Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Ob gostovanju srbskega režiserja in pisatelja Gorana Markovića v Ljubljani bomo predstavili njegov roman Doktor D. Zamisel za film je avtor prenesel v knjigo, ki je v prevodu Dušana Čatra izšla tudi v slovenskem jeziku. V Muzeju Viktorije in Alberta v Londonu je na ogled razstava z naslovom Stil Marije Antoanete, ki raziskuje njen vpliv na modo, umetnost in kulturo tedanjega časa, pa tudi njeno zapuščino, ki je navdih sodobnim ustvarjalcem. Jan Sever je kot klasični pianist svojo pot že pred desetletji nadgradil z iskanjem izraza tudi zunaj svojega osnovnega glasbenega polja. V sklopu Cankarjevih torkov je predstavil novi album Nordica. V galeriji Generali v Ljubljani smo si ogledali razstavo Cosmic Undergrowth Mitje Ficka in Roberta Deutscha.

Az adás tartalma: - Divatsarok: a Mura textilgyár volt a szlovén divatipar zászlóshajója; - aktív időtöltés a tanórák közötti szünetekben; - a Past cseh rapduó; - klipek: Elavult feat. Pátkai Rozina, Oláh Annamari, Kokosy, Lil Frakk. Vsebina oddaje: - Modni kotiček: tekstilna tovarna Mura je bila paradni konj slovenske modne industrije; - aktivno preživljanje časa med šolskimi odmori; - češki rap duo Past; - videospoti: Elavult feat. Pátkai Rozina, Oláh Annamari, Kokosy, Lil Frakk.

Graška gora poje in igra 2019 je festival narodnozabavne glasbe, kjer bodo tokrat igrali in peli ansambli Die Malzbratla iz Avstrije, Brkinci, Murni, ansambel Ultima ter ansambel Jug. Voditelja koncerta sta Tjaša Hrobat in Andrej Hofer.

VISOKA GREDA Dotrajano visoko gredo Sebastjan Lipar na hitro 'pokrpa', le toliko, da bo zdržala do pomladi, ko bo leseno ogrodje po petih letih v celoti zamenjal. Preden je posadil radiče, je nasul malo komposta. VANESOVI VRTNI NASVETI: TLA Z Metrobovim strokovnjakom tokrat poskrbimo za skeletna, prepustna peščena tla. Jeseni naj gredice ne ostanejo gole. Ko nanje vsaka tri leta dodamo kompost (domačega obvezno presejemo!), ga vdelamo plitko. Pokrijemo s kompostno zastirko. SONČNICE IN SONČNIČNO OLJE Z Mišelom Pleterškom, mladim kmetom iz Črete, smo se sprehodili po njivi sončnic. Spoznamo, kdaj je seme dovolj zrelo, da vsebuje največ dragocenega olja, hkrati pa dovolj suho za hladno stiskanje. SOLATA ZA SLOVO OD POLETJA Inkovska kumara ali ačoča spada med bučnice. Njeni plodovi spominjajo na kumarice, a so okusnejši. Ačoča ob dovolj toplote in vlage zraste do štirih metrov. Za slovo od poletja jo pripravimo v solati z drugimi zadnjimi plodovkami z vrta. O GOBARJENJU Vrhunska sezona gob! Vas zanima, koliko vrst gob nabirajo naši sodelavci? Sebastjan kar 50 (znanih je sicer 15 tisoč vrst, le slaba desetina užitnih). Očistimo jih na rastišču. V gozdu si postrežemo z največ 2 kg na osebo na dan.

Pred dvema letoma je hudo neurje z vetrolomom povzročilo veliko škode v pomurskih gozdovih. Člani slovenskega Združenja za ohranitveno kmetijstvo so si na terenu ogledali inovativni stroj za mehanično odstranjevanje plevelov. Vinogradniki so zadovoljni z letino. Izziv za v prihodnje ostajajo bolezni vinske trte, predvsem zlata trsna rumenica. Naša ekipa je bila na 66. Kravjem balu v Bohinju. Ob koncu oddaje dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba je Špela Močnik Paradiž. Jutro z nami je dobro jutro!

V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

TV klinika z Davidom Zupančičem je pogovorna 25 minutna popoldanska oddaja, v kateri bo David Zupančič, sicer javnosti znan kot zdravnik infektolog, pisatelj in ustvarjalec podkastov, gostil različne strokovnjake s področja medicine. Obravnavali bodo različne bolezni, njihove simptome, gosti, ki imajo osebno izkušnjo, pa bodo v oddaji predstavili svojo zgodbo.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Znana zgodba pripoveduje o mogočnem Zlatorogu, ki je nekoč živel pod Triglavom. Zlatorog je izginil tisti dan, ko je vanj ustrelil mladenič, ki si je želel njegove zlate rogove. Z dragocenostjo je namreč hotel ugoditi dekletu, v katerega je bil zaljubljen. A s strelom je pogubil tudi sebe in za vselej spremenil življenje pod goro.

SEKVOJE Sekvoje so redka in ogromna drevesa, ki so jih pripeljali iz Amerike. Bogataši so se namreč včasih namesto z avtomobili postavljali z redkimi in ogromnimi drevesi. Tako je tudi ta "mamutovec" prišel v Slovenijo. Dejstvo je, da mogočnejših bitij (poleg eukaliptusov ) na zemlji ni. V višino segajo lahko celo do 112 m. Mineja in Matjaž sta si sekvoje ogledala in jih preučevala v Preddvoru in Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V tokratni oddaji Omizje TV Maribor bomo govorili o Partnerstvu za Dravsko kolesarsko pot. Ustanovljeno je bilo junija 2016, doslej pa ga je uspešno vodil Leo Kremžar, nekoč župan občine Miklavž. Na nedavni skupščini so izbrali člane novega upravnega odbora, predsednik pa je postal mag. Alan Bukovnik, župan Radelj ob Dravi. Skupaj z Urošem Rozmanom direktorjem RRA Koroška bomo premerili opravljeno delo in se posvetili potencialom, ki jih dravska kolesarska pot še obeta. Bodite z nami v oddaji Omizje ob 20. uri.

Občudovali smo grivasti volkulji, ki sta pred časom prispeli v Ljubljanski živalski vrt. Obiskali smo vzreditelja pasme kanarske doge in se družili s številnimi mladički te pasme. Predstavljamo veliko ujedo – kačarja. Svetujemo, kako pripraviti hranljivi obrok za psa. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

Predstavljamo zanimive zgodbe podjetja, ki je na različne načine zaznamovalo več generacij prebivalcev pokrajine ob Muri. V Murski Soboti so namreč pripravili razstavo, posvečeno 100. obletnici nekdanje tekstilne tovarne Mura. Bogat arhiv razkriva vse od začetkov prek nacionalizacije in obdobja razcveta pa do zadnjih let in praznih Murinih stavb. Še posebej dragocene so osebne zgodbe šivilj – Murinih žensk, ki so bile srce tovarne. V Slovenski kinoteki smo si ogledali retrospektivo Františka Čapa: češko obdobje, izbor začetnih del tega režiserja in scenarista, ki so nastala v njegovi domovini. Kasneje je deloval tudi v Nemčiji in Jugoslaviji, slovenskim gledalcem pa se je leta 1953 predstavil z nepozabno komedijo Vesna. Za filme japonske režiserke Momoko Seto velja, da povezujejo znanost, fantastiko in eksperimentalnost. Avtorica v njih na inovativen način opozarja na okoljsko problematiko, glavni protagonisti pa so narava in naravni procesi, ki so prostemu očesu pogosto nevidni. Z režiserko smo se srečali na nedavnem festivalu kratkega filma FeKK. Med poletno evropsko turnejo smo se pogovarjali z Billom Evansom, jazzovskim glasbenikom, ki je zelo zadržan do kakršnegakoli opredeljevanja v glasbi. "Glasba je glasba, je dobra in slaba," pravi saksofonist, ki mu je sodelovanje z Milesom Davisom omogočilo začetek uspešno kariere, v kateri je posnel kar šestindvajset samostojnih albumov.

Hrana vsebuje ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, vitamine, minerale in vlaknine. Vlaknine so velike, neprebavljive molekule v sadju in zelenjavi. Ne dajejo nam energije, vendar so ključne za pravilno delovanje prebavnega sistema in celotnega organizma. Uravnavajo prebavo, pomagajo zniževati holesterol in krvni sladkor, dajejo občutek sitosti in hranijo koristne bakterije v črevesju. Na dan naj bi jih zaužili 30 gramov. Kljub temu raziskave kažejo, da kar 90 % Slovencev poje premalo vlaknin. Kako to dolgoročno vpliva na naše zdravje? Za nas so vlaknine pomembne, številne živali pa brez vlaknin v prehrani ne bi preživele. Zato lahko v krmo za nekatere od njih dodajajo kar lesne vlaknine. Bi bila lahko to rešitev tudi za ljudi?

Vabljeni k ogledu.