Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

NAPOVED Tokratne gostje oddaje Lokalni junak ni treba posebej predstavljati. Boj, ki ga Špela Miroševič bije za sina Urbana, ki se je rodil z redko genetsko boleznijo, je eden tistih, ki bi lahko našel pot tudi na filmska platna ali na knjižne police in je izredna manifestacija materinske moči, volje, poguma in ljubezni. Hkrati gre za zgodbo, ki prevprašuje vsakogar izmed nas: ali bi ravnali enako? Bi imeli dovolj poguma in moči za boj, ki prinaša več vprašanj kot odgovorov. Pa četudi sta, ne glede na izid, materino žrtvovanje in materina ljubezen agensa, ki sta močnejša od znanosti, močnejša celo od profita. Zgodba družine Miroševič in dečka Urbana je dokaz, da ljubezen lahko premaga kapitalizem. S Špelo Miroševič se je pogovarjal Peter Močnik. ODPOVED Daljši pogovor s Špelo Miroševič najdete na naši spletni strani in v spletnem arhivu.

Skoraj vsi verjamemo v tako imenovane mite o sreči. Prepričanja, da nas bodo določeni dosežki – poroka, otroci, napredovanje v službi ali bogastvo – za vedno osrečili. Prav tako verjamemo, da nas bodo določene težave – zdravstvene tegobe, življenje brez partnerja, pomanjkanje denarja – za vedno onesrečili. Kultura, v kateri živimo, utrjuje to omejeno razumevanje sreče, ki nas vztrajno spremlja, in to kljub neizpodbitnim dokazom, da naše dobro počutje in naša blaginja ne delujeta po teh črno-belih načelih Eden od mitov o sreči je predstava “Srečen bom, ko …” Srečen bom, ko bom napredoval v službi, ko se bom poročil, ko bom dobil otroka, ko bom imel več denarja in tako naprej. Težava ni v tem, da nas uresničitev teh sanj ne bo osrečila – skoraj zagotovo nas bo. Težava je, da nas ti dosežki ne bodo osrečili tako močno ali za toliko časa, kot smo pričakovali. In če nas doseganje teh ciljev ne osreči tako, kot smo želeli, začnemo misliti, da je nekaj narobe z nami ali pa da smo edini, ki se tako počutimo. Zato prenehajmo verjeti v te strupene mite o sreči. Sreča namreč ni cilj, ampak način življenja. “Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš nekoga rad,” je zapisal Tone Pavček. In kaj lahko naredite, da bi bili srečni? Poiščite smisel in višji namen v stvareh, ki jih počnete vsak dan. Naj vaše delo ne bo le sredstvo za preživetje, ampak poslanstvo, s katerim ustvarjate boljši svet in boljše življenje za ljudi okrog sebe. Vlagajte čas in energijo v izgradnjo dobrih medsebojnih odnosov. Spoštujte ljudi, ki so vam pomembni. Srečno življenje je posledica ljubečih odnosov s partnerji, družinskimi člani, prijatelji, sosedi in sodelavci. Zavzemite držo hvaležnosti za to, kar imate in kar ste dosegli. “Kdor ni zadovoljen s tem, kar ima, ne bo zadovoljen s tem, kar si želi imeti,” je rekel že Sokrat. Apostol Pavel pa je zapisal, da je pobožnost, združena z zadovoljnostjo, velik dobiček (1 Tim 6,6). Vir dobrega počutje črpajte iz tistega, kar imate. In nenazadnje: prenehajte se primerjati z drugimi. Primerjanje pokvari srečo in slabo vpliva na vaše počutje. Morda boste zaradi tega morali izbrisati svoj profil na družabnih omrežjih in se tako izogniti novicam o tem, kje vse so bili vaši prijatelji in kaj vse vznemirljivega so počeli, medtem ko ste vi živeli svoje bedno življenje. Preženite iz svojega življenja zavist in naredite v njem prostor za ambicijo. Osredotočite se na lastne načrte in lastno življenje. “Vsak je svoje sreče kovač,” se glasi znani pregovor. Vendar pa, kadar kujete svojo srečo, nikar ne udarjajte po prstih drugih.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kratka informativna koristna slovenščina

Med osmo in deveto odpiramo vrata slovenskih vrtcev, delamo prepih v učilnicah prvošolcev, drugošolcev, tretješolcev, poslušamo ringarime in zgodbaraje, rešujemo zanke in uganke, pojemo z Violinčkom in odgovarjamo na tisoč zakajev. Radijski ringaraja vsako soboto ob 8.05 na prvem programu Radia Slovenija.

Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!

Oddaja s športnimi izzivi in z nasveti, s katerimi bomo s sogovorniki s Fakultete za šport poskrbeli za športno aktivnost mladih in zdrav življenjski slog. Mi smo Hudo športni! Pa vi?

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe, Matej Jevnišek.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Sobotno branje govori o knjigah na poseben način. Pripoveduje o konkretni knjigi – leposlovni, poljudno-znanstveni ali strokovni – in njenem širšem kontekstu, o dogajanju na literarnem prizorišču in njegovih lavreatih. Za ljudi, ki berejo. Za ljudi knjige. Ob sobotah ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vsak človek nosi v sebi bogastvo, ki včasih neupravičeno ostane skrito očem drugih. To pomanjkljivost odpravlja oddaja Razkošje v glavi. V njej rišemo portrete zanimivih ljudi, ki morda nikoli niso bili v svetlobi medijskih luči ali pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njihovih življenj. Vsako soboto ob 16.30 na Prvem.

Poezija v rovtarskem dialektu, ki svoj navdih včasih najde tudi v hlevu. Glasba, ki zajema iz bogato založene shrambe domačih in tujih zvrsti, nato pa z izmojstrenim občutkom vrhunskega chefa skrbno odmeri prave sestavine. Nastane unikaten šanson, s katerim nam postrežeta pesnik, šansonjer in pianist Tomaž Hostnik ter violinist in aranžer Matija Krečič. Po njunem prvencu »Mačahe« (2020) so zdaj tu »Ljubožerci«: hranljiv, pikanten glasbeni »slow food« – in ko se navadite bogatega okusa, ga boste želeli vedno več.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kristjani po vsem svetu se za teden molitve za edinost kristjanov zbirajo vsako leto med 18. in 25. januarjem. Osrednji svetopisemski odlomek tedna molitve za edinost je pripoved o obuditvi Lazarja od mrtvih (Jn 11,17-27). Jezus se razodene kot »vstajenje in življenje« in Lazarjevi sestri Marti zastavi vprašanje: »Veruješ to?« Obiskali smo Prekmurje, ki je versko zelo mešano področje.

Lahko noč, otroci! Na videz drobna, morda celo neopazna oddaja opravlja veliko kulturno poslanstvo. Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. Za vse, ki – ne glede na starost – želijo pustiti domišljiji prosto pot, vsak dan ob 19.45 na Prvem.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijska priredba humorne zgodbe govori o zapletu, ki ga povzroči kratka pamet ali bolje slab spomin za imena ljudi, brez katerih človekovo življenje ne mine brez bolečin in ne brez zobobola. Režiserka: Elza Rituper Prevajalec in prirejevalec: Simon Dobravec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina General – Marko Simčič Generalica – Majda Grbac Ivan – Jernej Kuntner Doktor – Boris Juh Kuharica in pomočnica – Mojca Ribič Konjar – Zvone Hribar Otrok – Luka Jeraj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999

Ezra Pound (1885–1872) je eno od osrednjih imen ameriškega pesniškega modernizma. Njegova mogočna pesnitev Cantos, ki jo je pisal večji del svojega življenja, pa predstavlja eno najpomembnejših modernističnih pesniških knjig 20. stoletja. Prvi osnutki tega dela so nastali okoli leta 1904, današnja integralna verzija, avtor je namreč pesnitev skozi leta dopolnjeval, pa je sestavljena iz stodevetih spevov. Pizanski Cantos, ki obsegajo enajst spevov (od štiriinsedemdesetega do štiriinosemdeseta speva) so del te mogočne pesnitve. Pound jih je leta 1948 izdal v samostojni knjigi. Zato to knjigo lahko beremo kot pesnitev v pesnitvi, ki pa ima znotraj njegovega opusa posebno mesto. V njej pesnik o sebi spregovori najbolj intimno, kar je povezano z njegovo težko osebno preizkušnjo ob koncu druge svetovne vojne. Pound se je namreč zaradi oddaj na Radiu Rim znašel v kazenskem taborišču ameriške vojske v bližini Pise v Italiji. Pizanski cantos upesnjujejo njegovo soočanje s to težko preskušnjo, a hkrati se v njih osebna zgodovina prepleta z zgodovino civilizacij, razmisleki o svetu, družbi in človeštvu. Objavljamo enainosemdeseti spev iz knjige Pizanski cantos, ki je pri nas leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Prevajalec Miklavž Komelj, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča. Vsako soboto ob 23.15 na Prvem.