O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.

Svet v očeh Charlesa Aznavourja je (avto)portret slovitega francoskega šansonjerja z eno najdaljših glasbenih karier. Pevec in pianist armenskih korenin pa je imel še eno strast – kamero. Snemal je vse, kar ga je obdajalo in se v vsem prepoznal, pa najsi je bil to deček na ulici ali velika zvezda tistega časa. V svoji nenasitni sli po življenju je nenehno potoval in pel v številnih jezikih, da bi osvojil mednarodno občinstvo. A veliki šansonjer, čigar glas so kritiki sprva omalovaževali, je svet in bližnje spoznaval skozi oko kamere. LE REGARD DE CHARLES / AZNAVOUR BY CHARLES / Francija / 2019 / Režija: Marc di Domenico

Po drugi svetovni vojni je državna meja med Italijo in Jugoslavijo odrezala zgodovinski center od njegovega zaledja. Novo urbano središče je zasnoval vodilni povojni arhitekt Edvard Ravnikar, nato se je urbanistično in arhitekturno razvijalo vse do našega časa. Utemeljitev mesta, urbanizem in arhitekturo bosta predstavila urbanist in arhitekt Tomaž Vuga ter umetnostna zgodovinarka in konservatorka Alenka di Battista. Ekipa pa se je posebej posvetila vprašanju meje in obiskala tudi kompleks frančiškanskega samostana na Kostanjevici, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Spodbuda za nastanek dveh oddaj, ki predstavljata Gorico in Novo Gorico, je bila razglasitev Evropske prestolnice kulture v letu 2025. Scenarist in voditelj Andrej Doblehar, režiserka Magda Lapajne.

Alo!Stari, zastavonoše slovenskega skate punka, so aprila 2024 v Cvetličarni s koncertom za pomnjenje zaznamovali prvih pet let delovanja. Repertoar so sestavili iz avtorskih skladb in občinstvu v razprodani dvorani servirali pristen, surov, energičen in izvenserijski nastop. Izmenjava energije med bendom na odru in obiskovalci pod njim je bila sinhrona, manjkalo ni moshpitov, stage-diveov in wall of deatha, ki so stalnica koncertov Alo!Stari, dodali pa so še nekaj presenečenj za občinstvo. V kamere jih je ujela RTV Slovenija pod režijskim vodstvom Urške Žnidaršič.