Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kaj se zgodi, če si zelen grahek zaželi rdečo piko … Pripoveduje: Mojca Ribič. Napisala: Gina Rück Paquet. Prevedla: Ferdinanda Pleško. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Kaj se zgodi, če si zelen grahek zaželi rdečo piko … Pripoveduje: Mojca Ribič. Napisala: Gina Rück Paquet. Prevedla: Ferdinanda Pleško. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
V obeh zgodbah so živali pametnejše od človeka … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Grški ljudski pravljici. Prevedla: Klarisa Jovanovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
V obeh zgodbah so živali pametnejše od človeka … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Grški ljudski pravljici. Prevedla: Klarisa Jovanovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Kaj med počitnicami počnejo pravi kralji? Pripoveduje: Robert Waltl. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Kaj med počitnicami počnejo pravi kralji? Pripoveduje: Robert Waltl. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Oče Rac in mama Čopka vodita svoje male račke v okolju, ki so ga ljudje že čisto spremenili in skoraj ni več primerno za divje živali. Račja družina mora zato premagovati zmeraj nove težave, če hoče preživeti. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Rac - Janez Hočevar Čopka – Barbara Žefran Račke - Sabina Kogovšek, Dunja Zupanc Racmančki - Tom Ban, Blaž Valič Kuža Pazi - Grega Čušin Labod - Karli Brišnik Gašper - Petra Rojnik Gašperjeva mama - Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2002.
Oče Rac in mama Čopka vodita svoje male račke v okolju, ki so ga ljudje že čisto spremenili in skoraj ni več primerno za divje živali. Račja družina mora zato premagovati zmeraj nove težave, če hoče preživeti. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Rac - Janez Hočevar Čopka – Barbara Žefran Račke - Sabina Kogovšek, Dunja Zupanc Racmančki - Tom Ban, Blaž Valič Kuža Pazi - Grega Čušin Labod - Karli Brišnik Gašper - Petra Rojnik Gašperjeva mama - Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2002.
Ker starec ne poseka drevesa, mu ptica nanosi drv … Pripoveduje: Janez Starina. Turinska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Ker starec ne poseka drevesa, mu ptica nanosi drv … Pripoveduje: Janez Starina. Turinska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Dobra dva tedna počitnic sta že za nami, še mesec in pol bolj ali manj brezskrbnih počitniških dni še pred vami in priložnosti za kakšno dogodivščino. In kako bodoči devetošolci, ki obiskujejo Osnovno šolo Prežihovega Voranca v Ljubljani, poskrbijo, da dan ni podoben dnevu? Kako se dogovarjajo o domačih opravilih in tudi o izgovorih zanje? Pa o poletnih večerih, iskanju osvežitve v senci ali vodi v tokratni oddaji, ki bo tudi glasbeno obarvana …
Dobra dva tedna počitnic sta že za nami, še mesec in pol bolj ali manj brezskrbnih počitniških dni še pred vami in priložnosti za kakšno dogodivščino. In kako bodoči devetošolci, ki obiskujejo Osnovno šolo Prežihovega Voranca v Ljubljani, poskrbijo, da dan ni podoben dnevu? Kako se dogovarjajo o domačih opravilih in tudi o izgovorih zanje? Pa o poletnih večerih, iskanju osvežitve v senci ali vodi v tokratni oddaji, ki bo tudi glasbeno obarvana …
Tokrat vas vabimo v čarobni svet japonske ljudske pravljice z naslovom Pahljača mladosti, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice. Pravljica pripoveduje o skrivnostni pahljači, ki ima čudežno moč – vrača mladost tistemu, ki jo uporabi. A kot v vseh modrih pripovedkah, se tudi tu izkaže, da čudeži niso brez posledic. Zgodba nas popelje v razmislek o staranju, hrepenenju in resnični vrednosti življenja.
Tokrat vas vabimo v čarobni svet japonske ljudske pravljice z naslovom Pahljača mladosti, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice. Pravljica pripoveduje o skrivnostni pahljači, ki ima čudežno moč – vrača mladost tistemu, ki jo uporabi. A kot v vseh modrih pripovedkah, se tudi tu izkaže, da čudeži niso brez posledic. Zgodba nas popelje v razmislek o staranju, hrepenenju in resnični vrednosti življenja.
V naših sobotnih radijskih oddajah Zverinice spoznavamo različne živali, te pa so včasih gostje tudi v naši rubriki Zakajček. Danes gremo na potep z živalco, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove. Takole nekako se oglaša – bzzzzzz bzzzz … Več pa v naslednjih minutah s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.
V naših sobotnih radijskih oddajah Zverinice spoznavamo različne živali, te pa so včasih gostje tudi v naši rubriki Zakajček. Danes gremo na potep z živalco, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove. Takole nekako se oglaša – bzzzzzz bzzzz … Več pa v naslednjih minutah s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.
Tudi med počitnicami se slišimo in srečujemo na naših radijskih valovih. Tokrat smo se odpravili v Postojno, kjer se šolarji z OŠ Antona Globočnika na šolskem igrišču srečujejo tudi med počitnicami. Bodoči petošolci so nam povedali, kako preženejo počitniški dolgčas, zaigrajo košarko ali si privoščijo kepico najljubšega sladoleda. Sestavili pa bodo tudi poletni jedilnik!
Tudi med počitnicami se slišimo in srečujemo na naših radijskih valovih. Tokrat smo se odpravili v Postojno, kjer se šolarji z OŠ Antona Globočnika na šolskem igrišču srečujejo tudi med počitnicami. Bodoči petošolci so nam povedali, kako preženejo počitniški dolgčas, zaigrajo košarko ali si privoščijo kepico najljubšega sladoleda. Sestavili pa bodo tudi poletni jedilnik!
Deček Jure in deček - risbica sta prijatelja. Pripovedujeta Jelena Sitar in Igor Cvetko. Napisala: Jelena Sitar. Avtor glasbe Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Deček Jure in deček - risbica sta prijatelja. Pripovedujeta Jelena Sitar in Igor Cvetko. Napisala: Jelena Sitar. Avtor glasbe Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Vse trave in vrtovi so njena bleščeča dvorana … Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Marija Peršuh. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Vse trave in vrtovi so njena bleščeča dvorana … Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Marija Peršuh. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov … Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov … Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Nove morske dogodivščine polža Martina in šolarja Jana. Pripoveduje: Kristjan Muck. Napisal: Gojko Bervar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Nove morske dogodivščine polža Martina in šolarja Jana. Pripoveduje: Kristjan Muck. Napisal: Gojko Bervar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Poletne dogodivčine polža Martina in šolarja Jana. Pripoveduje: Kristjan Muck. Napisal: Gojko Bervar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Poletne dogodivčine polža Martina in šolarja Jana. Pripoveduje: Kristjan Muck. Napisal: Gojko Bervar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Dimnikarček se zaljubi … Pripoveduje: Aleš Valič. Napisal: Peter Glocko. Prevedla: Bilka Mate. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1986.
Dimnikarček se zaljubi … Pripoveduje: Aleš Valič. Napisal: Peter Glocko. Prevedla: Bilka Mate. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1986.
V radijski igri si zdolgočaseni fantiček Tinček krajša čas s telefoniranjem različnim ljudem in z izleti v domišljijo. Igro odlikujejo sproščen humor, bogata domišljija in duhovit dialog. Režiser: Marjan Marinc Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe za uvodno pesem: Borut Lesjak Pevec – Janez Hočevar Tinček – Violeta Tomič Pinček – Maja Končar Mama – Jerica Mrzel Ženska – Marijana Brecelj Moški – Aleš Valič Fonze – Roman Končar Stric – Tone Homar Poštar – Ivan Rupnik Kit – Janez Albreht Eskim – Janez Hočevar Tjulenj – Marko Okorn Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1987.
V radijski igri si zdolgočaseni fantiček Tinček krajša čas s telefoniranjem različnim ljudem in z izleti v domišljijo. Igro odlikujejo sproščen humor, bogata domišljija in duhovit dialog. Režiser: Marjan Marinc Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe za uvodno pesem: Borut Lesjak Pevec – Janez Hočevar Tinček – Violeta Tomič Pinček – Maja Končar Mama – Jerica Mrzel Ženska – Marijana Brecelj Moški – Aleš Valič Fonze – Roman Končar Stric – Tone Homar Poštar – Ivan Rupnik Kit – Janez Albreht Eskim – Janez Hočevar Tjulenj – Marko Okorn Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1987.
Kako se je Janko ustrašil svoje bele srajce. Pripoveduje: Jadranka Tomažič. Napisala: Antonija Grmek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Kako se je Janko ustrašil svoje bele srajce. Pripoveduje: Jadranka Tomažič. Napisala: Antonija Grmek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Čeprav je poletje, Program za mlade ni na počitnicah, temveč sledi mladim na različne tabore, letovanja in delavnice, da preverimo, kako se imate. Ta teden smo obiskali 17. poletni tabor Kozje in od Naje, Anameri, Vida, Eve, Svita in Jurija izvedeli veliko o športnih treningih, likovnih delavnicah, telefonih, večerih in hrani na taboru.
Čeprav je poletje, Program za mlade ni na počitnicah, temveč sledi mladim na različne tabore, letovanja in delavnice, da preverimo, kako se imate. Ta teden smo obiskali 17. poletni tabor Kozje in od Naje, Anameri, Vida, Eve, Svita in Jurija izvedeli veliko o športnih treningih, likovnih delavnicah, telefonih, večerih in hrani na taboru.
V tokratnih pravljičnih minutah vas vabimo k poslušanju bolgarske ljudske pravljice O lisici in mlinarju, ki jo pripoveduje Tanja Vreš iz Mariborske knjižnice. S prebrisanostjo in zvijačo lisica znova dokaže, da se zna obrniti v svojo korist – tudi v mlinu! Pravljica, ki nasmeje in spomni, da pretkanost ni vedno prava pot, bo razveselila tako mlade kot mlade po srcu.
V tokratnih pravljičnih minutah vas vabimo k poslušanju bolgarske ljudske pravljice O lisici in mlinarju, ki jo pripoveduje Tanja Vreš iz Mariborske knjižnice. S prebrisanostjo in zvijačo lisica znova dokaže, da se zna obrniti v svojo korist – tudi v mlinu! Pravljica, ki nasmeje in spomni, da pretkanost ni vedno prava pot, bo razveselila tako mlade kot mlade po srcu.
V vročih poletnih dneh vsi iščemo osvežitev, ki nas ohladi, osveži in napolni z energijo. Marsikdo si rad privošči – tudi za zajtrk že – smuti. Nekateri mu rečejo tudi zmešanček. Kako ga pripravimo in kaj vse lahko damo v smuti pa izveste v današnjem Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.
V vročih poletnih dneh vsi iščemo osvežitev, ki nas ohladi, osveži in napolni z energijo. Marsikdo si rad privošči – tudi za zajtrk že – smuti. Nekateri mu rečejo tudi zmešanček. Kako ga pripravimo in kaj vse lahko damo v smuti pa izveste v današnjem Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.
Poleti je čas tudi za različne tabore, letovanja in počitniška varstva. Program za mlade je preveril, kako se imajo najmlajši na 17. poletnem taboru Kozje: Kako preživljajo dneve, s katero športno dejavnostjo se najraje ukvarjajo, kaj so že narisali in kje se v teh vročih dneh hladijo? Seveda pa nismo pozabili na Zverinice in Zakajčka.
Poleti je čas tudi za različne tabore, letovanja in počitniška varstva. Program za mlade je preveril, kako se imajo najmlajši na 17. poletnem taboru Kozje: Kako preživljajo dneve, s katero športno dejavnostjo se najraje ukvarjajo, kaj so že narisali in kje se v teh vročih dneh hladijo? Seveda pa nismo pozabili na Zverinice in Zakajčka.
Gaj in njegova mama sta prepričana, da lahko sobo povečata. Le kako jima bo to uspelo? Pripoveduje: Robert Waltl. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Gaj in njegova mama sta prepričana, da lahko sobo povečata. Le kako jima bo to uspelo? Pripoveduje: Robert Waltl. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Ljudje so postali žejni besed … Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Ljudje so postali žejni besed … Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Ko ozdravi, je spet tu veselje. Pripoveduje: Ivo Ban. Napisal: Primož Pečenko. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Ko ozdravi, je spet tu veselje. Pripoveduje: Ivo Ban. Napisal: Primož Pečenko. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Bodu pri plavanju pomaga sinja riba … Pripoveduje: Branko Miklavc. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Bodu pri plavanju pomaga sinja riba … Pripoveduje: Branko Miklavc. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Grajskemu duhu je dolgčas in treba ga je zabavati! Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Grajskemu duhu je dolgčas in treba ga je zabavati! Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Razmišljanja dveh nilskih konjev … Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Razmišljanja dveh nilskih konjev … Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Slušna pravljica po istoimenski zgodbi, ki je tako rekoč del našega kolektivnega spomina, pripoveduje o dogodivščinah otrok na enem izmed dalmatinskih otokov; rekli so mu tudi Galebji otok. Bolj znana inačica te Seliškarjeve zgodbe je seveda filmska nadaljevanka v režijski upodobitvi Franceta Štiglica iz leta 1970, zvočno upodobitev, ki jo boste slišali danes, pa je podpisal prav tako filmski režiser France Kosmač, in to že leta 1958. Vezalec – Marjan Kralj Ivo – Iztok Klemenčič Ded Just – Aleksander Valič Brazilec – Jože Zupan Delovodja kamnoloma – Slavo Švajger Lorenzo – Dušan Škedl Ante – Maks Bajc Čuvaj – Janko Hočevar Oficir – Stane Česnik Delavec v kamnolomu – Ludvik Pečar Režiser: France Kosmač Tonska mojstrica: Ivica Štrukelj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1958
Slušna pravljica po istoimenski zgodbi, ki je tako rekoč del našega kolektivnega spomina, pripoveduje o dogodivščinah otrok na enem izmed dalmatinskih otokov; rekli so mu tudi Galebji otok. Bolj znana inačica te Seliškarjeve zgodbe je seveda filmska nadaljevanka v režijski upodobitvi Franceta Štiglica iz leta 1970, zvočno upodobitev, ki jo boste slišali danes, pa je podpisal prav tako filmski režiser France Kosmač, in to že leta 1958. Vezalec – Marjan Kralj Ivo – Iztok Klemenčič Ded Just – Aleksander Valič Brazilec – Jože Zupan Delovodja kamnoloma – Slavo Švajger Lorenzo – Dušan Škedl Ante – Maks Bajc Čuvaj – Janko Hočevar Oficir – Stane Česnik Delavec v kamnolomu – Ludvik Pečar Režiser: France Kosmač Tonska mojstrica: Ivica Štrukelj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1958
Pravljica o Janku in Metki malo drugače … Pripoveduje: Milena Janežič. Napisala: Kirsti Kivinen. Prevedla: Jelka Ovaska. Posneto v studiih Radia Slovenija 1986.
Pravljica o Janku in Metki malo drugače … Pripoveduje: Milena Janežič. Napisala: Kirsti Kivinen. Prevedla: Jelka Ovaska. Posneto v studiih Radia Slovenija 1986.
Program Varno na kolesu povezuje mlade kolesarje in tudi tiste, ki se varnega kolesarjenja šele učijo, da skozi celotno šolsko leto sodelujejo in tekmujejo v dveh sklopih programa, Postajam kolesar in Aktivno na kolesu. Prvi sklop je namenjen tistim, ki se pripravljajo na opravljanje kolesarskega izpita, drugi pa osnovnošolcem v vseh razredih. Mladi v obeh sklopih opravljajo različne naloge, povezane s kolesarjenjem, na koncu leta pa jih čaka razglasitev rezultatov, katera šola je osvojila nagrado v posameznem sklopu programa. V oddaji Hudo! so se nam pridružili mladi zmagovalci sklopa Aktivno na kolesu z Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak in njihova mentorica ter zmagovalec 31. državnega šolskega kolesarskega tekmovanja Kaj veš o prometu?
Program Varno na kolesu povezuje mlade kolesarje in tudi tiste, ki se varnega kolesarjenja šele učijo, da skozi celotno šolsko leto sodelujejo in tekmujejo v dveh sklopih programa, Postajam kolesar in Aktivno na kolesu. Prvi sklop je namenjen tistim, ki se pripravljajo na opravljanje kolesarskega izpita, drugi pa osnovnošolcem v vseh razredih. Mladi v obeh sklopih opravljajo različne naloge, povezane s kolesarjenjem, na koncu leta pa jih čaka razglasitev rezultatov, katera šola je osvojila nagrado v posameznem sklopu programa. V oddaji Hudo! so se nam pridružili mladi zmagovalci sklopa Aktivno na kolesu z Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak in njihova mentorica ter zmagovalec 31. državnega šolskega kolesarskega tekmovanja Kaj veš o prometu?
Prisluhnite čudoviti ruski ljudski pravljici Trije medvedi, ki nas popelje v domišljijski svet nenavadne srečanja med deklico in družino medvedov. Pravljica skozi preprost, a slikovit jezik uči o spoštovanju tuje lastnine, radovednosti in posledicah neprevidnega vedenja. Zgodbo pripoveduje Sabina Kotnik iz Mariborske knjižnice, ki s toplino in izraznim pripovedovanjem pravljici vdahne poseben čar. Primerno za otroke in vse, ki radi prisluhnejo klasičnim pripovedim iz zakladnice ljudskega izročila.
Prisluhnite čudoviti ruski ljudski pravljici Trije medvedi, ki nas popelje v domišljijski svet nenavadne srečanja med deklico in družino medvedov. Pravljica skozi preprost, a slikovit jezik uči o spoštovanju tuje lastnine, radovednosti in posledicah neprevidnega vedenja. Zgodbo pripoveduje Sabina Kotnik iz Mariborske knjižnice, ki s toplino in izraznim pripovedovanjem pravljici vdahne poseben čar. Primerno za otroke in vse, ki radi prisluhnejo klasičnim pripovedim iz zakladnice ljudskega izročila.
Poletni počitniški dnevi so za večino otrok brezskrbni, kar je tudi prav. A to žal ne pomeni, da nesreča takrat počiva in da se nam poleti ne more nič pripetiti. Sploh pri igri na igrišču, igranju nogometa ali košarke ali pa pri vožnji s kolesom. Kako se takrat odzovemo, kako pravilno ravnamo, ko pride do kakšne manjše poškodbe – o tem v današnjem Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.
Poletni počitniški dnevi so za večino otrok brezskrbni, kar je tudi prav. A to žal ne pomeni, da nesreča takrat počiva in da se nam poleti ne more nič pripetiti. Sploh pri igri na igrišču, igranju nogometa ali košarke ali pa pri vožnji s kolesom. Kako se takrat odzovemo, kako pravilno ravnamo, ko pride do kakšne manjše poškodbe – o tem v današnjem Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.
Začetek poletnih počitnic kar kliče po zabavnih in ustvarjalnih izzivih. Letos lahko k svojim poletnim projektom dodaste še izdelovanje lutk. Prav o njih se bomo pogovarjali v tokratni oddaji Radijski ringaraja z dekleti z Osnovne šole Kašelj, ki so članice šolske lutkovne skupine Tutke frutke. Z njo so se s predstavo z naslovom Zgodba z eno besedo predstavile na lutkovnem tekmovanju v Kamniku. Spoznali bomo, kako nastanejo lutke in kako pripraviti svojo lutkovno predstavo, ki jo lahko mladi poslušalci poleti sami priredite doma.
Začetek poletnih počitnic kar kliče po zabavnih in ustvarjalnih izzivih. Letos lahko k svojim poletnim projektom dodaste še izdelovanje lutk. Prav o njih se bomo pogovarjali v tokratni oddaji Radijski ringaraja z dekleti z Osnovne šole Kašelj, ki so članice šolske lutkovne skupine Tutke frutke. Z njo so se s predstavo z naslovom Zgodba z eno besedo predstavile na lutkovnem tekmovanju v Kamniku. Spoznali bomo, kako nastanejo lutke in kako pripraviti svojo lutkovno predstavo, ki jo lahko mladi poslušalci poleti sami priredite doma.
Bo začarana ščuka pomagala rešiti uganke zlobne čarovnice? Pripoveduje: Robert Waltl. Poljska ljudska pravljica. Prevedla: Gitica Jakopin. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Bo začarana ščuka pomagala rešiti uganke zlobne čarovnice? Pripoveduje: Robert Waltl. Poljska ljudska pravljica. Prevedla: Gitica Jakopin. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Kako je zajčica Bibi našla način, da si živali povrnejo izgubljene stvari. Pripoveduje: Polona Juh. Napisala: Sonja Žnidarčič. Pravljica z natečaja za oddajo lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Kako je zajčica Bibi našla način, da si živali povrnejo izgubljene stvari. Pripoveduje: Polona Juh. Napisala: Sonja Žnidarčič. Pravljica z natečaja za oddajo lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Deček je hodil po svetu in iskal srečo … Pripovedujeta: Martina Maurič Lazar in Gregor Čušin. Napisala: Irena Androjna. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Deček je hodil po svetu in iskal srečo … Pripovedujeta: Martina Maurič Lazar in Gregor Čušin. Napisala: Irena Androjna. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
... dela slike po svoje … Pripoveduje: Barbara Krajnc. Napisal: Miha Mate. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
... dela slike po svoje … Pripoveduje: Barbara Krajnc. Napisal: Miha Mate. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Prišel je trenutek, ko si mora mlada koala poiskati svoje bivališče. To ni preprosto, saj je ves čas zaspana, vsa drevesa so zasedena in ponoči nanjo prežijo plenilci. Je svetovna prvakinja v spanju. Spi dvajset ur na dan, celo več kot lenivec. S svojim čokatim telesom, velikim ploščatim nosom, kostanjevo rjavim in srebrnosivim kožuhom ter velikimi okroglimi uhlji, obraslimi z dolgimi belimi dlakami, je videti kot smešen medvedek. Živi v Avstraliji, v čudoviti pokrajini Modrega gorovja. Najdemo jo v evkaliptusovem gozdu, visoko v vrhovih dreves, nekaj deset metrov nad tlemi. Večino časa preživi v krošnjah tega tako imenovanega gozdnega pokrova. Zaradi svojega gostega kožuha je eden redkih sesalcev, ki živijo na drevesih in ne delajo gnezd. Koala se hrani samo z evkaliptusom: z njegovimi plodovi, popki, lubjem in zlasti z listi, vendar ne z vsemi! Dobro pazi, da poje le najstarejše liste, saj novi vsebujejo preveč strupenih snovi, ki so lahko zanjo usodni.
Prišel je trenutek, ko si mora mlada koala poiskati svoje bivališče. To ni preprosto, saj je ves čas zaspana, vsa drevesa so zasedena in ponoči nanjo prežijo plenilci. Je svetovna prvakinja v spanju. Spi dvajset ur na dan, celo več kot lenivec. S svojim čokatim telesom, velikim ploščatim nosom, kostanjevo rjavim in srebrnosivim kožuhom ter velikimi okroglimi uhlji, obraslimi z dolgimi belimi dlakami, je videti kot smešen medvedek. Živi v Avstraliji, v čudoviti pokrajini Modrega gorovja. Najdemo jo v evkaliptusovem gozdu, visoko v vrhovih dreves, nekaj deset metrov nad tlemi. Večino časa preživi v krošnjah tega tako imenovanega gozdnega pokrova. Zaradi svojega gostega kožuha je eden redkih sesalcev, ki živijo na drevesih in ne delajo gnezd. Koala se hrani samo z evkaliptusom: z njegovimi plodovi, popki, lubjem in zlasti z listi, vendar ne z vsemi! Dobro pazi, da poje le najstarejše liste, saj novi vsebujejo preveč strupenih snovi, ki so lahko zanjo usodni.
Osa ne sme izgubljati časa, nahraniti mora deset tisoč ust. Napoti se na piknik ljudi, kjer jo čaka visokoleteča naloga, izmakniti mora pršut! Zvesta je svoji kraljici matici, ki je ustvarila osnovo za osje gnezdo. Sprva v osirju ni bilo veliko os, toda z izleganjem vedno novih jajčec v njem živi zelo velika družina, v kateri ima vsaka osa svojo nalogo. Matice izlegajo jajčeca, iz katerih se razvijejo delavke, ki nabirajo hrano, pa tudi troti in nove matice. Vsaka osa ima torej točno določeno nalogo. Za vrsto navadna osa pravimo, da je koristoljubna že po naravi. Zaradi dobre organizacije življenje v osji skupnosti poteka nemoteno in je dober primer evsocialnosti. Bistvenega pomena je vloga os delavk, saj te hranijo ličinke.
Osa ne sme izgubljati časa, nahraniti mora deset tisoč ust. Napoti se na piknik ljudi, kjer jo čaka visokoleteča naloga, izmakniti mora pršut! Zvesta je svoji kraljici matici, ki je ustvarila osnovo za osje gnezdo. Sprva v osirju ni bilo veliko os, toda z izleganjem vedno novih jajčec v njem živi zelo velika družina, v kateri ima vsaka osa svojo nalogo. Matice izlegajo jajčeca, iz katerih se razvijejo delavke, ki nabirajo hrano, pa tudi troti in nove matice. Vsaka osa ima torej točno določeno nalogo. Za vrsto navadna osa pravimo, da je koristoljubna že po naravi. Zaradi dobre organizacije življenje v osji skupnosti poteka nemoteno in je dober primer evsocialnosti. Bistvenega pomena je vloga os delavk, saj te hranijo ličinke.
Če bi se želeli z vso hitrostjo spustiti z gore, bi bil gams prav gotovo prava žival za to nalogo. Toda po drugi strani ta sodoprsti kopitar ne mara pustolovščin, kot je na primer ta, da ostane sam, daleč stran od svojega tropa. Ne, prav zares, v skupini se gams počuti veliko varneje. Gamsi imajo zelo radi gorske rastline, trave, cvetlice in alpsko deteljo. To je zanje odličen obrok. Vendar je te hrane na visokih nadmorskih višinah malo, zato se gams včasih oddalji od tropa in sam odide na pašo. Gamsi se dobro počutijo pri premagovanju višinskih razlik in so pri tem zanesljivi kot vzpenjače. Z lahkoto se povzpnejo na goro, ne da bi jih pri tem zanašalo. Če bi morali ljudje početi kaj podobnega, bi bili močno zadihani že po nekaj metrih. Gams pa ni utrujen, saj ima glede na svojo velikost veliko srce, ki tehta okoli 350 gramov. Človeško srce tehta največ 250 gramov. Poleg tega ima gams v krvi štirikrat do petkrat več rdečih krvničk, kot jih ima človek, zato lažje prenaša napore. Nič čudnega, da velja za simbol hitrosti v gorskem okolju in je zmagovalec na najstrmejših poteh!
Če bi se želeli z vso hitrostjo spustiti z gore, bi bil gams prav gotovo prava žival za to nalogo. Toda po drugi strani ta sodoprsti kopitar ne mara pustolovščin, kot je na primer ta, da ostane sam, daleč stran od svojega tropa. Ne, prav zares, v skupini se gams počuti veliko varneje. Gamsi imajo zelo radi gorske rastline, trave, cvetlice in alpsko deteljo. To je zanje odličen obrok. Vendar je te hrane na visokih nadmorskih višinah malo, zato se gams včasih oddalji od tropa in sam odide na pašo. Gamsi se dobro počutijo pri premagovanju višinskih razlik in so pri tem zanesljivi kot vzpenjače. Z lahkoto se povzpnejo na goro, ne da bi jih pri tem zanašalo. Če bi morali ljudje početi kaj podobnega, bi bili močno zadihani že po nekaj metrih. Gams pa ni utrujen, saj ima glede na svojo velikost veliko srce, ki tehta okoli 350 gramov. Človeško srce tehta največ 250 gramov. Poleg tega ima gams v krvi štirikrat do petkrat več rdečih krvničk, kot jih ima človek, zato lažje prenaša napore. Nič čudnega, da velja za simbol hitrosti v gorskem okolju in je zmagovalec na najstrmejših poteh!
Odkar njegova samica pričakuje mladiče, kojot lovi za dva. Ni lahko ujeti ježevca, če loviš sam, se počutiš premalo ljubljenega in te na cedilu pusti jazbec! Kojot je manjši in vitkejši od volka. Ima podolgovat gobec in bolj košat rep kot pes. Njegovi uhlji so široki in pokončni, kožuh je siv in rjavkast, oči ima rumene. Pri kojotih je družina zelo pomembna. Samec in samica ostaneta skupaj vse življenje in si delita brlog in ozemlje. Če imata mladiče, zanje skrbita oba od staršev. Kojot ima med vsemi predstavniki družine psov najbolj razširjen nabor oglašanj. Pozna najmanj enajst različnih oglašanj, s katerimi se sporazumeva, to je lahko klic za preplah, oglašanje ob podreditvi, spoznavanju, ob pozdravu ali zastraševanju … Najznačilnejše je oglašanje samotarskega kojota, ki opozarja nase druge kojote.
Odkar njegova samica pričakuje mladiče, kojot lovi za dva. Ni lahko ujeti ježevca, če loviš sam, se počutiš premalo ljubljenega in te na cedilu pusti jazbec! Kojot je manjši in vitkejši od volka. Ima podolgovat gobec in bolj košat rep kot pes. Njegovi uhlji so široki in pokončni, kožuh je siv in rjavkast, oči ima rumene. Pri kojotih je družina zelo pomembna. Samec in samica ostaneta skupaj vse življenje in si delita brlog in ozemlje. Če imata mladiče, zanje skrbita oba od staršev. Kojot ima med vsemi predstavniki družine psov najbolj razširjen nabor oglašanj. Pozna najmanj enajst različnih oglašanj, s katerimi se sporazumeva, to je lahko klic za preplah, oglašanje ob podreditvi, spoznavanju, ob pozdravu ali zastraševanju … Najznačilnejše je oglašanje samotarskega kojota, ki opozarja nase druge kojote.
Cvetlični lonček, pod katerim je lenaril enakonožni rak vrste navadni pasavček, je vrtnar prestavil na kamniti zid. Tu je izpostavljen sončni svetlobi, ki mu ne ustreza, zato je živalca v nevarnosti. Ali bo preživela sama, daleč stran od svojega ljubljenega komposta? Navadni pasavček ima škrgam podoben organ, to ga povezuje z njegovimi sorodniki morskimi raki, rakovicami in kozicami. Toda v resnici je ta enakonožni rakec nekaj posebnega, zvezda evolucije. Njegovi predniki so zapustili morje že pred davnimi časi, zato spada med kopenske rake. Te živalce imajo rade vlažne in temne prostore, zato jih lahko pogosto najdemo stisnjene skupaj pod kupi listja, pod drevesnim lubjem, v trohnečem lesu, v kupih kamenja ali celo v kleteh. Kaj tam počnejo? Njihovo zvijanje v kroglico je nekaj posebnega, tako kot je poseben tudi navadni pasavček.
Cvetlični lonček, pod katerim je lenaril enakonožni rak vrste navadni pasavček, je vrtnar prestavil na kamniti zid. Tu je izpostavljen sončni svetlobi, ki mu ne ustreza, zato je živalca v nevarnosti. Ali bo preživela sama, daleč stran od svojega ljubljenega komposta? Navadni pasavček ima škrgam podoben organ, to ga povezuje z njegovimi sorodniki morskimi raki, rakovicami in kozicami. Toda v resnici je ta enakonožni rakec nekaj posebnega, zvezda evolucije. Njegovi predniki so zapustili morje že pred davnimi časi, zato spada med kopenske rake. Te živalce imajo rade vlažne in temne prostore, zato jih lahko pogosto najdemo stisnjene skupaj pod kupi listja, pod drevesnim lubjem, v trohnečem lesu, v kupih kamenja ali celo v kleteh. Kaj tam počnejo? Njihovo zvijanje v kroglico je nekaj posebnega, tako kot je poseben tudi navadni pasavček.
Udav, tihi lovec, ves dan drsi po džungli. Je velika in mišičasta kača. In samo zato, ker skoraj nič ne sliši, še ne pomeni, da se mu lahko smejimo. Prav nasprotno, je neprekosljiv plenilec, ki rad menja svojo kožo. Kljub svojemu veličastnemu videzu ima udav šibko točko: svoj sluh! Gluh je kot kamen! Ali bolje rečeno: kot kača. Kajti kače zaznavajo zvok drugače kot druga bitja. To je posledica njihove telesne zgradbe. Struktura njihove spodnje čeljustnice, sestavljene iz več členov, je tako nenavadna, da se je zato spremenilo njihovo notranje uho. Ta mogočni luskar tehta približno dvajset kilogramov. Kljub temu se neslišno plazi po tleh in se popolnoma zlije z okolico. To je odlično za lov v tišini, ki jo potrebuje. Kako nenavadno, saj je skoraj gluh!
Udav, tihi lovec, ves dan drsi po džungli. Je velika in mišičasta kača. In samo zato, ker skoraj nič ne sliši, še ne pomeni, da se mu lahko smejimo. Prav nasprotno, je neprekosljiv plenilec, ki rad menja svojo kožo. Kljub svojemu veličastnemu videzu ima udav šibko točko: svoj sluh! Gluh je kot kamen! Ali bolje rečeno: kot kača. Kajti kače zaznavajo zvok drugače kot druga bitja. To je posledica njihove telesne zgradbe. Struktura njihove spodnje čeljustnice, sestavljene iz več členov, je tako nenavadna, da se je zato spremenilo njihovo notranje uho. Ta mogočni luskar tehta približno dvajset kilogramov. Kljub temu se neslišno plazi po tleh in se popolnoma zlije z okolico. To je odlično za lov v tišini, ki jo potrebuje. Kako nenavadno, saj je skoraj gluh!
Pikapolonico imenujemo božji volek, vendar je lahko tudi prava mala hudičevka. Pravijo, da prinaša srečo, čeprav ne nujno tudi sama sebi. Toda na to se požvižga! Dokler se zabava, ji vse ustreza! Z ovalno obliko in velikostjo med 3,5 in 5,5 milimetra so pikapolonice res majhne. Imajo tri pare nog in par kril za letenje ter elitre ali krilne pokrovke, ki jim služijo za zaščito. Prehranjujejo se večinoma z listnimi ušmi, vendar imajo rade tudi druge majhne živalce, še posebej, če so mehke, kot so pršice, kaparji in ličinke žuželk. Te lahko jedo brez omejitev, saj se same ne redijo. Pikapolonice iz družine polonic imajo lahko dve, pet, sedem, deset, štirinajst, dvaindvajset ali celo štiriindvajset pik, odvisno od vrste. In ne, število pik nima nič opraviti z njihovo starostjo, saj ta živalca redko živi več kot tri leta. Njena barva se lahko s starostjo spreminja, število pik pa ostaja enako.
Pikapolonico imenujemo božji volek, vendar je lahko tudi prava mala hudičevka. Pravijo, da prinaša srečo, čeprav ne nujno tudi sama sebi. Toda na to se požvižga! Dokler se zabava, ji vse ustreza! Z ovalno obliko in velikostjo med 3,5 in 5,5 milimetra so pikapolonice res majhne. Imajo tri pare nog in par kril za letenje ter elitre ali krilne pokrovke, ki jim služijo za zaščito. Prehranjujejo se večinoma z listnimi ušmi, vendar imajo rade tudi druge majhne živalce, še posebej, če so mehke, kot so pršice, kaparji in ličinke žuželk. Te lahko jedo brez omejitev, saj se same ne redijo. Pikapolonice iz družine polonic imajo lahko dve, pet, sedem, deset, štirinajst, dvaindvajset ali celo štiriindvajset pik, odvisno od vrste. In ne, število pik nima nič opraviti z njihovo starostjo, saj ta živalca redko živi več kot tri leta. Njena barva se lahko s starostjo spreminja, število pik pa ostaja enako.
Kot zelo varčna prebivalka New Yorka in vrhunska plezalka po drevesih ima siva veverica rada svojo hrano na varnem, čeprav jo shrani na različna mesta. Nima časa za pogovor, Centralni park je treba pospraviti. Mestni park v New Yorku je kot otoček zelenja v morju nebotičnikov. V njem se poleg ptic skrivajo tudi sive veverice. To je prizorišče naše zgodbe. Veverica je kraljica varčnosti. Hrano skriva po vsem gozdu, da bi jo imela v vsakem trenutku pri roki. Toda nikoli je ne shrani v svojem gnezdu. Tudi tu, v New Yorku, se drži tega pravila. Njeno vedenje hlastnega zbiranja je kot dolgoročno varčevanje. Ker pa pozabi, kje hrani svoje zaloge, nekatera semena vzkalijo in iz njih zrastejo mlade rastline. Ne da bi se zavedala, veverica posadi na stotine dreves po vsem gozdu! Kljub svoji naravi je prava mala vrtnarka! Spada med glodavce, ki živijo na drevesih. To pomeni, da so drevesne krošnje njeno življenjsko okolje. Ves čas je v gibanju, pri nabiranju hrane pa ji navdušenja zlepa ne zmanjka.
Kot zelo varčna prebivalka New Yorka in vrhunska plezalka po drevesih ima siva veverica rada svojo hrano na varnem, čeprav jo shrani na različna mesta. Nima časa za pogovor, Centralni park je treba pospraviti. Mestni park v New Yorku je kot otoček zelenja v morju nebotičnikov. V njem se poleg ptic skrivajo tudi sive veverice. To je prizorišče naše zgodbe. Veverica je kraljica varčnosti. Hrano skriva po vsem gozdu, da bi jo imela v vsakem trenutku pri roki. Toda nikoli je ne shrani v svojem gnezdu. Tudi tu, v New Yorku, se drži tega pravila. Njeno vedenje hlastnega zbiranja je kot dolgoročno varčevanje. Ker pa pozabi, kje hrani svoje zaloge, nekatera semena vzkalijo in iz njih zrastejo mlade rastline. Ne da bi se zavedala, veverica posadi na stotine dreves po vsem gozdu! Kljub svoji naravi je prava mala vrtnarka! Spada med glodavce, ki živijo na drevesih. To pomeni, da so drevesne krošnje njeno življenjsko okolje. Ves čas je v gibanju, pri nabiranju hrane pa ji navdušenja zlepa ne zmanjka.
Ščuka je kot vojno orožje! Super plenilka, povsem prilagojena svojemu okolju: reki. Toda to, da se nikogar ne boji in ima skoraj sedemsto zob, še ne pomeni, da je njeno življenje dolga in mirna reka. Ščuka je podolgovata riba, s sploščenim gobcem in hrbtno plavutjo, pomaknjeno močno nazaj, je ozka kot nabodalo. Njeno telo je zelenkasto, na nekaterih mestih skoraj rumeno, posuto z belimi pegami in črtami. Popolnoma se zlije z rečno vodo in rastlinami, ki rastejo v njej. Ribiči radi z vabo lovijo ščuko, ker se ta močno upira, ko enkrat zagrabi za ribiško vrvico, pa tudi zato, ker ščuka ni navadna plenilka, je super plenilka. Nobena druga žival je ne lovi, zato je med rečnimi živalmi na vrhu prehranjevalne verige! Toda žal ji tudi na tem položaju ni lahko!
Ščuka je kot vojno orožje! Super plenilka, povsem prilagojena svojemu okolju: reki. Toda to, da se nikogar ne boji in ima skoraj sedemsto zob, še ne pomeni, da je njeno življenje dolga in mirna reka. Ščuka je podolgovata riba, s sploščenim gobcem in hrbtno plavutjo, pomaknjeno močno nazaj, je ozka kot nabodalo. Njeno telo je zelenkasto, na nekaterih mestih skoraj rumeno, posuto z belimi pegami in črtami. Popolnoma se zlije z rečno vodo in rastlinami, ki rastejo v njej. Ribiči radi z vabo lovijo ščuko, ker se ta močno upira, ko enkrat zagrabi za ribiško vrvico, pa tudi zato, ker ščuka ni navadna plenilka, je super plenilka. Nobena druga žival je ne lovi, zato je med rečnimi živalmi na vrhu prehranjevalne verige! Toda žal ji tudi na tem položaju ni lahko!
Papigi iz Brazilije odpada perje. Kljun tukana je preluknjan po vsej površini. Veliki hrošči so se spremenili v prah. V muzeju vlada panika. Majhni metulji ogrožajo muzejske zbirke. Preplah zaradi moljev! To so majhni požrešneži z velikanskim apetitom! Ti drobni sivo-beli metulji iz družine pravih moljev so neškodljivi. Škodo delajo njihove ličinke, majhne bele gosenice s črno glavo, ki jih je mogoče najti na stropih in v kotih sten. Ličinke hišnega molja se hranijo z oblačili, predvsem s tistimi živalskega izvora, kot sta volna in kašmir. Rade imajo temne kotičke. Najraje imajo obleke, lahko pa jih najdemo tudi pod preprogami ali v zavesah. Molje najdemo tudi v muzejih. Radi se sprehajajo naokoli, saj je tam vse, kar potrebujejo, da se počutijo kot v raju.
Papigi iz Brazilije odpada perje. Kljun tukana je preluknjan po vsej površini. Veliki hrošči so se spremenili v prah. V muzeju vlada panika. Majhni metulji ogrožajo muzejske zbirke. Preplah zaradi moljev! To so majhni požrešneži z velikanskim apetitom! Ti drobni sivo-beli metulji iz družine pravih moljev so neškodljivi. Škodo delajo njihove ličinke, majhne bele gosenice s črno glavo, ki jih je mogoče najti na stropih in v kotih sten. Ličinke hišnega molja se hranijo z oblačili, predvsem s tistimi živalskega izvora, kot sta volna in kašmir. Rade imajo temne kotičke. Najraje imajo obleke, lahko pa jih najdemo tudi pod preprogami ali v zavesah. Molje najdemo tudi v muzejih. Radi se sprehajajo naokoli, saj je tam vse, kar potrebujejo, da se počutijo kot v raju.
Mici iz 2.a na šolskem izletu. Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Majda Koren. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Mici iz 2.a na šolskem izletu. Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Majda Koren. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
… je svojo drugačnost obrnila sebi v prid. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Ifigenija Simonovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
… je svojo drugačnost obrnila sebi v prid. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Ifigenija Simonovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Junaki zgodbe imajo svoje velike in male težave. Kresniček, na primer, nima svoje lučke na tako pomembno noč, kot je kresna. Kako si jo bo razsvetlil?! Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Izvajalec glasbe: Oliver Dizdarević Igralci: Junijski hrošč – Zvone Hribar Kresnička Iskrica – Polona Juh Kresniček – Aleš Valič Muren – Janez Hočevar Sova – Ljerka Belak Želva – Silva Čušin Veliki veščec – Dare Valič Pevka – Martina Maurič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2003.
Junaki zgodbe imajo svoje velike in male težave. Kresniček, na primer, nima svoje lučke na tako pomembno noč, kot je kresna. Kako si jo bo razsvetlil?! Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Izvajalec glasbe: Oliver Dizdarević Igralci: Junijski hrošč – Zvone Hribar Kresnička Iskrica – Polona Juh Kresniček – Aleš Valič Muren – Janez Hočevar Sova – Ljerka Belak Želva – Silva Čušin Veliki veščec – Dare Valič Pevka – Martina Maurič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2003.