Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob tednu slovenske hrane nam lokalne in sezonske dobrote predstavlja turistična kmetija Kovačnik na Pohorju. Poročamo z letnega Posveta Javne službe kmetijskega svetovanja, ki so ga letos posvetili ekološkemu kmetijstvu. Na Gorenjskem se znova zapleta zaradi razdeljevanja državnih kmetijskih zemljišč. OE KGZS v Kranju je nedavno pripravila sestanek s kmeti, ki so zainteresirani za zakup. Na območju KGZ Ljubljana kmetje nenehno opozarjajo na povečano škodo, ki jo povzroča divjad. V okolici Litije se tudi medvedi že zadržujejo v bližini naselij. Tudi tokrat dodajamo rubriko Ekološko+ lokalno= idealno.
Ob tednu slovenske hrane nam lokalne in sezonske dobrote predstavlja turistična kmetija Kovačnik na Pohorju. Poročamo z letnega Posveta Javne službe kmetijskega svetovanja, ki so ga letos posvetili ekološkemu kmetijstvu. Na Gorenjskem se znova zapleta zaradi razdeljevanja državnih kmetijskih zemljišč. OE KGZS v Kranju je nedavno pripravila sestanek s kmeti, ki so zainteresirani za zakup. Na območju KGZ Ljubljana kmetje nenehno opozarjajo na povečano škodo, ki jo povzroča divjad. V okolici Litije se tudi medvedi že zadržujejo v bližini naselij. Tudi tokrat dodajamo rubriko Ekološko+ lokalno= idealno.
Novembra se mogoče res ne da delati, definitivno pa se da … gledati, zato kar lepo ostanite na kavču in si oglejte novi Kaj dogaja? Kaj se dogaja s slovensko hrano, zakaj prihajajo Hrvati v Ljubljano in kdo bi rad, da vlak zapelje na banano? Naš jezični multitalent mag. Baltić se bo tokrat posvetil podnebju, na terenu pa smo preverjali, kako podnebje te dni vpliva na vzdrževalce slovenskih cest. V Shitu tedna proslavljamo nov kurikulum za vrtce, ki znova dopušča tvegano igro, na sodišču pa rešujemo vprašanje, ali se zjutraj pije kava ali čaj. Namesto telenovele Palomar si bomo ekskluzivno ogledali novo epizodo humoristične nadaljevanke Demokratki, naši gostje v studiu pa bodo fantje iz skupine Prismojeni profesorji bluesa, ki se nam bodo skupaj z Janezom J. pridružili tudi na Mali terasi in zapeli “A ste kaj prestrašeni?”.
Novembra se mogoče res ne da delati, definitivno pa se da … gledati, zato kar lepo ostanite na kavču in si oglejte novi Kaj dogaja? Kaj se dogaja s slovensko hrano, zakaj prihajajo Hrvati v Ljubljano in kdo bi rad, da vlak zapelje na banano? Naš jezični multitalent mag. Baltić se bo tokrat posvetil podnebju, na terenu pa smo preverjali, kako podnebje te dni vpliva na vzdrževalce slovenskih cest. V Shitu tedna proslavljamo nov kurikulum za vrtce, ki znova dopušča tvegano igro, na sodišču pa rešujemo vprašanje, ali se zjutraj pije kava ali čaj. Namesto telenovele Palomar si bomo ekskluzivno ogledali novo epizodo humoristične nadaljevanke Demokratki, naši gostje v studiu pa bodo fantje iz skupine Prismojeni profesorji bluesa, ki se nam bodo skupaj z Janezom J. pridružili tudi na Mali terasi in zapeli “A ste kaj prestrašeni?”.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V Joker prihaja Robert Flerin iz Kamnika, eden redkih mojstrov puškarjev pri nas. Že več kot trideset let izdeluje puškina kopita po meri in pri svojem delu vztraja predvsem zaradi ljubezni do te obrti. V mladosti je bil strasten plezalec, med svojim največjim dosežkom pa izpostavi vzpon na legendarni El Capitan v Kaliforniji v narodnem parku Yosemite. V kviz se je prijavil bolj zaradi izkušnje kot zmage, a če bi osvojil glavno nagrado, bi jo namenil prenovi svoje delavnice. Na pomoč mu bo priskočil brat Samo Trtnik, dodatni joker pa mu bo ponudil priljubljeni voditelj Vikend paketa Jože Robežnik.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V Joker prihaja Robert Flerin iz Kamnika, eden redkih mojstrov puškarjev pri nas. Že več kot trideset let izdeluje puškina kopita po meri in pri svojem delu vztraja predvsem zaradi ljubezni do te obrti. V mladosti je bil strasten plezalec, med svojim največjim dosežkom pa izpostavi vzpon na legendarni El Capitan v Kaliforniji v narodnem parku Yosemite. V kviz se je prijavil bolj zaradi izkušnje kot zmage, a če bi osvojil glavno nagrado, bi jo namenil prenovi svoje delavnice. Na pomoč mu bo priskočil brat Samo Trtnik, dodatni joker pa mu bo ponudil priljubljeni voditelj Vikend paketa Jože Robežnik.
V Ljubljani pod Rožnikom stoji hiša z zgodbo, ki jo pripovedujeta Alenka in Blaž, arhitekta in lastnika. Odločila sta se prenoviti približno 50 let staro hišo, k tej odločitvi pa sta ju vodila predanost ohranjanju arhitekturne dediščine in sodoben pristop k prenovi. Zaradi kakovostne gradnje in premišljene arhitekturne zasnove sta lahko ohranila številne izvirne elemente. Življenje na vrhu večstanovanjske stavbe je lahko povsem drugačno od življenja v nadstropjih nižje – še posebej, če imaš možnost sodobno, prostorno mansardo prilagoditi svojim drznejšim željam in potrebam. Sprehodili se bomo po svetlem in zračnem domu mlade družine v sodobni večstanovanjski stavbi. Mini vrt sredi Maribora nudi majhen, a prefinjen zeleni ambient – tudi za številne žuželke in ptice. Vrtni oblikovalec je iz skromnega atrijskega vrta ustvaril slikovit kotiček, nezahteven za vzdrževanje, a bogat v lepoti in veselju, ki ju prinaša.
V Ljubljani pod Rožnikom stoji hiša z zgodbo, ki jo pripovedujeta Alenka in Blaž, arhitekta in lastnika. Odločila sta se prenoviti približno 50 let staro hišo, k tej odločitvi pa sta ju vodila predanost ohranjanju arhitekturne dediščine in sodoben pristop k prenovi. Zaradi kakovostne gradnje in premišljene arhitekturne zasnove sta lahko ohranila številne izvirne elemente. Življenje na vrhu večstanovanjske stavbe je lahko povsem drugačno od življenja v nadstropjih nižje – še posebej, če imaš možnost sodobno, prostorno mansardo prilagoditi svojim drznejšim željam in potrebam. Sprehodili se bomo po svetlem in zračnem domu mlade družine v sodobni večstanovanjski stavbi. Mini vrt sredi Maribora nudi majhen, a prefinjen zeleni ambient – tudi za številne žuželke in ptice. Vrtni oblikovalec je iz skromnega atrijskega vrta ustvaril slikovit kotiček, nezahteven za vzdrževanje, a bogat v lepoti in veselju, ki ju prinaša.
Denar je nekaj, na kar pogosto mislimo, a se o njem le redko pogovarjamo. In vendar ima prav denar pogosto pomembno vlogo pri tem, kako mirni, svobodni in samostojni smo. Ker le z ustreznim znanjem lahko sprejemamo pravilne odločitve, bomo z Rokom Trdanom, vodjo projekta Finančni plac ter organizatorjem izobraževanja odraslih za področje digitalne in finančne pismenosti na Javnem zavodu Cene Štupar, preverili, katerih znanj nam na področju financ najbolj primanjkuje. Izkušnje z upravljanjem svojega denarja bo z nami delila tudi upokojenka Anja Žitnik. Kako smo varčevali nekoč in o varnem varčevanju v jeseni življenja se bomo pogovarjali z Miro Koporčić Veljić, direktorico Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov GIZ. Spletno in mobilno bančništvo nam lahko močno olajša življenje in prihrani veliko časa, a v digitalnem svetu na nas prežijo tudi številne nevarnosti. Število spletnih goljufij se povečuje, spletni goljufi pa so vse bolj iznajdljivi. Kako se zaščititi pred njimi, nam bo povedal Đani Begić, vodja službe varnosti pri Banki Intesa Sanpaolo. Naučili se bomo uporabljati tudi aplikacijo Flik za hitro in varno plačevanje z mobilnim telefonom ter oddajo zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij.
Denar je nekaj, na kar pogosto mislimo, a se o njem le redko pogovarjamo. In vendar ima prav denar pogosto pomembno vlogo pri tem, kako mirni, svobodni in samostojni smo. Ker le z ustreznim znanjem lahko sprejemamo pravilne odločitve, bomo z Rokom Trdanom, vodjo projekta Finančni plac ter organizatorjem izobraževanja odraslih za področje digitalne in finančne pismenosti na Javnem zavodu Cene Štupar, preverili, katerih znanj nam na področju financ najbolj primanjkuje. Izkušnje z upravljanjem svojega denarja bo z nami delila tudi upokojenka Anja Žitnik. Kako smo varčevali nekoč in o varnem varčevanju v jeseni življenja se bomo pogovarjali z Miro Koporčić Veljić, direktorico Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov GIZ. Spletno in mobilno bančništvo nam lahko močno olajša življenje in prihrani veliko časa, a v digitalnem svetu na nas prežijo tudi številne nevarnosti. Število spletnih goljufij se povečuje, spletni goljufi pa so vse bolj iznajdljivi. Kako se zaščititi pred njimi, nam bo povedal Đani Begić, vodja službe varnosti pri Banki Intesa Sanpaolo. Naučili se bomo uporabljati tudi aplikacijo Flik za hitro in varno plačevanje z mobilnim telefonom ter oddajo zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij.
Krompirjev studio je tokrat ena velika delavnica. Mladi bodo Gaji in Klemnu pokazali, kaj vse lahko ustvariš sam - iz gline, iz recikliranega tekstila, iz lesa, učila se bosta tudi osnov kaligrafije, v gibalnem izzivu pa se bodo vsi skupaj poskusili zavozlati. Niki s prijatelji nas je popeljal na potep po Ptuju, na Krompirjevem odru pa bo zaplesala nadobudna mlada paraplesalka Neža Žaže.
Krompirjev studio je tokrat ena velika delavnica. Mladi bodo Gaji in Klemnu pokazali, kaj vse lahko ustvariš sam - iz gline, iz recikliranega tekstila, iz lesa, učila se bosta tudi osnov kaligrafije, v gibalnem izzivu pa se bodo vsi skupaj poskusili zavozlati. Niki s prijatelji nas je popeljal na potep po Ptuju, na Krompirjevem odru pa bo zaplesala nadobudna mlada paraplesalka Neža Žaže.
V tretjem četrtfinalnem boju za naziv Naj kmetica leta oddaje Japajade šov se bosta pomerili Petra Prešeren in Marija Bončina. Petra prihaja iz Srednje vasi v Bohinju, kjer na kmetiji pridelujejo avtohtono vrsto koruze, imajo pa tudi bogat rastlinjak. Marija pa prihaja iz Čadrga pri Tolminu, kjer imajo samooskrbno turistično kmetijo z živalmi, pridelujejo pa tudi lasten jogurt, albuminsko skuto ter druge mlečne izdelke. Za odlično slovensko glasbo pa bodo tokrat poskrbeli Ines Erbus, ansambel Storžič, Erosi, Firbci ter legendarni Alfi Nipič.
V tretjem četrtfinalnem boju za naziv Naj kmetica leta oddaje Japajade šov se bosta pomerili Petra Prešeren in Marija Bončina. Petra prihaja iz Srednje vasi v Bohinju, kjer na kmetiji pridelujejo avtohtono vrsto koruze, imajo pa tudi bogat rastlinjak. Marija pa prihaja iz Čadrga pri Tolminu, kjer imajo samooskrbno turistično kmetijo z živalmi, pridelujejo pa tudi lasten jogurt, albuminsko skuto ter druge mlečne izdelke. Za odlično slovensko glasbo pa bodo tokrat poskrbeli Ines Erbus, ansambel Storžič, Erosi, Firbci ter legendarni Alfi Nipič.
Medeja velja za eno od najradikalnejših grških tragedij. To je eden od najpretresljivejših antičnih mitov, ki še danes vznemirja gledališke ustvarjalce. Martin Kušej in Milo Rau sta ga interpretirala vsak po svoje. Kušejeva Medeja je nastala na osnovi dveh sodobnih dramskih besedil Simona Stona in Heinerja Müllerja. Bolj kot mitološke so ga zanimale psihološke in sociološke razsežnosti tragične junakinje. Milo Rau pa je Medejino zgodbo našel v resničnem življenju, ko je mati v Belgiji pobila svojih pet otrok. Uprizoril jo je s pomočjo otrok. Z režiserjema, ki sta v zadnjih letih zaznamovala evropski gledališki prostor, smo govorili tudi o poslanstvu sodobnega gledališča. V oddaji smo se pogovarjali še s filozofom dr. Mladenom Dolarjem in igralci Heleno Minić Matanić, Uliksom Fehminom, Julijo Klavžar, Mašo Žilavec in Vladom Vlaškaličem. Avtorica oddaje Marjana Ravnjak
Medeja velja za eno od najradikalnejših grških tragedij. To je eden od najpretresljivejših antičnih mitov, ki še danes vznemirja gledališke ustvarjalce. Martin Kušej in Milo Rau sta ga interpretirala vsak po svoje. Kušejeva Medeja je nastala na osnovi dveh sodobnih dramskih besedil Simona Stona in Heinerja Müllerja. Bolj kot mitološke so ga zanimale psihološke in sociološke razsežnosti tragične junakinje. Milo Rau pa je Medejino zgodbo našel v resničnem življenju, ko je mati v Belgiji pobila svojih pet otrok. Uprizoril jo je s pomočjo otrok. Z režiserjema, ki sta v zadnjih letih zaznamovala evropski gledališki prostor, smo govorili tudi o poslanstvu sodobnega gledališča. V oddaji smo se pogovarjali še s filozofom dr. Mladenom Dolarjem in igralci Heleno Minić Matanić, Uliksom Fehminom, Julijo Klavžar, Mašo Žilavec in Vladom Vlaškaličem. Avtorica oddaje Marjana Ravnjak
Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?
Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Sodobna tehnologija je postala del našega vsakdana. Tako imenovane pametne telefone, tablice, računalnike uporabljamo za delo in razvedrilo. A vse več ljudi je odvisnih od teh naprav in vsebin, ki jih ponujajo, težave zaradi pretirane rabe zaslonov pa opažajo že pri najmlajših. Kako lahko odrasli pomagamo otrokom – in sebi – zdravo uporabljati sodobno tehnologijo?
Sodobna tehnologija je postala del našega vsakdana. Tako imenovane pametne telefone, tablice, računalnike uporabljamo za delo in razvedrilo. A vse več ljudi je odvisnih od teh naprav in vsebin, ki jih ponujajo, težave zaradi pretirane rabe zaslonov pa opažajo že pri najmlajših. Kako lahko odrasli pomagamo otrokom – in sebi – zdravo uporabljati sodobno tehnologijo?