Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V manj kot treh tednih že drugo usodno streljanje na prebivalca Minneapolisa. Kdo so uniformirani agenti Službe za priseljevanje in carine, ki med iskanjem kriminalcev, kot njihovo početje označuje Trump, streljajo na ljudi?
V manj kot treh tednih že drugo usodno streljanje na prebivalca Minneapolisa. Kdo so uniformirani agenti Službe za priseljevanje in carine, ki med iskanjem kriminalcev, kot njihovo početje označuje Trump, streljajo na ljudi?
Na nedavnem Tržaškem filmskem festivalu je glavno nagrado prejel film Fantasy režiserke Kukle, v ožjem izboru evropskih filmskih nagrad, tako imenovanih evropskih oskarjev, pa so bili kar trije slovenski filmi. Kaj to pomeni za slovenski film in kako se z uspehi na festivalih utrjuje njegova prisotnost v Evropi? Predstavili bomo znanstveno monografijo DFW C. V o odkritju neznanega letala v Bohinjsko-Tolminskem gorovju. Leta 2018 je tam ljubiteljski raziskovalec Stanko Mihev odkril dele neznanega letala, izkazalo pa se je, da gre za nemško letalo, sestreljeno med 12. soško bitko. Konservatorij za glasbo in balet Maribor je ena prvih glasbenih šol v Sloveniji, ustanovljenih po drugi svetovni vojni. Prejšnji teden so na konservatoriju z monografijo in razstavo sklenili jubilejno leto, saj so leta 2025 praznovali 80-letnico delovanja. Že več desetletij pa jim primanjkuje prostorov. Predstavili bomo še spregledano skrivnostno skupino The Dream Syndicate, ki je zaznamovala razvoj neodvisnega rocka. Pred kratkim je prvič nastopila v Sloveniji in predstavila kultni neopsihedelični album Medicine show iz leta 1984.
Na nedavnem Tržaškem filmskem festivalu je glavno nagrado prejel film Fantasy režiserke Kukle, v ožjem izboru evropskih filmskih nagrad, tako imenovanih evropskih oskarjev, pa so bili kar trije slovenski filmi. Kaj to pomeni za slovenski film in kako se z uspehi na festivalih utrjuje njegova prisotnost v Evropi? Predstavili bomo znanstveno monografijo DFW C. V o odkritju neznanega letala v Bohinjsko-Tolminskem gorovju. Leta 2018 je tam ljubiteljski raziskovalec Stanko Mihev odkril dele neznanega letala, izkazalo pa se je, da gre za nemško letalo, sestreljeno med 12. soško bitko. Konservatorij za glasbo in balet Maribor je ena prvih glasbenih šol v Sloveniji, ustanovljenih po drugi svetovni vojni. Prejšnji teden so na konservatoriju z monografijo in razstavo sklenili jubilejno leto, saj so leta 2025 praznovali 80-letnico delovanja. Že več desetletij pa jim primanjkuje prostorov. Predstavili bomo še spregledano skrivnostno skupino The Dream Syndicate, ki je zaznamovala razvoj neodvisnega rocka. Pred kratkim je prvič nastopila v Sloveniji in predstavila kultni neopsihedelični album Medicine show iz leta 1984.
Zakaj je toliko grobosti in zakaj toliko ljudi hrepeni po avtoritarnem vodji, ki bi se odločal namesto njih, bo pojasnila filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl, avtorica knjig Izbira, Strast do nevednosti in Čas grobosti. Se je koalicija že odločila, kaj so njeni dosežki; so volivci že dojeli, da je Golob preživel; lahko leva sredina osvoji oblast brez novega obraza in ali si Slovenija res želi svojo različico Donalda Trumpa, pa bosta pojasnila dr. Samo Uhan s FDV-ja in Filip Dobranić z inštituta Danes je nov dan.
Zakaj je toliko grobosti in zakaj toliko ljudi hrepeni po avtoritarnem vodji, ki bi se odločal namesto njih, bo pojasnila filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl, avtorica knjig Izbira, Strast do nevednosti in Čas grobosti. Se je koalicija že odločila, kaj so njeni dosežki; so volivci že dojeli, da je Golob preživel; lahko leva sredina osvoji oblast brez novega obraza in ali si Slovenija res želi svojo različico Donalda Trumpa, pa bosta pojasnila dr. Samo Uhan s FDV-ja in Filip Dobranić z inštituta Danes je nov dan.
Približno 23 tisoč društev je v Sloveniji, med njimi pa so med najštevilnejšimi društva upokojencev. Združuje jih krovna organizacija Zveza društev upokojencev Slovenije, imajo pa že od daljnega leta 1947 tudi svoj časopis. Danes ima seveda podobo, ki je svetlobna leta daleč od prvega časopisa, namenjenega upokojenski skupnosti. O pomenu današnje revije ZDUS Plus in društev upokojencev se z odgovornim urednikom revije, Črtom Kanonijem, pogovarja voditeljica Helena Pirc. Oddaja obišče tudi lani večkrat nagrajeno Društvo upokojencev Loška dolina in njegove na mnogih področjih v skupnosti zelo aktivne člane. Kaj osebno prinaša upokojitev in članstvo v tem in še drugih društvih, v pogovoru s čisto svežo upokojenko Anko Špeh, o pomenu gibanja in aktivnega staranja pa v prispevku o vitalni stoletni gospe Vidi Matić v Šoli za zdravje.
Približno 23 tisoč društev je v Sloveniji, med njimi pa so med najštevilnejšimi društva upokojencev. Združuje jih krovna organizacija Zveza društev upokojencev Slovenije, imajo pa že od daljnega leta 1947 tudi svoj časopis. Danes ima seveda podobo, ki je svetlobna leta daleč od prvega časopisa, namenjenega upokojenski skupnosti. O pomenu današnje revije ZDUS Plus in društev upokojencev se z odgovornim urednikom revije, Črtom Kanonijem, pogovarja voditeljica Helena Pirc. Oddaja obišče tudi lani večkrat nagrajeno Društvo upokojencev Loška dolina in njegove na mnogih področjih v skupnosti zelo aktivne člane. Kaj osebno prinaša upokojitev in članstvo v tem in še drugih društvih, v pogovoru s čisto svežo upokojenko Anko Špeh, o pomenu gibanja in aktivnega staranja pa v prispevku o vitalni stoletni gospe Vidi Matić v Šoli za zdravje.
Pogovor z izjemnim intelektualcem, dramaturgom in legendarnim urednikom pri Mladinski knjigi, Aleksandrom Zornom, je prava poslastica za pozornega gledalca. Povod zanj je njegova avtobiografija z zapletenim naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo, ki je nedavno izšla. Ob svoji življenjski zgodbi v vrhunskem literarnem slogu slika podobo tedanjega časa, ki se premika od zelo osebnih doživljajev šolskih let do občeslovenskega dogajanja, saj je bil Aleksander Zorn že zelo zgodaj vpet v kulturno in družbeno dogajanje in ga je tudi soustvarjal. Gledališče Glej, Škuc, Tribuna, Viba film, Mladinska knjiga – vse to so postaje njegovega delovanja. Nikoli se ni uklonil režimu in kljub pritiskom ni vstopil v partijo. Ohranil je pokončno držo svobodnega intelektualca z znatno mero ironije. Nekaterih znamenitih dogodkov se z gostiteljem Jožetom Možino dotakneta tudi med pogovorom, med njimi študentske provokacije, ko so pod besedilo Josipa Stritarja podpisali takratnega »patriarha« slovenske kulture Josipa Vidmarja, zaradi česar se je Zorn znašel na sodišču, tam pa ga je branila znamenita disidentska odvetnica Ljuba Prenner. Ali pa ko se je po pomoti znašel v Centralnem komiteju Zveze komunistov, kjer so režimski pesniki in profesorji čisto resno razpravljali o tem, da slovenski pesniki uporabljajo preveč besed. Tega se Zorn dobro spominja: »Povabili so vas na CK ZKS, kjer so bili tudi pisatelji, pesniki, profesorji s Filozofske fakultete, tema pa je bila, da v slovenski literaturi pisatelji in pesniki uporabljajo preveč besed, je to res? Ja, to je žal čisto res. Bilo je rečeno, da v slovenski poeziji nastaja smer, ki ji lahko rečemo inflacija besed.« Zorn se je edini uprl poseganju politike v pesniški jezik. V pogovoru sta se dotaknila tudi propadlega filma Dražgoška bitka, saj je nastajal v času, ko je bil Zorn dramaturg pri Vibi. Pomemben del njegove profesionalne kariere je bilo urednikovanje vi Mladinski knjigi, ko je v knjižno obliko spravil številna temeljna dela: tako Premike Janeza Janše kot Mojo resnico Janeza Drnovška in Bermanov dosje profesorja Aleksandra Bajta. Izjemno zanimivo je dogajanje ob izidu posameznih knjig, ko se je rada mešala tudi Udba oz. njeni ostanki. Sogovornika sta se ustavila še ob podobah preteklosti, ki jih obuja sedanja politična elita. Aleksander Zorn ostaja pronicljiv opazovalec dogajanja v politiki in kulturi, tudi kot pisatelj še ni zapisal zadnje besede. Voditelj: Jože Možina
Pogovor z izjemnim intelektualcem, dramaturgom in legendarnim urednikom pri Mladinski knjigi, Aleksandrom Zornom, je prava poslastica za pozornega gledalca. Povod zanj je njegova avtobiografija z zapletenim naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo, ki je nedavno izšla. Ob svoji življenjski zgodbi v vrhunskem literarnem slogu slika podobo tedanjega časa, ki se premika od zelo osebnih doživljajev šolskih let do občeslovenskega dogajanja, saj je bil Aleksander Zorn že zelo zgodaj vpet v kulturno in družbeno dogajanje in ga je tudi soustvarjal. Gledališče Glej, Škuc, Tribuna, Viba film, Mladinska knjiga – vse to so postaje njegovega delovanja. Nikoli se ni uklonil režimu in kljub pritiskom ni vstopil v partijo. Ohranil je pokončno držo svobodnega intelektualca z znatno mero ironije. Nekaterih znamenitih dogodkov se z gostiteljem Jožetom Možino dotakneta tudi med pogovorom, med njimi študentske provokacije, ko so pod besedilo Josipa Stritarja podpisali takratnega »patriarha« slovenske kulture Josipa Vidmarja, zaradi česar se je Zorn znašel na sodišču, tam pa ga je branila znamenita disidentska odvetnica Ljuba Prenner. Ali pa ko se je po pomoti znašel v Centralnem komiteju Zveze komunistov, kjer so režimski pesniki in profesorji čisto resno razpravljali o tem, da slovenski pesniki uporabljajo preveč besed. Tega se Zorn dobro spominja: »Povabili so vas na CK ZKS, kjer so bili tudi pisatelji, pesniki, profesorji s Filozofske fakultete, tema pa je bila, da v slovenski literaturi pisatelji in pesniki uporabljajo preveč besed, je to res? Ja, to je žal čisto res. Bilo je rečeno, da v slovenski poeziji nastaja smer, ki ji lahko rečemo inflacija besed.« Zorn se je edini uprl poseganju politike v pesniški jezik. V pogovoru sta se dotaknila tudi propadlega filma Dražgoška bitka, saj je nastajal v času, ko je bil Zorn dramaturg pri Vibi. Pomemben del njegove profesionalne kariere je bilo urednikovanje vi Mladinski knjigi, ko je v knjižno obliko spravil številna temeljna dela: tako Premike Janeza Janše kot Mojo resnico Janeza Drnovška in Bermanov dosje profesorja Aleksandra Bajta. Izjemno zanimivo je dogajanje ob izidu posameznih knjig, ko se je rada mešala tudi Udba oz. njeni ostanki. Sogovornika sta se ustavila še ob podobah preteklosti, ki jih obuja sedanja politična elita. Aleksander Zorn ostaja pronicljiv opazovalec dogajanja v politiki in kulturi, tudi kot pisatelj še ni zapisal zadnje besede. Voditelj: Jože Možina
V Sloveniji z veseljem pričakujemo zimske olimpijske igre, na katerih naj bi se naša država spet potrdila kot majhna svetovna športna velesila. A svetovni šport se hitro spreminja, postaja vse večji posel in se politizira. Kaj to pomeni za nas? Nas bo šport v prihodnosti še lahko povezoval, bomo ostali narod s tako poudarjeno športno identiteto? Gostje bodo Andreja Leskovšek McQuarrie, dr. Joca Zurc in dr. Tone Jagodic.
V Sloveniji z veseljem pričakujemo zimske olimpijske igre, na katerih naj bi se naša država spet potrdila kot majhna svetovna športna velesila. A svetovni šport se hitro spreminja, postaja vse večji posel in se politizira. Kaj to pomeni za nas? Nas bo šport v prihodnosti še lahko povezoval, bomo ostali narod s tako poudarjeno športno identiteto? Gostje bodo Andreja Leskovšek McQuarrie, dr. Joca Zurc in dr. Tone Jagodic.
Prvo februarsko nedeljo voditelja gostita dva olimpijca in dobitnika olimpijskih medalj, Uršo Križnar in Ceneta Prevca. O možnostih odprtega zakona bosta prevpraševala igralca istoimenske predstave, Vesno Pernarčič in Mateja Puca. Žan Serčič se pred velikim koncertom predstavlja s pesmijo Vse bilo je prav, premierno se na našem glasbenem odru predstavlja mlada rockovska zasedba Delta Riff. Bernarda in Jože se bosta v rubriki Au, to je moja noga preizkusila v stepu. Vesna Huber je dolgoletna plesna trenerka tega plesa v Sloveniji. Katja Stojnić je obiskala mlado Tinko Tonjec, dekle, katere življenjske izkušnje nam vero v življenje in upanje postavijo v popolnoma drugi red prioritet vrednot. Tjaša Platovšek je obiskala modni couture atelje Milana Gačanovića Gachota.
Prvo februarsko nedeljo voditelja gostita dva olimpijca in dobitnika olimpijskih medalj, Uršo Križnar in Ceneta Prevca. O možnostih odprtega zakona bosta prevpraševala igralca istoimenske predstave, Vesno Pernarčič in Mateja Puca. Žan Serčič se pred velikim koncertom predstavlja s pesmijo Vse bilo je prav, premierno se na našem glasbenem odru predstavlja mlada rockovska zasedba Delta Riff. Bernarda in Jože se bosta v rubriki Au, to je moja noga preizkusila v stepu. Vesna Huber je dolgoletna plesna trenerka tega plesa v Sloveniji. Katja Stojnić je obiskala mlado Tinko Tonjec, dekle, katere življenjske izkušnje nam vero v življenje in upanje postavijo v popolnoma drugi red prioritet vrednot. Tjaša Platovšek je obiskala modni couture atelje Milana Gačanovića Gachota.
Meglen, zaspan zimski dan. Ravno pravšnji za enolončnico iz največjega fižola na svetu – laškega fižola. Ker ga je treba nekaj ur pred kuhanjem namakati, imata kuharja medtem čas, da pripravita sladico. Poleti sta pridno nabirala borovnice, jih hranila v zamrzovalniku, danes pa bosta iz njih spekla slasten »štrudelj« po babičinem receptu.
Meglen, zaspan zimski dan. Ravno pravšnji za enolončnico iz največjega fižola na svetu – laškega fižola. Ker ga je treba nekaj ur pred kuhanjem namakati, imata kuharja medtem čas, da pripravita sladico. Poleti sta pridno nabirala borovnice, jih hranila v zamrzovalniku, danes pa bosta iz njih spekla slasten »štrudelj« po babičinem receptu.
V aktualni temi bomo govorili o posledicah zelo nizkih odkupnih cen mleka in na drugi strani dragega govejega mesa. Izvedeli boste, zakaj je pomembna zimska rez drevja in kako se jo izvaja na kakiju. predstavili vam bomo najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju za minulo leto. Šli bomo na solkansko polje, kjer gojijo znameniti rdeč radič, obiskali smo cerkljanske šeme, letos obeležujejo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije. Podgrajski osnovnošolci nam bodo skuhali zanimive jedi, na koncu pa boste izvedeli tudi, da se bodo v Slovenski Istri korenito lotili zmanjšanja populacije jelenov.
V aktualni temi bomo govorili o posledicah zelo nizkih odkupnih cen mleka in na drugi strani dragega govejega mesa. Izvedeli boste, zakaj je pomembna zimska rez drevja in kako se jo izvaja na kakiju. predstavili vam bomo najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju za minulo leto. Šli bomo na solkansko polje, kjer gojijo znameniti rdeč radič, obiskali smo cerkljanske šeme, letos obeležujejo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije. Podgrajski osnovnošolci nam bodo skuhali zanimive jedi, na koncu pa boste izvedeli tudi, da se bodo v Slovenski Istri korenito lotili zmanjšanja populacije jelenov.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Generacije bodo tema tokratne Osvežilne fronte. Če bi sledili definiciji, je generacija skupina ljudi, ki je bila rojena v istem časovnem obdobju in ima zato podobne izkušnje, ki jih oblikujejo družbeni dogodki ali kulturni trendi. A v Osvežilni fronti so se teme lotili širše in na svoj način. Petrček sprašuje, kdo so bumerji, v Epskem filmu bodo predstavili pet stvari, ki so nas jih naučile filmske srhljivke, Bobi in Bibi pa bosta ugotavljala, kaj so generacijski stereotipi.
Generacije bodo tema tokratne Osvežilne fronte. Če bi sledili definiciji, je generacija skupina ljudi, ki je bila rojena v istem časovnem obdobju in ima zato podobne izkušnje, ki jih oblikujejo družbeni dogodki ali kulturni trendi. A v Osvežilni fronti so se teme lotili širše in na svoj način. Petrček sprašuje, kdo so bumerji, v Epskem filmu bodo predstavili pet stvari, ki so nas jih naučile filmske srhljivke, Bobi in Bibi pa bosta ugotavljala, kaj so generacijski stereotipi.
Kakšna bi bila Evropa brez Alp? Zagotovo manj razgibana, manj raznolika, manj drzna. Gore niso ločnica - so inkubator razlik, kultur in načinov življenja. Prav tu so se rodile prve alpske demokracije, skupnosti, ki so same upravljale gozdove, vodo, pašo. V Cortini d'Ampezzo so to regole – stoletna pravila skupnega življenja, v Bormiu samosvoj sistem repartov, zaradi katerega je bil kraj stoletja bogat, avtonomen in samozavesten. Livigno – dolgo odrezan od sveta – je postal brezcarinsko območje, prilagojeno življenju na robu. Antholz – visoko v dolini – še danes govori nemško, s trdno tirolsko identiteto sredi Italije. V oddaji Čez planke nas Mojca Mavec tokrat popelje v italijanske Alpe, ne le prizorišče olimpijskega športa, ampak prostor, kjer so se razlike naučile sobivati.
Kakšna bi bila Evropa brez Alp? Zagotovo manj razgibana, manj raznolika, manj drzna. Gore niso ločnica - so inkubator razlik, kultur in načinov življenja. Prav tu so se rodile prve alpske demokracije, skupnosti, ki so same upravljale gozdove, vodo, pašo. V Cortini d'Ampezzo so to regole – stoletna pravila skupnega življenja, v Bormiu samosvoj sistem repartov, zaradi katerega je bil kraj stoletja bogat, avtonomen in samozavesten. Livigno – dolgo odrezan od sveta – je postal brezcarinsko območje, prilagojeno življenju na robu. Antholz – visoko v dolini – še danes govori nemško, s trdno tirolsko identiteto sredi Italije. V oddaji Čez planke nas Mojca Mavec tokrat popelje v italijanske Alpe, ne le prizorišče olimpijskega športa, ampak prostor, kjer so se razlike naučile sobivati.
Predvajali smo celovečerni igrani film V leru (1999, 88 min.) v produkciji RTV Slovenija in soprodukciji z E-motion film. Film je sproti komentiral njegov režiser Janez Burger, pogovor z njim je vodil moderator večera, režiser Miha Hočevar. Študent Dizi, stara bajta, živi svoje uživaško in brezdelno življenje v študentskem domu: na dnevnem redu so popivanje, spanje in gledanje televizije. Nekega dne se v njegovo sobo vseli bruc, ki Dizija vrže iz njegovega vsakdanjega ritma. Še več! Z brucem pride tudi Ana, ki je za nameček še noseča. Dizi se mora spopasti z novo situacijo...
Predvajali smo celovečerni igrani film V leru (1999, 88 min.) v produkciji RTV Slovenija in soprodukciji z E-motion film. Film je sproti komentiral njegov režiser Janez Burger, pogovor z njim je vodil moderator večera, režiser Miha Hočevar. Študent Dizi, stara bajta, živi svoje uživaško in brezdelno življenje v študentskem domu: na dnevnem redu so popivanje, spanje in gledanje televizije. Nekega dne se v njegovo sobo vseli bruc, ki Dizija vrže iz njegovega vsakdanjega ritma. Še več! Z brucem pride tudi Ana, ki je za nameček še noseča. Dizi se mora spopasti z novo situacijo...