Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tokratni Osvežilni fronti bodo Petrček, Žak in Mila čim bolj zdravo zajtrkovali in spoznali slovenski tradicionalni zajtrk. Ali je zajtrk res najpomembnejši obrok v dnevu? Kakšen je zdrav in hranilno bogat zajtrk? Ali res pripomore k boljšim kognitivnim zmožnostim med dnevom? Zakaj naj bi za zajtrk ali malico izbrali čim več lokalno pridelane sezonske hrane? Odgovore so ustvarjalci oddaje poiskali v sodelovanju in s podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V tokratni Osvežilni fronti bodo Petrček, Žak in Mila čim bolj zdravo zajtrkovali in spoznali slovenski tradicionalni zajtrk. Ali je zajtrk res najpomembnejši obrok v dnevu? Kakšen je zdrav in hranilno bogat zajtrk? Ali res pripomore k boljšim kognitivnim zmožnostim med dnevom? Zakaj naj bi za zajtrk ali malico izbrali čim več lokalno pridelane sezonske hrane? Odgovore so ustvarjalci oddaje poiskali v sodelovanju in s podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Medeja velja za eno od najradikalnejših grških tragedij. To je eden od najpretresljivejših antičnih mitov, ki še danes vznemirja gledališke ustvarjalce. Martin Kušej in Milo Rau sta ga interpretirala vsak po svoje. Kušejeva Medeja je nastala na osnovi dveh sodobnih dramskih besedil Simona Stona in Heinerja Müllerja. Bolj kot mitološke so ga zanimale psihološke in sociološke razsežnosti tragične junakinje. Milo Rau pa je Medejino zgodbo našel v resničnem življenju, ko je mati v Belgiji pobila svojih pet otrok. Uprizoril jo je s pomočjo otrok. Z režiserjema, ki sta v zadnjih letih zaznamovala evropski gledališki prostor, smo govorili tudi o poslanstvu sodobnega gledališča. V oddaji smo se pogovarjali še s filozofom dr. Mladenom Dolarjem in igralci Heleno Minić Matanić, Uliksom Fehminom, Julijo Klavžar, Mašo Žilavec in Vladom Vlaškaličem. Avtorica oddaje Marjana Ravnjak
Medeja velja za eno od najradikalnejših grških tragedij. To je eden od najpretresljivejših antičnih mitov, ki še danes vznemirja gledališke ustvarjalce. Martin Kušej in Milo Rau sta ga interpretirala vsak po svoje. Kušejeva Medeja je nastala na osnovi dveh sodobnih dramskih besedil Simona Stona in Heinerja Müllerja. Bolj kot mitološke so ga zanimale psihološke in sociološke razsežnosti tragične junakinje. Milo Rau pa je Medejino zgodbo našel v resničnem življenju, ko je mati v Belgiji pobila svojih pet otrok. Uprizoril jo je s pomočjo otrok. Z režiserjema, ki sta v zadnjih letih zaznamovala evropski gledališki prostor, smo govorili tudi o poslanstvu sodobnega gledališča. V oddaji smo se pogovarjali še s filozofom dr. Mladenom Dolarjem in igralci Heleno Minić Matanić, Uliksom Fehminom, Julijo Klavžar, Mašo Žilavec in Vladom Vlaškaličem. Avtorica oddaje Marjana Ravnjak
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – v četrtek, 20. novembra ob 20.00, soočenje na prvem programu TV Slovenija. Kaj prinaša zakon, kakšne so tuje prakse in izkušnje? Argumenti za ali proti, v studiu bodo predstavniki organizatorjev referendumske kampanje: politike, zdravstva in civilne družbe. Oddajo bo vodil Igor. E. Bergant.
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – v četrtek, 20. novembra ob 20.00, soočenje na prvem programu TV Slovenija. Kaj prinaša zakon, kakšne so tuje prakse in izkušnje? Argumenti za ali proti, v studiu bodo predstavniki organizatorjev referendumske kampanje: politike, zdravstva in civilne družbe. Oddajo bo vodil Igor. E. Bergant.
Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?
Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?
Anna in Tom, grafična oblikovalca, milenijca, evropska priseljenca se preselita v Berlin. Postaneta del družbe, ki jima je podobna. Okušajo življenje, njegov smisel in popolnosti, ki pa jim nenehno izmikajo. Vendar pa vse to obstaja na internetu. Italijanski pisatelj in prevajalec Vincenzo Latronico je v romanu razkril svoj pogled o generacji, ki išče popolnosti življenja, ki si želi več, kot lahko dobi, hkrati pa niti zares ne ve, česa si sploh želi. Živi v svetu prividov, utopij in lažne sreče. »Popolnosti presegajo naivno primerjavo med skrbno urejeno spletno podobo in resničnostjo onkraj zaslona. Preko para, katerega svet bi se brez stabilne internetne povezave nedvomno sesul, spoznamo globljo težavo kuriranega življenjskega sloga. […]. Popolnosti so zasvojljivo branje, ki razkriva novo globalno estetiko, ki oblikuje naša življenja.” Rachel Connolly, The Telegraph
Anna in Tom, grafična oblikovalca, milenijca, evropska priseljenca se preselita v Berlin. Postaneta del družbe, ki jima je podobna. Okušajo življenje, njegov smisel in popolnosti, ki pa jim nenehno izmikajo. Vendar pa vse to obstaja na internetu. Italijanski pisatelj in prevajalec Vincenzo Latronico je v romanu razkril svoj pogled o generacji, ki išče popolnosti življenja, ki si želi več, kot lahko dobi, hkrati pa niti zares ne ve, česa si sploh želi. Živi v svetu prividov, utopij in lažne sreče. »Popolnosti presegajo naivno primerjavo med skrbno urejeno spletno podobo in resničnostjo onkraj zaslona. Preko para, katerega svet bi se brez stabilne internetne povezave nedvomno sesul, spoznamo globljo težavo kuriranega življenjskega sloga. […]. Popolnosti so zasvojljivo branje, ki razkriva novo globalno estetiko, ki oblikuje naša življenja.” Rachel Connolly, The Telegraph
Predstavili bomo avto nemške blagovne znamke Mercedes Benz, razreda CLA, ki ima nadgrajeno stopnjo 2++ avtonomne vožnje. Ali avtomobilski sistem razume promet? Sledi voznemu pasu? In kakšna je vloga človeka / voznika? Odgovore smo dobili v Münchnu. Mercedes Benz razreda E že omogoča samodejno prehitevanje na avtocesti. Videli boste, v katerih situacijah deluje, kako se voznik vključi v postopek in kje so meje trenutno veljavne zakonodaje. V kitajskem mestu Wuhu smo spoznali izkušnje družbe Chery, videli, kaj se lahko naučimo iz njihovega razvoja in razmišljali kako bi podobne tehnologije integrirali v evropski promet. Beseda bo še o Fordovem kombiju in osnovah ADAS tehnologij – od radarskih senzorjev do kamer in odločanja v realnem času.
Predstavili bomo avto nemške blagovne znamke Mercedes Benz, razreda CLA, ki ima nadgrajeno stopnjo 2++ avtonomne vožnje. Ali avtomobilski sistem razume promet? Sledi voznemu pasu? In kakšna je vloga človeka / voznika? Odgovore smo dobili v Münchnu. Mercedes Benz razreda E že omogoča samodejno prehitevanje na avtocesti. Videli boste, v katerih situacijah deluje, kako se voznik vključi v postopek in kje so meje trenutno veljavne zakonodaje. V kitajskem mestu Wuhu smo spoznali izkušnje družbe Chery, videli, kaj se lahko naučimo iz njihovega razvoja in razmišljali kako bi podobne tehnologije integrirali v evropski promet. Beseda bo še o Fordovem kombiju in osnovah ADAS tehnologij – od radarskih senzorjev do kamer in odločanja v realnem času.
Napetost, odločnost in moč črk! Štirje pari stopajo v besedno areno – toda samo eden bo danes bližje 1000 evrom. Jih bo osvojil? Voditelj: Sandi Morel.
Napetost, odločnost in moč črk! Štirje pari stopajo v besedno areno – toda samo eden bo danes bližje 1000 evrom. Jih bo osvojil? Voditelj: Sandi Morel.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Sodobna tehnologija je postala del našega vsakdana. Tako imenovane pametne telefone, tablice, računalnike uporabljamo za delo in razvedrilo. A vse več ljudi je odvisnih od teh naprav in vsebin, ki jih ponujajo, težave zaradi pretirane rabe zaslonov pa opažajo že pri najmlajših. Kako lahko odrasli pomagamo otrokom – in sebi – zdravo uporabljati sodobno tehnologijo?
Sodobna tehnologija je postala del našega vsakdana. Tako imenovane pametne telefone, tablice, računalnike uporabljamo za delo in razvedrilo. A vse več ljudi je odvisnih od teh naprav in vsebin, ki jih ponujajo, težave zaradi pretirane rabe zaslonov pa opažajo že pri najmlajših. Kako lahko odrasli pomagamo otrokom – in sebi – zdravo uporabljati sodobno tehnologijo?
Kdaj so sorojenci lahko najboljši prijatelji in najboljše prijateljice? So to lahko tudi starši? Kakšno vlogo ima danes sploh še vrstniška skupina? O prijateljstvu in družini smo se pogovarjali v Centru za mladinsko kulturo Kočevje, svoje izkušnje sta delili tudi igralka Manca Dorrer in učiteljica biologije Zorka Potisk, priredbo skladbe Prvič je pripravil band VooDoo. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.
Kdaj so sorojenci lahko najboljši prijatelji in najboljše prijateljice? So to lahko tudi starši? Kakšno vlogo ima danes sploh še vrstniška skupina? O prijateljstvu in družini smo se pogovarjali v Centru za mladinsko kulturo Kočevje, svoje izkušnje sta delili tudi igralka Manca Dorrer in učiteljica biologije Zorka Potisk, priredbo skladbe Prvič je pripravil band VooDoo. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.
Več kot petina evropskih mladostnikov kaže znake zasvojenosti s pametnimi napravami, so pokazale raziskave. Evropske države zato druga za drugo prepovedujejo uporabo telefonov v šolah. Kako čezmerna uporaba zaslonov vpliva na razvoj mladih in njihovo duševno zdravje?
Več kot petina evropskih mladostnikov kaže znake zasvojenosti s pametnimi napravami, so pokazale raziskave. Evropske države zato druga za drugo prepovedujejo uporabo telefonov v šolah. Kako čezmerna uporaba zaslonov vpliva na razvoj mladih in njihovo duševno zdravje?
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkril tudi podjetnik Janez Škrabec. Iskreno je spregovoril o svojih prvih stikih s klasično glasbo v otroštvu in ustvarjalcem predstavil svojo veliko ljubezen do te glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Vid Osredkar.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkril tudi podjetnik Janez Škrabec. Iskreno je spregovoril o svojih prvih stikih s klasično glasbo v otroštvu in ustvarjalcem predstavil svojo veliko ljubezen do te glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Vid Osredkar.