Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob Kosovelovem letu bomo v oddaji Opus predstavili razmišljanja skladateljev in izvajalcev na temo uglasbene Kosovelove poezije, ki je navdihnila mnoge avtorje, zlasti zborovske glasbe. Naš arhiv hrani veliko zborovskih skladb; nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji, sicer pa so njegovo poezijo uglasbili številni ugledni, danes žal že pokojni skladatelji, kot so: Premrl, Vodopivec, Vrabec, Pirnik, Vremšak, Lipovšek, Šivic, Merku, Srebotnjak, Mauri in drugi. Srečko Kosovel je s svojo poezijo, prežeto s kraško pokrajino, navdušil tudi skladatelje mlajše generacije, pa ne le zborovske, ampak tudi avtorje drugih glasbenih žanrov. V oddaji bo spregovorila Bojana Kralj s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se je ukvarjala z vplivom Kosovelove poezije na glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Glasba je bila v družini Kosovel stalna spremljevalka, saj je oče Anton vodil pevske zbore in tamburaški orkester, otroci pa so mu prepisovali skladbe. Ob tem so spoznavali glasbeno teorijo, klavirju pa se je najbolj posvetila Karmela, Srečkova starejša sestra, ki se je z glasbo ukvarjala poklicno. Srečko se je učil violino, a je pozneje v njegovih pesmih klavir ostal vodilni motiv. Mateja Kralj, skrbnica domačije v Tomaju in spominske sobe v Sežani, pa bo predstavila dokumente in predmete, ki pričajo o glasbeni angažiranosti družine Kosovel. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Ob Kosovelovem letu bomo v oddaji Opus predstavili razmišljanja skladateljev in izvajalcev na temo uglasbene Kosovelove poezije, ki je navdihnila mnoge avtorje, zlasti zborovske glasbe. Naš arhiv hrani veliko zborovskih skladb; nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji, sicer pa so njegovo poezijo uglasbili številni ugledni, danes žal že pokojni skladatelji, kot so: Premrl, Vodopivec, Vrabec, Pirnik, Vremšak, Lipovšek, Šivic, Merku, Srebotnjak, Mauri in drugi. Srečko Kosovel je s svojo poezijo, prežeto s kraško pokrajino, navdušil tudi skladatelje mlajše generacije, pa ne le zborovske, ampak tudi avtorje drugih glasbenih žanrov. V oddaji bo spregovorila Bojana Kralj s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se je ukvarjala z vplivom Kosovelove poezije na glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Glasba je bila v družini Kosovel stalna spremljevalka, saj je oče Anton vodil pevske zbore in tamburaški orkester, otroci pa so mu prepisovali skladbe. Ob tem so spoznavali glasbeno teorijo, klavirju pa se je najbolj posvetila Karmela, Srečkova starejša sestra, ki se je z glasbo ukvarjala poklicno. Srečko se je učil violino, a je pozneje v njegovih pesmih klavir ostal vodilni motiv. Mateja Kralj, skrbnica domačije v Tomaju in spominske sobe v Sežani, pa bo predstavila dokumente in predmete, ki pričajo o glasbeni angažiranosti družine Kosovel. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Veliki dobrodelni koncert ob 35-letnici Lions kluba Ljubljana in 35-letnici lionizma v Sloveniji je slovesen dogodek, namenjen počastitvi pomembnega jubileja in predstavitvi dolgoletnega humanitarnega delovanja Lions klubov v Sloveniji. Na koncertu so ob spremljavi Policijskega orkestra pod vodstvom Nejca Bečana nastopili priznani slovenski glasbeni izvajalci Alenka Godec, Manca Izmajlova, Gregor Ravnik in Slovenski oktet. Slavnostna govornica je bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Koncert je namenjen povezovanju Lions skupnosti in širše javnosti ter zbiranju sredstev za podporo humanitarnim programom, ki pomembno prispevajo k dobrobiti družbe. Tokrat so zbrana sredstva namenjena Centru Janeza Levca Ljubljana za pomoč otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Režiser Juš Hrastnik.
Veliki dobrodelni koncert ob 35-letnici Lions kluba Ljubljana in 35-letnici lionizma v Sloveniji je slovesen dogodek, namenjen počastitvi pomembnega jubileja in predstavitvi dolgoletnega humanitarnega delovanja Lions klubov v Sloveniji. Na koncertu so ob spremljavi Policijskega orkestra pod vodstvom Nejca Bečana nastopili priznani slovenski glasbeni izvajalci Alenka Godec, Manca Izmajlova, Gregor Ravnik in Slovenski oktet. Slavnostna govornica je bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Koncert je namenjen povezovanju Lions skupnosti in širše javnosti ter zbiranju sredstev za podporo humanitarnim programom, ki pomembno prispevajo k dobrobiti družbe. Tokrat so zbrana sredstva namenjena Centru Janeza Levca Ljubljana za pomoč otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Režiser Juš Hrastnik.
Ali stiski rok po izvolitvi predsednika državnega zbora in mrki obrazi na drugi strani že naznanjajo novo desno vlado? Gre za prevaro ali pragmatizem? Bodo kolesarji začeli poganjati pedale že pred njenim imenovanjem?
Ali stiski rok po izvolitvi predsednika državnega zbora in mrki obrazi na drugi strani že naznanjajo novo desno vlado? Gre za prevaro ali pragmatizem? Bodo kolesarji začeli poganjati pedale že pred njenim imenovanjem?
Klasično zamrzovanje podaljša obstojnost hrane, vendar je na primer sadje po odtajanju mehkejše, izgubi nekaj soka in postane vodeno. Liofilizacija pa je postopek, pri katerem sadju podaljšamo rok trajanja za več let, hkrati pa ohranimo njegovo obliko, hranilne snovi in še bolj koncentriran okus. Liofilizacija je tehnologija prihodnosti, pri kateri snov najprej zamrznemo, potem pa iz nje odstranimo vodo iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje. Liofiliziramo zdravila, cepiva, hrano in celotne obroke. Naprave za to so velike in energetsko potratne, zato raziskovalci razvijajo digitalni dvojček liofilizatorja. V prihodnosti pa bomo dobili tudi mobilne liofilizatorje.
Klasično zamrzovanje podaljša obstojnost hrane, vendar je na primer sadje po odtajanju mehkejše, izgubi nekaj soka in postane vodeno. Liofilizacija pa je postopek, pri katerem sadju podaljšamo rok trajanja za več let, hkrati pa ohranimo njegovo obliko, hranilne snovi in še bolj koncentriran okus. Liofilizacija je tehnologija prihodnosti, pri kateri snov najprej zamrznemo, potem pa iz nje odstranimo vodo iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje. Liofiliziramo zdravila, cepiva, hrano in celotne obroke. Naprave za to so velike in energetsko potratne, zato raziskovalci razvijajo digitalni dvojček liofilizatorja. V prihodnosti pa bomo dobili tudi mobilne liofilizatorje.
V Dnevni sobi gostimo čuteči in močni ženski - zaveznici, ki verjameta v moč povezovanja, ustvarjanja in poguma. Z nami bosta antropologinja, producentka, avtorica številnih publikacij in strokovnih člankov, ambasadorka kulturne dediščine in humanitarka doma in v tujini dr. Jerca Legan ter gledališka in filmska igralka, pevka, šansonjerka, voditeljica Lara Jankovič. Obe sta prijateljici, ki odkrito govorita o tem, kako se lahko po najtežjih življenjskih prelomnicah, kot je ločitev, znova sestaviš in greš skozi življenje. Z voditeljico Bernardo Žarn bosta spregovorili o ženskem zavezništvu, strahu, pogumu, ločitvah, ustvarjalnosti in o tem, kaj nas drži pokonci, ko je najtežje.
V Dnevni sobi gostimo čuteči in močni ženski - zaveznici, ki verjameta v moč povezovanja, ustvarjanja in poguma. Z nami bosta antropologinja, producentka, avtorica številnih publikacij in strokovnih člankov, ambasadorka kulturne dediščine in humanitarka doma in v tujini dr. Jerca Legan ter gledališka in filmska igralka, pevka, šansonjerka, voditeljica Lara Jankovič. Obe sta prijateljici, ki odkrito govorita o tem, kako se lahko po najtežjih življenjskih prelomnicah, kot je ločitev, znova sestaviš in greš skozi življenje. Z voditeljico Bernardo Žarn bosta spregovorili o ženskem zavezništvu, strahu, pogumu, ločitvah, ustvarjalnosti in o tem, kaj nas drži pokonci, ko je najtežje.
Ali je življenje po evangeliju in božji besedi danes iluzija ali pa je lahko radikalna drža, ki daje človekovemu življenju globlji smisel? Živimo v času, ko znanost skuša razložiti skoraj vse, a vprašanja smisla – zakaj živeti in zakaj nekateri ljudje živijo drugače – ostajajo. Ne živijo nujno glasneje ali uspešneje, ampak tako, da odpustijo, kadar bi lahko zamerili, ne tekmujejo, čeprav bi lahko zmagovali, ter ne živijo le zase. Prav o tem govorimo danes: o evangeliju – ne kot ideji ali instituciji, ampak kot načinu življenja, ki v drugih včasih prebudi preprosto vprašanje: »Zakaj pa ti živiš tako?«
Ali je življenje po evangeliju in božji besedi danes iluzija ali pa je lahko radikalna drža, ki daje človekovemu življenju globlji smisel? Živimo v času, ko znanost skuša razložiti skoraj vse, a vprašanja smisla – zakaj živeti in zakaj nekateri ljudje živijo drugače – ostajajo. Ne živijo nujno glasneje ali uspešneje, ampak tako, da odpustijo, kadar bi lahko zamerili, ne tekmujejo, čeprav bi lahko zmagovali, ter ne živijo le zase. Prav o tem govorimo danes: o evangeliju – ne kot ideji ali instituciji, ampak kot načinu življenja, ki v drugih včasih prebudi preprosto vprašanje: »Zakaj pa ti živiš tako?«
TV klinika z Davidom Zupančičem
Malarija je ena izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu. Bolezen je za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na območju tropskega in subtropskega pasu, vsakdanja realnost, v Sloveniji pa se z njo srečujemo pri potnikih, ki se okuženi vračajo domov. V tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja u UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V tokratni Tv kliniki o okužbah z malarijo in o pomenu zaščite pred okužbo govorita doc. dr. Tadeja Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana in vsestranski ustvarjalec Lado Bizovičar.
Malarija je ena izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu. Bolezen je za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na območju tropskega in subtropskega pasu, vsakdanja realnost, v Sloveniji pa se z njo srečujemo pri potnikih, ki se okuženi vračajo domov. V tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja u UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V tokratni Tv kliniki o okužbah z malarijo in o pomenu zaščite pred okužbo govorita doc. dr. Tadeja Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana in vsestranski ustvarjalec Lado Bizovičar.
Prelomne madžarske volitve bodo vplivale tudi na evropska zavezništva. Bodo madžarski volivci ostali na poti Orbana ali bodo podprli spremembe, ki jih napoveduje madžarska opozicija? Bo evropsko politiko sooblikovala Madžarska Pétra Magyarja ali Madžarska Viktorja Orbána? Globus iz Budimpešte o madžarskih volitvah.
Prelomne madžarske volitve bodo vplivale tudi na evropska zavezništva. Bodo madžarski volivci ostali na poti Orbana ali bodo podprli spremembe, ki jih napoveduje madžarska opozicija? Bo evropsko politiko sooblikovala Madžarska Pétra Magyarja ali Madžarska Viktorja Orbána? Globus iz Budimpešte o madžarskih volitvah.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic. V prvi oddaji se bodo ustvarjalci posvetili aktualni temi kriptovalut – za nekatere simbolu sodobne “zlate mrzlice”, za druge izjemno tvegani naložbi. V drugem delu oddaje pa bodo iskali odgovor na temeljno vprašanje: kaj denar sploh je in kako nastaja.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic. V prvi oddaji se bodo ustvarjalci posvetili aktualni temi kriptovalut – za nekatere simbolu sodobne “zlate mrzlice”, za druge izjemno tvegani naložbi. V drugem delu oddaje pa bodo iskali odgovor na temeljno vprašanje: kaj denar sploh je in kako nastaja.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj, Jure Ivanušič. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj, Jure Ivanušič. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Tokrat v Debatah z Bergantom o mladih v Sloveniji in Evropi kot nosilcih novega konservativizma, kar še posebej velja za mlade moške. To se zrcali v mednarodnih raziskavah in tudi volitvah, vključno z zadnjimi parlamentarnimi v Sloveniji. Gostje bodo profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, dr. Miran LAVRIČ, soavtor več mednarodnih in nacionalnih študij o mladih, sicer pa eden najbolj cenjenih slovenskih raziskovalcev mladine, religije in vrednot; Maja HOSTNIK, direktorica mreže MaMa, nacionalne mrežne organizacije, ki združuje mladinske centre po vsej državi; in Ožbej PETERLE, ekonomist, politolog in publicist.
Tokrat v Debatah z Bergantom o mladih v Sloveniji in Evropi kot nosilcih novega konservativizma, kar še posebej velja za mlade moške. To se zrcali v mednarodnih raziskavah in tudi volitvah, vključno z zadnjimi parlamentarnimi v Sloveniji. Gostje bodo profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, dr. Miran LAVRIČ, soavtor več mednarodnih in nacionalnih študij o mladih, sicer pa eden najbolj cenjenih slovenskih raziskovalcev mladine, religije in vrednot; Maja HOSTNIK, direktorica mreže MaMa, nacionalne mrežne organizacije, ki združuje mladinske centre po vsej državi; in Ožbej PETERLE, ekonomist, politolog in publicist.