiti interpretaciji violinistke in kantavtorice Laure Krajnc. Lili Novy je pisala v času, ko so književnemu svetu še vedno vladali moški in so se ženske borile za svoje mesto v njem. V času svojega življenja je objavila zgolj eno pesniško zbirko v slovenskem jeziku z naslovom Temna vrata, v kateri lahko najdemo tudi to presunljivo pesem o ljubezni.
Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, bomo z dopisniki predstavili kulturni utrip po vsej Sloveniji. Obiskali bomo tradicionalni Prešernov s'menj v Kranju, si ogledali prenovljeno Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in raziskali, zakaj bodo Prešernovi poeziji namenili posebno pozornost tudi na mariborskih tehniških fakultetah. Zbrali bomo odzive na Prešernovo proslavo, ki vselej preseneča z različnimi umetniškimi pristopi in obravnavo aktualnih družbenih tem. Ob koncu pa se bomo ozrli še v zgodovino podeljevanja najvišjih državnih priznanj na področju umetnosti – v različnih političnih, družbenih in drugih razmerah jih podeljujejo že od leta 1947.
Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, bomo z dopisniki predstavili kulturni utrip po vsej Sloveniji. Obiskali bomo tradicionalni Prešernov s'menj v Kranju, si ogledali prenovljeno Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in raziskali, zakaj bodo Prešernovi poeziji namenili posebno pozornost tudi na mariborskih tehniških fakultetah. Zbrali bomo odzive na Prešernovo proslavo, ki vselej preseneča z različnimi umetniškimi pristopi in obravnavo aktualnih družbenih tem. Ob koncu pa se bomo ozrli še v zgodovino podeljevanja najvišjih državnih priznanj na področju umetnosti – v različnih političnih, družbenih in drugih razmerah jih podeljujejo že od leta 1947.
Odštevamo do predvolilnih oddaj na RTV: prvo TV-soočenje bo 19. februarja, radijsko pa 25. februarja. Kako se na zahteven projekt v podporo odgovornemu državljanskemu odločanju pripravljajo v Informativnem programu TV Slovenija? Kaj se je vpisalo v arhiv volilnih TV-prizorov, znanja in prakse? Kako so na MMC slovenske muzeje spodbudili k odpiranju fundusov in razkrivanju dragocenih eksponatov? Koliko nevidnih zgodb skrivajo slovenski domovi, kam nas peljejo Posebne zgodbe in kaj vse so doslej razkrili Med štirimi stenami? Gostje: Polona Fijavž, Nataša Rijavec Bartha, Maja Kač, Milica Prešeren, Petra Medved in Jana Papler Bajželj. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
Odštevamo do predvolilnih oddaj na RTV: prvo TV-soočenje bo 19. februarja, radijsko pa 25. februarja. Kako se na zahteven projekt v podporo odgovornemu državljanskemu odločanju pripravljajo v Informativnem programu TV Slovenija? Kaj se je vpisalo v arhiv volilnih TV-prizorov, znanja in prakse? Kako so na MMC slovenske muzeje spodbudili k odpiranju fundusov in razkrivanju dragocenih eksponatov? Koliko nevidnih zgodb skrivajo slovenski domovi, kam nas peljejo Posebne zgodbe in kaj vse so doslej razkrili Med štirimi stenami? Gostje: Polona Fijavž, Nataša Rijavec Bartha, Maja Kač, Milica Prešeren, Petra Medved in Jana Papler Bajželj. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
Frizer Miki razmišlja o tem, kako smo svoje družabno življenje v veliki meri prestavili na družbena omrežje in je danes bolj intimen pogovor z osebo v živo precej velik stres. Da ne bi povsem pozabili veščin romantične komunikacije v živo, bodo tema tokratne Osvežilne fronte zmenki. Dojenčka se bosta ukvarjala z znanimi redkimi pojavi, ustvarjalci so zbrali nekaj nasvetov, čemu se izogniti, če ste nekoga šele pravkar spoznali, Riki pa pomaga Silvestru pri pripravah na zmenek z Bibi.
Frizer Miki razmišlja o tem, kako smo svoje družabno življenje v veliki meri prestavili na družbena omrežje in je danes bolj intimen pogovor z osebo v živo precej velik stres. Da ne bi povsem pozabili veščin romantične komunikacije v živo, bodo tema tokratne Osvežilne fronte zmenki. Dojenčka se bosta ukvarjala z znanimi redkimi pojavi, ustvarjalci so zbrali nekaj nasvetov, čemu se izogniti, če ste nekoga šele pravkar spoznali, Riki pa pomaga Silvestru pri pripravah na zmenek z Bibi.
Na Evropskih filmskih nagradah v Berlinu smo govorili z glavnimi nagrajenci, tudi z Igorjem Bezinovićem, čigar film "Fiume o morte!", slovenska manjšinska koprodukcija, je postal najboljši evropski dokumentarni film. S Tomom Brookom, voditeljem oddaje Talking movies na BBC-ju, smo se pogovarjali o pomenu evropskega filma. Za slovenske filmske ustvarjalce je bilo minulo leto eno od najuspešnejših doslej, saj je bil prvenec Urške Djukić nominiran za evropsko filmsko odkritje, animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta pa za najboljši animirani film. Na Tržaškem festivalu je potekala prva retrospektiva del slovenskih režiserk, ki so se pojavile šele v novem tisočletju.
Na Evropskih filmskih nagradah v Berlinu smo govorili z glavnimi nagrajenci, tudi z Igorjem Bezinovićem, čigar film "Fiume o morte!", slovenska manjšinska koprodukcija, je postal najboljši evropski dokumentarni film. S Tomom Brookom, voditeljem oddaje Talking movies na BBC-ju, smo se pogovarjali o pomenu evropskega filma. Za slovenske filmske ustvarjalce je bilo minulo leto eno od najuspešnejših doslej, saj je bil prvenec Urške Djukić nominiran za evropsko filmsko odkritje, animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta pa za najboljši animirani film. Na Tržaškem festivalu je potekala prva retrospektiva del slovenskih režiserk, ki so se pojavile šele v novem tisočletju.
V Tarči o tokovih denarja državnih podjetij v medije in zasebna podjetja, povezana s politiko. Ali to omogočajo politično nastavljeni direktorji in lojalni nadzorniki? Kdo je prejemal denar v prejšnjem mandatu in kdo ga danes?
V Tarči o tokovih denarja državnih podjetij v medije in zasebna podjetja, povezana s politiko. Ali to omogočajo politično nastavljeni direktorji in lojalni nadzorniki? Kdo je prejemal denar v prejšnjem mandatu in kdo ga danes?
S staranjem prebivalstva se pojavljajo različne bolezni in poškodbe, ki jih rešujemo tudi z ortopedskimi vsadki. Prvi vsadki so bili iz preprostih materialov, tudi slonove kosti. Prvi pravi vsadki pa so bili kovinski ortopedski pripomočki kot so žice, vijaki in ploščice za stabilizacijo kosti, ki so jih začeli uporabljati konec 19. stoletja. Sredi 20. stoletja so prvič zamenjali poškodovane in obrabljene kolenčne in kolčne sklepe za umetne. Prva uspešna menjava kolka z umetno protezo je bila narejena leta 1961 v Veliki Britaniji. Bila je iz nerjavnega jekla. Kakšne materiale pa za proteze uporabljamo danes in kakšne bomo v prihodnosti?
S staranjem prebivalstva se pojavljajo različne bolezni in poškodbe, ki jih rešujemo tudi z ortopedskimi vsadki. Prvi vsadki so bili iz preprostih materialov, tudi slonove kosti. Prvi pravi vsadki pa so bili kovinski ortopedski pripomočki kot so žice, vijaki in ploščice za stabilizacijo kosti, ki so jih začeli uporabljati konec 19. stoletja. Sredi 20. stoletja so prvič zamenjali poškodovane in obrabljene kolenčne in kolčne sklepe za umetne. Prva uspešna menjava kolka z umetno protezo je bila narejena leta 1961 v Veliki Britaniji. Bila je iz nerjavnega jekla. Kakšne materiale pa za proteze uporabljamo danes in kakšne bomo v prihodnosti?