Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tokratni oddaji Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je gost režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula. Sin slovenskih političnih emigrantov, rojen v Argentini, govori o svoji življenjski poti, ustvarjanju med Slovenci v Argentini in o prihodu v Slovenijo. Posebej poudarja, da mu je bilo v veliko čast, da je bil izbran za režiserja najstarejše in daleč najobsežnejše dramske uprizoritve v Sloveniji, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ob tem opozarja, da je treba pri takem delu »točno premisliti, da se pove pravo sporočilo pasijona«, saj po njegovih besedah pasijon ne sme postati spektakel, ampak »prava duhovna priprava na veliko noč«, in ob tem pojasnjuje, kako pod njegovim vodstvom poteka doslej najbolj množična uprizoritev pasijona, saj je sodelujočih več kot 1200. V oddaji razkriva zanimive podrobnosti s priprav in z nasmehom pove, da je med mladimi sodelujočimi največja želja prav vloga angela. Dotakne se še boleče družinske izkušnje, ko so bili njegovi otroci kljub znanju slovenščine in navezanosti na slovensko kulturo po prihodu v našo deželo v šoli deležni tudi nerazumevanja in šikaniranja. Marcelo Brula prav tako spregovori o travmatični zgodovinski izkušnji svojih staršev, posebej o očetu, ki je po vojni kot ujetnik dvakrat ušel s komunističnih morišč. Ob koncu pa opozarja na nesmiselne delitve med Slovenci in poudarja, da moramo pri ključnih vprašanjih za narod in državo držati skupaj kot bratje.
V tokratni oddaji Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je gost režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula. Sin slovenskih političnih emigrantov, rojen v Argentini, govori o svoji življenjski poti, ustvarjanju med Slovenci v Argentini in o prihodu v Slovenijo. Posebej poudarja, da mu je bilo v veliko čast, da je bil izbran za režiserja najstarejše in daleč najobsežnejše dramske uprizoritve v Sloveniji, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ob tem opozarja, da je treba pri takem delu »točno premisliti, da se pove pravo sporočilo pasijona«, saj po njegovih besedah pasijon ne sme postati spektakel, ampak »prava duhovna priprava na veliko noč«, in ob tem pojasnjuje, kako pod njegovim vodstvom poteka doslej najbolj množična uprizoritev pasijona, saj je sodelujočih več kot 1200. V oddaji razkriva zanimive podrobnosti s priprav in z nasmehom pove, da je med mladimi sodelujočimi največja želja prav vloga angela. Dotakne se še boleče družinske izkušnje, ko so bili njegovi otroci kljub znanju slovenščine in navezanosti na slovensko kulturo po prihodu v našo deželo v šoli deležni tudi nerazumevanja in šikaniranja. Marcelo Brula prav tako spregovori o travmatični zgodovinski izkušnji svojih staršev, posebej o očetu, ki je po vojni kot ujetnik dvakrat ušel s komunističnih morišč. Ob koncu pa opozarja na nesmiselne delitve med Slovenci in poudarja, da moramo pri ključnih vprašanjih za narod in državo držati skupaj kot bratje.
Bernarda in Jože se o doživetju praznika Velike noči pogovarjata z Mojco Mavec in Valentino Smej Novak, o srčnosti in prijateljstvu s patrom Karlom Gržanom in Deso Muck. Na glasbeni oder stopajo Jet Black Diamonds, Nina Strnad s svojimi odličnimi glasbenimi prijatelji ter Samuel Lucas, ki z razširjeno ekipo glasbenikov obeležuje svojih 35 glasbenih let. Tjaša Platovšek znane Slovenke in Slovence sprašuje kako praznujejo, Bernarda je obiskala Primoža Dolničarja, s katerim sta pekla znane Primoževe pehtrančke z brezglutensko moko.
Bernarda in Jože se o doživetju praznika Velike noči pogovarjata z Mojco Mavec in Valentino Smej Novak, o srčnosti in prijateljstvu s patrom Karlom Gržanom in Deso Muck. Na glasbeni oder stopajo Jet Black Diamonds, Nina Strnad s svojimi odličnimi glasbenimi prijatelji ter Samuel Lucas, ki z razširjeno ekipo glasbenikov obeležuje svojih 35 glasbenih let. Tjaša Platovšek znane Slovenke in Slovence sprašuje kako praznujejo, Bernarda je obiskala Primoža Dolničarja, s katerim sta pekla znane Primoževe pehtrančke z brezglutensko moko.
Mesni burek, skutni burek, pizza burek, špinačni burek - tako smo jih poimenovali Slovenci. Gaber in Primož bosta pripravila burek po njuno in sicer s porom. Za začetek naredita vlečeno testo, potem pa se lotita priprave nadeva. Ker pa se Gaber po kosilu odpravlja na zabavo, si je zamislil, da bo darilo izdelal sam. Naredil bo čokoladno klobaso.
Mesni burek, skutni burek, pizza burek, špinačni burek - tako smo jih poimenovali Slovenci. Gaber in Primož bosta pripravila burek po njuno in sicer s porom. Za začetek naredita vlečeno testo, potem pa se lotita priprave nadeva. Ker pa se Gaber po kosilu odpravlja na zabavo, si je zamislil, da bo darilo izdelal sam. Naredil bo čokoladno klobaso.
Najprej bomo govorili o vse večji škodi, ki jo v zadnjem času dela predvsem jelenjad. Pa tudi divji prašiči. Posledice so uničeni sadovnjaki in vse več ograj v naši naravi. Bili smo na letnem kongresu zadrug v Portorožu, kjer so govorili o številnih izzivih, ki čakajo zadruge in njihove lastnike - kmete. Na Hlajevih dnevih, posvečenih oljkarjem in oljarjem so govorili o prihodnosti oljkarstva, o uporabi lažjih strojev v oljčnikih in brezpilotnih letalnikov nad njimi. Oljke smo tudi posadili, izvedeli pa boste tudi, kaj se na vrtu počne po Veliki noči. Šli smo v gozdove okoli Pedrovega, ki so bili nekoč polni kostanjev. Zdaj si stroka z novim čezmejnim projektom prizadeva za njihovo ponovno zasaditev. Prav tako si v Brdih želijo promovirati sajenje češenj, predvsem med mladimi. Za konec pa boste izvedeli, kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh.
Najprej bomo govorili o vse večji škodi, ki jo v zadnjem času dela predvsem jelenjad. Pa tudi divji prašiči. Posledice so uničeni sadovnjaki in vse več ograj v naši naravi. Bili smo na letnem kongresu zadrug v Portorožu, kjer so govorili o številnih izzivih, ki čakajo zadruge in njihove lastnike - kmete. Na Hlajevih dnevih, posvečenih oljkarjem in oljarjem so govorili o prihodnosti oljkarstva, o uporabi lažjih strojev v oljčnikih in brezpilotnih letalnikov nad njimi. Oljke smo tudi posadili, izvedeli pa boste tudi, kaj se na vrtu počne po Veliki noči. Šli smo v gozdove okoli Pedrovega, ki so bili nekoč polni kostanjev. Zdaj si stroka z novim čezmejnim projektom prizadeva za njihovo ponovno zasaditev. Prav tako si v Brdih želijo promovirati sajenje češenj, predvsem med mladimi. Za konec pa boste izvedeli, kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh.
Tokrat oddaja Nedelja po domače gostuje v občini Brežice, kjer so moči združili glasbeni ustvarjalci iz občin Brežice ter Bistrica ob Sotli. Z vami bodo Toni Sotošek z družino in harmonikarji, Pleteršnikovi pevci, Lojze Ogorevc s prijatelji, Ansambel Jarica, Neža Pratengrazer Geršak, Milena Kunej in Mihaela Komočar Gorše, MePZ Bistrica ob Sotli, Pihalni orkester Kapele in Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, Kapelski pubje ter Nuša in Frenk Derenda. Bodite z nami tudi vi.
Tokrat oddaja Nedelja po domače gostuje v občini Brežice, kjer so moči združili glasbeni ustvarjalci iz občin Brežice ter Bistrica ob Sotli. Z vami bodo Toni Sotošek z družino in harmonikarji, Pleteršnikovi pevci, Lojze Ogorevc s prijatelji, Ansambel Jarica, Neža Pratengrazer Geršak, Milena Kunej in Mihaela Komočar Gorše, MePZ Bistrica ob Sotli, Pihalni orkester Kapele in Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, Kapelski pubje ter Nuša in Frenk Derenda. Bodite z nami tudi vi.
TV Slovenija bo neposredno prenašala slovesno velikonočno mašo s Trga sv. Petra. Somaševanje bo vodil papež Leon XIV.
TV Slovenija bo neposredno prenašala slovesno velikonočno mašo s Trga sv. Petra. Somaševanje bo vodil papež Leon XIV.
V oddaji na veliko noč bomo predstavili navdihujoče zgodbe posameznikov, ki v moči vere premagujejo vsakdanje težave in preizkušnje. Sredi negotovosti, bolečin in izzivov so odkrili upanje, ki ne mine. Vera v Jezusovo vstajenje, ki ga razodeva prazen grob, je zanje znamenje novega upanja in veselja ter zagotovilo, da zadnja beseda pripada življenju in ne smrt.
V oddaji na veliko noč bomo predstavili navdihujoče zgodbe posameznikov, ki v moči vere premagujejo vsakdanje težave in preizkušnje. Sredi negotovosti, bolečin in izzivov so odkrili upanje, ki ne mine. Vera v Jezusovo vstajenje, ki ga razodeva prazen grob, je zanje znamenje novega upanja in veselja ter zagotovilo, da zadnja beseda pripada življenju in ne smrt.
Zanimiv koncert za mlade je v znamenju glasbenih šal in neresnic. Avtorja koncepta koncerta in voditelja sta Jure Godler in Tilen Artač, ki sta tudi zelo dobra in izobražena glasbenika. Godler je študent kompozicije na eni najboljših glasbenih akademij na svetu - na salzburškem Mozarteumu, Tilen Artač pa je izvrsten violončelist in dobitnik številnih glasbenih nagrad. Artač trenutno opravlja magistrski študij violončela na glasbeni akademiji v avstrijskem Gradcu. Pri šaljenju in laganju bodo Godlerju in Artaču pomagali Simfoniki RTV Slovenija in dirigent Marko Hribernik.
Zanimiv koncert za mlade je v znamenju glasbenih šal in neresnic. Avtorja koncepta koncerta in voditelja sta Jure Godler in Tilen Artač, ki sta tudi zelo dobra in izobražena glasbenika. Godler je študent kompozicije na eni najboljših glasbenih akademij na svetu - na salzburškem Mozarteumu, Tilen Artač pa je izvrsten violončelist in dobitnik številnih glasbenih nagrad. Artač trenutno opravlja magistrski študij violončela na glasbeni akademiji v avstrijskem Gradcu. Pri šaljenju in laganju bodo Godlerju in Artaču pomagali Simfoniki RTV Slovenija in dirigent Marko Hribernik.
Velikonočne obveznosti so za nami, preden pa jutri sedemo za obloženo mizo, poglejmo novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kdo zažiga v Ljubljani, kdo je odpihnil brisače od lani in ali so glasovi za vlado že zbrani? Kakšna bo prihodnost slovenske politike, bo v karte pogledal Vedeževalec Vlaž, iz Dubaja pa se bo javil sam velikonočni zajec. Sodelavca rubrike Generacija beta bosta tokrat obdelala stanovanjski problem, na sodišču pa se boste odločali, ali je bolje biti v koaliciji ali v opoziciji. Naš gost bo legendarni Jan Plestenjak, ki se mu bo na odru pridružil še en Jan, Davor Radpirhi & Šunko Loco bodo zapeli o veliki noči, na koncu pa bo Robert skupaj s skupino NS5 povabil vse v koalicijo.
Velikonočne obveznosti so za nami, preden pa jutri sedemo za obloženo mizo, poglejmo novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kdo zažiga v Ljubljani, kdo je odpihnil brisače od lani in ali so glasovi za vlado že zbrani? Kakšna bo prihodnost slovenske politike, bo v karte pogledal Vedeževalec Vlaž, iz Dubaja pa se bo javil sam velikonočni zajec. Sodelavca rubrike Generacija beta bosta tokrat obdelala stanovanjski problem, na sodišču pa se boste odločali, ali je bolje biti v koaliciji ali v opoziciji. Naš gost bo legendarni Jan Plestenjak, ki se mu bo na odru pridružil še en Jan, Davor Radpirhi & Šunko Loco bodo zapeli o veliki noči, na koncu pa bo Robert skupaj s skupino NS5 povabil vse v koalicijo.
Na odmaknjeni parceli pri Mirni na Dolenjskem stoji sodobna novogradnja, ki spoštljivo nadaljuje tradicijo prostora, kjer je nekoč stala stara kmečka hiša. Njena moč je prav v tem, da se z okolico ne primerja, temveč se z njo smiselno in spoštljivo povezuje. Na Bloški planoti narava ponuja neverjeten mir, vsi letni časi pa prinašajo priložnost, da se naužijemo svežega zraka, za katerega skrbijo strnjeni gozdovi. Tu smo našli šopek hišic, pri katerih je skoraj vsak kotiček prežet z lesom – od brun do skulptur, od igral do detajlov, ki presenečajo z domiselnostjo. Les tukaj ni le gradbeni material, temveč vez z naravo in kulturno dediščino kraja. Na Bledu stojita dve vili, ki spadata med protokolarne posesti Republike Slovenije: Vila Bled in Vila Zlatorog. Slednja je manj znana, saj ni odprta za javnost, zato gledalcem Ambientov ponujamo lepo priložnost, da spoznajo njene čare.
Na odmaknjeni parceli pri Mirni na Dolenjskem stoji sodobna novogradnja, ki spoštljivo nadaljuje tradicijo prostora, kjer je nekoč stala stara kmečka hiša. Njena moč je prav v tem, da se z okolico ne primerja, temveč se z njo smiselno in spoštljivo povezuje. Na Bloški planoti narava ponuja neverjeten mir, vsi letni časi pa prinašajo priložnost, da se naužijemo svežega zraka, za katerega skrbijo strnjeni gozdovi. Tu smo našli šopek hišic, pri katerih je skoraj vsak kotiček prežet z lesom – od brun do skulptur, od igral do detajlov, ki presenečajo z domiselnostjo. Les tukaj ni le gradbeni material, temveč vez z naravo in kulturno dediščino kraja. Na Bledu stojita dve vili, ki spadata med protokolarne posesti Republike Slovenije: Vila Bled in Vila Zlatorog. Slednja je manj znana, saj ni odprta za javnost, zato gledalcem Ambientov ponujamo lepo priložnost, da spoznajo njene čare.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
Koliko odzivov je v letu 2025 prejela varuhinja gledalcev in poslušalcev, kaj so najpogostejše pritožbe? Koliko gledalcev, poslušalcev in bralcev RTV-vsebin so dosegle volilne vsebine na Televiziji Slovenija in MMC? Kakšne spremembe se obetajo v Odmevih? Kaj vse obsega muzejska zbirka RTV? Kakšne novosti pripravljajo v televizijskem uredništvu otroškega in mladinskega programa? Kako sta povezana RTV in slovenski džez? Gostje v studiu: Marica Zupan Uršič, Jelka Ribarič Grabljevec, Martina Peštaj, Žiga Bonča, Hugo Šekoranja. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
Koliko odzivov je v letu 2025 prejela varuhinja gledalcev in poslušalcev, kaj so najpogostejše pritožbe? Koliko gledalcev, poslušalcev in bralcev RTV-vsebin so dosegle volilne vsebine na Televiziji Slovenija in MMC? Kakšne spremembe se obetajo v Odmevih? Kaj vse obsega muzejska zbirka RTV? Kakšne novosti pripravljajo v televizijskem uredništvu otroškega in mladinskega programa? Kako sta povezana RTV in slovenski džez? Gostje v studiu: Marica Zupan Uršič, Jelka Ribarič Grabljevec, Martina Peštaj, Žiga Bonča, Hugo Šekoranja. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. Tokrat bo svoje znanje v kvizu Joker preizkusil 38-letni Marko Blaževič iz Kapel v Posavju. Po poklicu je analitik podatkov, sicer pa velik ljubitelj kulture in glasbe, ki poje v zborih, sodeluje pri kulturnih projektih in ohranjanju ljudskega petja. Doma večino prostega časa posveča družini in prenovi doma, ki ga obnavlja z lastnimi rokami. Kot super joker se mu bo pridružil prijatelj Krištof Strnad, oba sta zaljubljena v glasbo in zborovsko petje. V studio pa kot posebni gost prihaja eden najuspešnejših in najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov Žan Serčič, ki bo Marku zastavil vprašanje za dodatnega jokerja. Režija: Marjan Kučej, posneto po licenci: Global Agency
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. Tokrat bo svoje znanje v kvizu Joker preizkusil 38-letni Marko Blaževič iz Kapel v Posavju. Po poklicu je analitik podatkov, sicer pa velik ljubitelj kulture in glasbe, ki poje v zborih, sodeluje pri kulturnih projektih in ohranjanju ljudskega petja. Doma večino prostega časa posveča družini in prenovi doma, ki ga obnavlja z lastnimi rokami. Kot super joker se mu bo pridružil prijatelj Krištof Strnad, oba sta zaljubljena v glasbo in zborovsko petje. V studio pa kot posebni gost prihaja eden najuspešnejših in najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov Žan Serčič, ki bo Marku zastavil vprašanje za dodatnega jokerja. Režija: Marjan Kučej, posneto po licenci: Global Agency
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.