Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V zadnjem četrtfinalu se bosta za naziv Naj kmetica leta oddaje Japajade šov potegovali Jasna Kalan in Silva Cigoj. Jasna Kalan prihaja iz Podlešja pri Šentjurju in prevzema očetovo zeliščarsko kmetijo, Silva Cigoj pa prihaja s turistične kmetije Arkade Cigoj v Črničah. Gre za znano turistično kmetijo na Vipavskem, cenjena pa je tudi zaradi vrhunske kulinarike ter izvrstnih vin. Za odlično slovensko glasbo pa bodo tokrat poskrbeli Dejan Dogaja z družino in bendom, Tanja Zajc Zupan in Teja Saksida, ansambla Vzrock in Spev ter Mirna Reynolds, ki bo po 20 letih spet zapela uspešnico Zdravnik v novi preobleki.
V zadnjem četrtfinalu se bosta za naziv Naj kmetica leta oddaje Japajade šov potegovali Jasna Kalan in Silva Cigoj. Jasna Kalan prihaja iz Podlešja pri Šentjurju in prevzema očetovo zeliščarsko kmetijo, Silva Cigoj pa prihaja s turistične kmetije Arkade Cigoj v Črničah. Gre za znano turistično kmetijo na Vipavskem, cenjena pa je tudi zaradi vrhunske kulinarike ter izvrstnih vin. Za odlično slovensko glasbo pa bodo tokrat poskrbeli Dejan Dogaja z družino in bendom, Tanja Zajc Zupan in Teja Saksida, ansambla Vzrock in Spev ter Mirna Reynolds, ki bo po 20 letih spet zapela uspešnico Zdravnik v novi preobleki.
V Infodromu samo danes govorili o domačih nalogah. Pozanimali smo se, kdaj in kje jih najraje prepišete, in od učiteljev izvedeli, ali ugotovijo, da je vaša naloga prepisana. V Infogromu smo mimoidoče osnovnošolce na Slovenskem knjižnem sejmu vprašali, kam najraje odpotujejo med platnicami. Nekateri Infodromovci že imate fanta oziroma punco, in dokler so odnosi med vama prijetni in se oba počutita dobro, je vse v najlepšem redu. Težava nastane, če med vama pride do hujših prepirov, ukazovanja, nadzorovanja, tudi nasilja. Podrobno pod lupo o tem, kdaj odnos ni več zdrav in kje lahko poiščete pomoč. Otroški poročevalec Žan je pred mikrofon povabil kapetana slovenske odbojkarske reprezentance Tineta Urnauta in izvedel, katera odličja si še želi osvojiti. Enajstletni Timon pa ima za seboj izjemno dirkaško sezono v kartingu, s čimer si je zagotovil vstopnico za nastop na svetovnem prvenstvu v kartingu, ki bo v Bahrajnu.
V Infodromu samo danes govorili o domačih nalogah. Pozanimali smo se, kdaj in kje jih najraje prepišete, in od učiteljev izvedeli, ali ugotovijo, da je vaša naloga prepisana. V Infogromu smo mimoidoče osnovnošolce na Slovenskem knjižnem sejmu vprašali, kam najraje odpotujejo med platnicami. Nekateri Infodromovci že imate fanta oziroma punco, in dokler so odnosi med vama prijetni in se oba počutita dobro, je vse v najlepšem redu. Težava nastane, če med vama pride do hujših prepirov, ukazovanja, nadzorovanja, tudi nasilja. Podrobno pod lupo o tem, kdaj odnos ni več zdrav in kje lahko poiščete pomoč. Otroški poročevalec Žan je pred mikrofon povabil kapetana slovenske odbojkarske reprezentance Tineta Urnauta in izvedel, katera odličja si še želi osvojiti. Enajstletni Timon pa ima za seboj izjemno dirkaško sezono v kartingu, s čimer si je zagotovil vstopnico za nastop na svetovnem prvenstvu v kartingu, ki bo v Bahrajnu.
V Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije se počasi končuje velika razstava Barok na Slovenskem, med katero so potekali tudi baročni koncerti. Na enem od njih je med drugim zazvenel muzejski primerek baročne kljunaste flavte iz slonovine, ki ga kot edinega na svetu hrani Narodni muzej Slovenije, nanj pa je igrala Mateja Bajt. Poleg te flavte bomo spoznali še teorbo slovenskega izdelovalca Iva Magherinija iz Hrastovelj. V Gradcu pa smo na Konservatoriju Johanna Josepha Fuxa posneli Tanjo Vogrin, ki na konservatoriju in visoki šoli za glasbo poučuje baročno petje, sicer pa nastopa z različnimi komornimi zasedbami in je ena od redkih interpretk, ki se kot mezzosopranistka spremlja na baročni harfi. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
V Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije se počasi končuje velika razstava Barok na Slovenskem, med katero so potekali tudi baročni koncerti. Na enem od njih je med drugim zazvenel muzejski primerek baročne kljunaste flavte iz slonovine, ki ga kot edinega na svetu hrani Narodni muzej Slovenije, nanj pa je igrala Mateja Bajt. Poleg te flavte bomo spoznali še teorbo slovenskega izdelovalca Iva Magherinija iz Hrastovelj. V Gradcu pa smo na Konservatoriju Johanna Josepha Fuxa posneli Tanjo Vogrin, ki na konservatoriju in visoki šoli za glasbo poučuje baročno petje, sicer pa nastopa z različnimi komornimi zasedbami in je ena od redkih interpretk, ki se kot mezzosopranistka spremlja na baročni harfi. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
V uredništvo smo prejeli več pretresljivih posnetkov izživljanja nad onemoglimi, tudi dementnimi ljudmi v domu za starejše. Posnetki kažejo na dolgotrajno sprevrženo ravnanje nekaj zaposlenih s tamkajšnjimi stanovalci.
V uredništvo smo prejeli več pretresljivih posnetkov izživljanja nad onemoglimi, tudi dementnimi ljudmi v domu za starejše. Posnetki kažejo na dolgotrajno sprevrženo ravnanje nekaj zaposlenih s tamkajšnjimi stanovalci.
Na Krasu so raziskovalci odkrili nekaj, kar spreminja naše razumevanje preteklosti: kilometre dolge pasti za lovljenje divjadi. Do zdaj smo si evropskega lovca predstavljali kot nekoga, ki ujame eno žival. Najdba teh pasti pa je spremenila naš pogled na Evropo po ledeni dobi. Odkritje je omogočilo aerolasersko skeniranje Slovenije, s katerim lahko raziskovalci vidijo tisto, kar je bilo stoletja skrito očem. Kako so te megastrukture nastale, kaj pomenijo za razumevanje prazgodovinskih skupnosti in zakaj so morda prve prave arhitekture v Evropi, zgrajene še pred mesti, kmetijstvom in kovinami?
Na Krasu so raziskovalci odkrili nekaj, kar spreminja naše razumevanje preteklosti: kilometre dolge pasti za lovljenje divjadi. Do zdaj smo si evropskega lovca predstavljali kot nekoga, ki ujame eno žival. Najdba teh pasti pa je spremenila naš pogled na Evropo po ledeni dobi. Odkritje je omogočilo aerolasersko skeniranje Slovenije, s katerim lahko raziskovalci vidijo tisto, kar je bilo stoletja skrito očem. Kako so te megastrukture nastale, kaj pomenijo za razumevanje prazgodovinskih skupnosti in zakaj so morda prve prave arhitekture v Evropi, zgrajene še pred mesti, kmetijstvom in kovinami?
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Slovenska karitas in RTV Slovenija prirejata 35. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20.00 v Dvorani Golovec v Celju. Koncert bodo prenašali TV Slovenija, Prvi program Radia Slovenija in Radio Ognjišče. Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč. Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Številni nastopajoči glasbeniki in pevci bodo tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovorili slovensko javnost. Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: skupina Diamanti, Alenka Godec, Alfi Nipič, Erosi, Jan Plestenjak, Monika Avsenik, Luka Sešek, Tine Lustek, Matej Šoklič, Nika Zorjan, Nina Strnad, Nuša Derenda, Raubarji in zbor OŠ Alojzija Šuštarja. Dobrodelni koncert bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, Kara Eva Kukovičič v studiu v Ljubljani, kjer nas čaka prav posebno glasbeno presenečenje. Scenarij: Mojca Kepic, režija: Aljaž Bastič. V letu 2024 se je med koncertom za družine v stiski zbralo 195.000 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu, v spremljajočih akcijah Klica dobrote ter v drugih lokalnih akcijah materialno pomoč vsako leto prejme preko 20.000 družin po vsej Sloveniji. V času neposrednega televizijskega in radijskega prenosa koncerta se lahko s telefonskim darovanjem aktivno vključite v akcijo. Z vašo podporo bomo pomagali slovenskim družinam v stiski, ki potrebujejo našo pomoč. Koncert je tudi priložnost, da opozorimo na težke razmere številnih družin in iz srca zahvalimo vsem darovalcem za njihovo solidarnost skozi vse leto.
Slovenska karitas in RTV Slovenija prirejata 35. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20.00 v Dvorani Golovec v Celju. Koncert bodo prenašali TV Slovenija, Prvi program Radia Slovenija in Radio Ognjišče. Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč. Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Številni nastopajoči glasbeniki in pevci bodo tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovorili slovensko javnost. Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: skupina Diamanti, Alenka Godec, Alfi Nipič, Erosi, Jan Plestenjak, Monika Avsenik, Luka Sešek, Tine Lustek, Matej Šoklič, Nika Zorjan, Nina Strnad, Nuša Derenda, Raubarji in zbor OŠ Alojzija Šuštarja. Dobrodelni koncert bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, Kara Eva Kukovičič v studiu v Ljubljani, kjer nas čaka prav posebno glasbeno presenečenje. Scenarij: Mojca Kepic, režija: Aljaž Bastič. V letu 2024 se je med koncertom za družine v stiski zbralo 195.000 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu, v spremljajočih akcijah Klica dobrote ter v drugih lokalnih akcijah materialno pomoč vsako leto prejme preko 20.000 družin po vsej Sloveniji. V času neposrednega televizijskega in radijskega prenosa koncerta se lahko s telefonskim darovanjem aktivno vključite v akcijo. Z vašo podporo bomo pomagali slovenskim družinam v stiski, ki potrebujejo našo pomoč. Koncert je tudi priložnost, da opozorimo na težke razmere številnih družin in iz srca zahvalimo vsem darovalcem za njihovo solidarnost skozi vse leto.
V Centru varne vožnje na Vranskem so poklicni vozniki tovornjakov govorili o tem, s čim se v prometu najpogosteje soočajo ter kaj bi morali vedeti vozniki osebnih avtomobilov. Za volan tovornjaka je sedla tudi ministrica Alenka Bratušek. Preverili smo, kaj električna logistika pomeni v praksi in kakšne izkušnje imajo tisti, ki jo že uporabljajo za dostavo. V Slovenijo prihaja nova znamka Vinfast iz Vietnama. Predstavili bomo prve modele, ki prihajajo na trg. Beseda bo tudi o novem vozilu Volkswagen T-Roc.
V Centru varne vožnje na Vranskem so poklicni vozniki tovornjakov govorili o tem, s čim se v prometu najpogosteje soočajo ter kaj bi morali vedeti vozniki osebnih avtomobilov. Za volan tovornjaka je sedla tudi ministrica Alenka Bratušek. Preverili smo, kaj električna logistika pomeni v praksi in kakšne izkušnje imajo tisti, ki jo že uporabljajo za dostavo. V Slovenijo prihaja nova znamka Vinfast iz Vietnama. Predstavili bomo prve modele, ki prihajajo na trg. Beseda bo tudi o novem vozilu Volkswagen T-Roc.
TV klinika z Davidom Zupančičem
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
Ali prijatelji in prijateljice lahko poslušajo drugačno glasbo, se drugače oblačijo, hodijo na druge zabave, prihajajo iz druge države, so druge vere, kulture? Ali kulturne razlike zbližujejo ali razdružujejo? Kako pa je s prijateljstvi, če gre za mlado osebo, ki uporablja voziček ali pa ima avtizem? O tem sta se Urška Henigman in Neža Prah Seničar z mladimi pogovarjali na dogodku Prijateljstvo in drugi v Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v Velenju, priredbo skladbe Prvič je pripravila skupina Nimfort, svoje izkušnje v prijateljskih odnosih sta delila tudi igralka in radijska voditeljica Vesna Ponorac in igralec Matej Puc.
Ali prijatelji in prijateljice lahko poslušajo drugačno glasbo, se drugače oblačijo, hodijo na druge zabave, prihajajo iz druge države, so druge vere, kulture? Ali kulturne razlike zbližujejo ali razdružujejo? Kako pa je s prijateljstvi, če gre za mlado osebo, ki uporablja voziček ali pa ima avtizem? O tem sta se Urška Henigman in Neža Prah Seničar z mladimi pogovarjali na dogodku Prijateljstvo in drugi v Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v Velenju, priredbo skladbe Prvič je pripravila skupina Nimfort, svoje izkušnje v prijateljskih odnosih sta delila tudi igralka in radijska voditeljica Vesna Ponorac in igralec Matej Puc.