Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Po uspešnem glasbenem prvencu, albumu Doza romantike, sta Uroš in Tjaša za svoj prepoznavni zven v slovenski pop glasbi našla ime – Steklasika. Izid drugega albuma sta februarja 2024 proslavila s koncertom v Cankarjevem domu, kjer so njune nove in pretekle uspešnice v spremljavi uigranega banda in razširjene glasbene zasedbe zaživele v čisto svežih glasbenih preoblekah. Koncert je pravi vrtiljak čustev – od solz žalosti do solz smeha. Spremljali so ju glasbeni prijatelji Kvatropirci, Game Over, Gašper Konec in Otroški pevski zbor OŠ Toma Brejca.

Nedavno srečanje osrednjih kulturnih organizacij Slovencev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije je prineslo oblikovanje dokumenta o stanju in potrebah. Pozitivna tradicija medsebojnega sodelovanja potrjuje dejstvo, da so Slovenci zunaj matične države ustvarili dobro razvit in visoko produktiven kulturni sistem, ki omogoča in zagotavlja lastno produkcijo in in razvoj. Segment kulture je najpomembnejši identifikacijski dejavnik slovenstva, v katerem se predvsem Slovenci zunaj meja prepoznavajo kot Slovenci. A prav njegovo vzdrževanje in krepitev lahko omogoči razvijanje načela skupnega kulturnega prostora, kar je kot poudarjajo v prvi vrsti dolžnost matične države. Iz Celovca se nam je pridružil eden najprepoznavnejših obrazov kulturnih organizacij Slovencev v Avstriji, dr. Janko Malle.

Ninna Kozorog, p. Karel Gržan in Adi Smolar na svoj način razmišljajo o človeku, (ne)humanosti naše dobe in poteh, ki so pred nami. December - hrupen, zapravljiv in nemiren… A hkrati mesec, ko se nam utrinjajo misli, kako smo preživeli leto, kam gremo, kaj bo jutri, v kakšnem svetu živimo in kakšnega želimo zapustiti našim otrokom. O tem se sprašujejo tudi trije razmišljujoči, aktivni in odgovorni posamezniki: Ninna Kozorog, p. Karel Geržan in Adi Smolar. Ga. Kozorog z društvom Humanitarček pomaga pomoči potrebnim (predvsem brezdomcem in starostnikom). Njihov projekt Vida je pretresel Slovenijo z zgodbami starostnikov, ki pozabljeni skozi mesec komaj preživijo z bedno pokojnino. P. Karla Gržana te krivice jezijo in bolijo, vzrok za nepravično porazdeljenost dobrin pa je našel v »hrematizmu« - današnji izkrivljeni obliki ekonomije. Kantavtor Adi Smolar pa o svetu, ki ga obdaja, poje že skoraj 40 let in z ljudmi deli svoja spoznanja o tem, da je pomemben prav ta trenutek, prav zdaj, da se odločimo, da bomo nekaj naredili zase, za druge, za skupnost.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Morski biolog Maksim Čakiljev že desetletje preučuje mrože v sibirski Arktiki. Vsako jesen se odpravi v odročno kočo in čaka na njihov prihod. Leta 2020 pa ga je nekega jutra pričakal skrb vzbujajoč prizor, saj se je okrog koče gnetlo sto tisoč mrožev. Tako množično so se zbrali zaradi podnebnih sprememb, saj tistega leta zaradi vse višjih temperatur v Čukotskem morju ni bilo več ledenih plošč, na katerih mroži počivajo med iskanjem hrane in selitvijo. Gneča na kopnem pa je vodila do prerivanja, panike in stampeda, v katerem so številni mroži poginili. HAULOUT / Velika Britanija, Rusija / 2022 / Režija: Evgenia Arbugaeva, Maxim Arbugaev

Film prikazuje neverjeten in junaški boj Poljaka Witolda Pileckega (13. 5. 1901) proti dvema neusmiljenima totalitarizmoma, in sicer v času tik pred II. svetovno vojno, med njo in po koncu vojne. Gre za preplet dogajanja v različnih časovnih obdobjih in za prikaz grozljivega zločina človeka proti človeku. Pripadniki varšavskega odporniškega gibanja so leta 1940 odkrili, da so nacisti odprli taborišče Auschwitz, iz katerega (skoraj) ni bilo rešitve. Witold Pilecki se je prostovoljno javil, da postane eden od taboriščnikov, z namenom, da bi svet opozoril na grozote, ki jih izvaja nemški okupator. Pilecki je preživel strahote Auschwitza in kmalu po koncu vojne je končal pisanje poročila, ki priča o zločinih v »taborišču smrti«. Kljub vsemu ga je komunistični režim po vojni obtožil veleizdaje, deležen je bil strahotnega mučenja. Obsodbo na smrt s streljanjem so izvršili 25. 5. 1948. Pileckijevo poročilo, ki ga je leta 1947 zaplenilo Ministrstvo za javno varnost, ni bilo na voljo do leta 1990, vse informacije o Witoldu Pileckem pa so bile cenzurirane. Celotno besedilo poročila je bilo na Poljskem objavljeno šele leta 2000. Leta 2019 je o Pileckem izšla knjižna biografija, ki jo je napisal britanski novinar in pisec Jack Fairweather. Knjiga je prevedena tudi v slovenščino (Prostovoljec, Cankarjeva založba, 2023, prevod: Maja Novak). RAPORT PILECKIEGO / The Pilecki Report / 2024 / Poljska Scenarij: Krzysztof Łukaszewicz Režija: Krzysztof Łukaszewicz V glavnih vlogah: Przemysław Wyszyński, Paulina Chapko, Mariusz Jakus, Karol Wróblewski, Paweł Paprocki

Oddaja Ema pred Emo predstavlja vse glasbenike, ki bodo nastopili na najbolj spektakularnem razvedrilnem televizijskem dogodku - EMA 2025. Postavljeni so bili pred izziv in v Retro Kitsch Discu svoje pesmi v krajših izsekih premierno predstavili publiki. V studiu so se nam pridružili poznavalci EME in glasbeniki, ki so vso pot od EME do nastopa na Pesmi Evrovizije že prehodili: Miša Molk, Denis Živčec, Maja Keuc, Lea Sirk, Nuša Derenda, Cole Moretti, Omar Naber in Eva Boto. Voditelja sta Bernarda Žarn in Jože Robežnik.