Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!

Portret slovenskega goslarja Vilima Demšarja, ki je vse življenje posvetil iskanju in ustvarjanju kristalnega italijanskega zvoka. Za predanim slovenskim goslarjem Vilimom Demšarjem je 63 let ustvarjanja, raziskovanja frekvenčnih razponov, valovanj, barv zvoka. Ves čas je iskal formulo za stvaritev violine s starim kremonsko italijanskim zvokom, ki ga je zasledoval že od otroštva. Tako se je odločil, da z ustvarjanjem preneha. Ko je pa je zapuščal svoj atelje, je odkril pomembno podrobnost, ki je za vedno spremenila njegovo življenje. Pomembno odkritje je bilo korak za korakom dokumentirano in nastal je film 400 LET ISKANJA. Film nas popelje v svojevrsten svet izdelovalcev godal. In ker instrumenti pokažejo svojo pravo vrednost šele v rokah glasbenikov je film tudi svojevrsten glasbeni užitek, za katerega so poskrbeli Žiga Brank, Domen Lorenz, Beneški baročni orkester, učenci glasbene šole Tartini, orkester Camerata Medica in drugi. Scenaristka in režiserka filma je bila Haidy Kancler.

Oddaja Slovenski utrinki, ki je na madžarski televiziji na sporedu od leta 1992 vsakih štirinajst dni, je informativnega značaja. Pripravlja se o Slovencih na Madžarskem in je namenjena predvsem na Madžarskem živeči slovenski skupnosti. V magazinih je največji poudarek na narodnostni kulturi, ohranjanju porabske tradicije, porabskem šolstvu in narodnostni politiki. Vključeno je tudi čezmejno sodelovanje med Prekmurjem in Porabjem, občasno pa so objavljene tudi reportaže iz Slovenije. Vabljeni k ogledu.

V oddaji boste najprej spoznali hrtico Katrino, ki potrebuje nov dom in veliko ljubezni, predstavljamo značilnosti siamske bojne ribice, OPAZOVALI SMO PTICE V KRŠKEM, opozarjamo, kje imajo trenutno znižane cene kastracij in sterilizacij, ne prezrite pa tudi pomena razumevanja živali za lepše sobivanje.

Tretji izbor prispevkov iz oddaje Na vrtu se osredotoča na užitne rastline s travnikov. Ali poznate pljučnik, bršljanasto grenkuljico, navadno zvezdico, maslenico... Pri nekaterih nabirmao liste, drugih cvetove in jih narežemo npr. v ajdovo kašo. Tako dobimo okusen in zdrav obrok, povesta zakonca Vehovar z Goričkega. Travniške rastline in njihovo uporabo predstavlja tudi dr. Katja Rebolj, z njo smo se sprehodili na obrobju Ljubljane. Karmen Gajšek pa nas opogumlja, da pozno poleti naberemo cvetove octovca in pripravimo kiselkast napitek.

Mejniki judovske skupnosti na Slovenskem izginjajo. Le še nekateri govorijo o zgodovini te skupnosti pri nas, vendar jih ne poznamo in ne prepoznamo v naši bližini. V filmu se sprehodimo po Sloveniji, iščemo mejnike in zgodbe. Tudi zgodbo, ki je najmočneje zaznamovala judovsko skupnost – holokavst, za katerega je po svetu uveljavljen izraz šoa. Po podatkih se je iz taborišč vrnilo le 70 slovenskih Judov. Na žalost pa se o tem delu zgodovine pri nas ni niti govorilo niti učilo v šoli. Zgodba, ki je ostala zavita v molk in katere težo lahko zaslutimo še danes. V filmu so sodelovali ugledni sogovorci, ki so osvetlili zgodovinski pomen navzočnosti Judov na slovenskem ozemlju od antike naprej in podali refleksijo o povojnem obdobju in odnosu do judovske zgodovine in holokavsta v Sloveniji, pa tudi o razlogih, da se o tem javno ni govorilo skoraj 60 let. Tudi pričevalcev o holokavstu je v Sloveniji le nekaj; večina jih še vedno noče govoriti o tem, zato je še posebno pomembno, da smo za film pridobili sogovornico, ki je preživela Auschwitz, go. Eriko Fürst. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiser: Primož Meško

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 3. del: Monserat Monserat je vulkanski otok v Karibskem morju in del britanskega čezmorskega ozemlja. V najboljših časih je imel več kot 12.000 prebivalcev in glasbeni studio, v katerem so snemali ugledni glasbeniki z vsega sveta. Bil je tudi živahno letovišče. Vendar je na njem narava večkrat sprostila vso svojo moč. Najprej ga je razdejal orkan, nato pa se je leta 1995 silovito prebudil ognjenik Soufrière Hills. Pepel in skale so pod sabo pokopali prestolnico Plymouth. Prebivalci so se morali zateči na redko poseljeni sever. Številni so se odselili. Ben Fogle raziskuje, kakšna je prihodnost otoka. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jo Young

Ganljiva dokumentarna oddaja predstavi nov pogled na holokavst in vlogo, ki so jo pri nacističnem iztrebljanju Judov imeli geti. Film temelji na nedavnih raziskavah in prevodih dnevnikov, v katerih so nesrečni prebivalci opisovali svoje življenje v njih. Geti, ki so jih ustvarili nacisti, v primerjavi s koncentracijskimi taborišči niso imeli ne enotnega modela ne centralne uprave. Lokalne oblasti so se odločile, kako izolirati, izkoriščati, terorizirati in uničiti judovsko prebivalstvo. V prvih letih po nastanku so geti preganjalcem služili kot prostor za počasno uničenje prebivalstva, ki je trpelo v strašnih življenjskih razmerah, namerno ustvarjenih za povečanje smrtnosti med prebivalci. Ti prostori, sestavni deli holokavsta, so bili rezervoarji delovne sile za nemško industrijo orožja in gradbeno industrijo, pozneje pa so postali mesta pokolov, ki so jih zagrešili nacisti. THE GHETTOS & THE HOLOCAUST / LA SHOAH DES GHETTOS / Francija / 2023 / Režija: Barbara Necek

V okviru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so leta 2003 potekali v Sloveniji, sta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nastopila tudi naš mednarodno priznani klarinetist Mate Bekavac ter prav tako naš Godalni kvartet Tartini. V njuni občuteni in pretanjeni izvedbi boste spremljali delo Sanje in molitve slepega Izaka, ki je nastalo pod peresom argentinskega skladatelja Osvalda Golijova. Skladba je zanimiva glasbena različica zgodovine judovstva, njeni trije stavki pa ponazarjajo tri jezike (skoraj 6000 let trajajoče) judovske zgodovine: armenščino, jidiš in hebrejščino.

Eden najbolj znanih in bleščečih baletnih duetov je gotovo pas de deux črnega laboda iz baleta Labodje jezero.

Kratki film pripoveduje zgodbo o priseljencu v Slovenijo med vojno v nekdanji Jugoslaviji v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Zgodbo nekoga, ki se spominja krajev iz svojega otroštva v Sarajevu, posebno stopnic, kjer so si otroci –in pred leti med njimi tudi on - izmenjevali stripe. Pod pritiskom nemogoče vrnitve domov v času vojne so te stopnice v njegovih sanjah postale velike kot piramida, ki se kopa v soncu. Po vojni protagonist zgodbe odide v Sarajevo in obišče ulico svojega otroštva. Ne more prepoznati stopnic iz otroštva, ne more verjeti, da se je piramida skrčila na tri majhne stopnice.

Izidor sanja, da bi nekoč postal gasilec in s tem izpolnil svoje sanje. Vendar sama želja še ni dovolj za izpolnitev sanj. Njegov cilj se zdi nedosegljiv, dokler Izidor ne zadane loto sedmice in se njegov svet ne obrne na glavo. Spremlja sreča hrabre, poleg njih pa tudi tiste, ki si nekaj močno želijo? Režija: Jure Dostal