Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Vsem želim mirno in prijetno prebujanje. Dan, ki ga začenjamo, nas kliče, da gremo spet na delo, po svojih vsakdanjih opravilih. Samo tako bo dan izpolnjen. Misel, ki nam pri na pol odprtih očeh že navsezgodaj dvigne pritisk. Delo je postalo meč, ki visi nad marsikom in mu greni življenje. Pri tem ne mislim na lenobo, izogibanje naporom, nesposobnost. Res so nekateri, ki jih nič ne premakne in ne mignejo z mezincem. Večina ljudi pa vendarle želi delati in je ponosna na svoj poklic. Ob tem pa ostajajo neizpolnjeni, ker vidijo bolj to, česar niso storili in ne morejo opraviti, kot to, kar jim je uspelo postoriti. Sam pogosto hitim na delo. Urnik me preganja in si ne dovolim, da bi zamujal. Kako hudo je srečati človeka, ki ga že dolgo nisi videl, in ga zapustiti z nekaj vljudnimi besedami, da ne bi trpelo delo. Občudujem mlade starše, ki hitijo s svojimi otroki v vrtce, šole, in jih tam tako ali drugače hitro oddajo, da bi bili pravi čas v službi. Še meni jih je težko gledati, ko se poslavljajo s tako ali drugačno zvijačo, da bi potolažili otroka; kako težko mora biti šele njim. Kaj hočemo, pogosto zavzdihnemo, taki so časi in ob pritiskih nadrejenih in končno trga ne gre drugače. Ihta, brezglavo hitenje za doseganje takih in drugačnih poslovnih načrtov, je eden glavnih vzrokov za naš nemir. »Skrbnost in marljivost, ki naj jo imamo pri svojih opravilih, se popolnoma razlikujeta od nemirne vneme, nemira in ihte,« so besede sv. Frančiška Saleškega, ki danes goduje. Če pogledamo njegovo življenje v začetku sedemnajstega stoletja, bi mu težko verjeli. Sam je kot Ženevski škof, ki je imel ogromno sovražnikov, veliko delal. Pisal, poučeval, vodil in spodbujal je številne, tako da so ga sčasoma vzljubili tudi njegovi nasprotniki. Ob vsem delu je ohranil spokojnost. Nič ga ni vrglo iz tira. Prav tega potrebujemo danes. Ob omenjeni naglici staršev s svojimi otroki se pogosto sprašujem, kaj bi jim ob njihovi skrbnosti in marljivosti dalo notranji mir in zadovoljstvo. Če pogledamo Frančiška Saleškega, lahko vidimo, da ju je našel v zaupanju, da je življenje dobro, dano od Boga, in da smo vsi ljudje poklicani k notranjemu zadovoljstvu. Verjel je, da se v vsakem poklicu ali stanu lahko potrdimo in uresničimo. Le temeljno zaupanje moramo imeti. Lahko mu rečemo Bog, lahko previdnost, lahko red, smisel ali kakor koli že, le verjeti moramo v to temeljno resnico globoke urejenosti. Če želimo dan začeti brez ihte in notranjega nemira, utrdimo zaupanje v svojo marljivost in skrbnost drugih, da bo naše delo blagoslov imelo.

Pločevinka danes praznuje 90 let. 24. januarja 1935 je prišla na trg, v njej pa je bilo pivo ameriške pivovarne Krueger Brewing. Nova vrsta embalaže je takoj postala uspešnica, saj je bila v primeri s steklenicami in drugimi vrstami pakiranja lahka, stabilna in nelomljiva. Obletnica pa je dober povod za to, da smo našli nekoga, ki mu pločevinke pomenijo več kot le nekaj, v čemer je shranjena pijača. V oddaji Petek brez pravila gostuje Sašo Gošnik, zbiratelj pločevink, ki jih ima več tisoč primerkov.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Vsi vemo, kako neprijetne so lahko turbulence. V tokratni Jutranji vremenski fronti bomo zato z letalskim meteorologom prognostikom, Matevžem Osolnikom, stopili na letalo in preverili, kje in zakaj nastane turbulenca, izvedeli pa bomo tudi, kaj so vetrni strženi in zakaj nekateri znanstveniki razmišljajo o tem, da bi jih izkoristili za proizvodnjo električne energije.

Trump, Rutte, Kallas in drugi krojači svetovne usode pozivajo h konkretnemu povečevanju obrambnih izdatkov, tudi do 5 odstotkov BDP. Kolikšno povečanje je upravičeno, koliko pa ga napihuje vojaška industrija? Bo Slovenija povečanje zmogla in čemu bi se odrekla? Je to lahko za slovenska podjetja tudi priložnost? Erika Štular v oddaji Ob osmih gosti strokovnjaka za obrambno ekonomiko dr. Erika Kopača.

Katera bo nova skladba iz Radiosfere?

Naša stanovanja skrivajo prenekatero nevarnost za starejša leta. Preproge, stopnice, visoke police, ki jih ne dosežemo več. Predvsem kopalnica in kuhinja naj bi bili prilagojeni za tretje življenjsko obdobje – kopalnico opremimo z držali, kad zamenjajmo s kabino za tuš, prilagodimo kuhinjske elemente. Že z majhnimi posegi lahko uredimo stanovanje tako, da bo varnejše, predvsem pa je pomembno, da se za to odločimo pravočasno. V petkovem svetovalnem servisu bo podelila nekaj idej in svetovala predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ. dipl. org. Pokličite ali nam pišite.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najpomembnejših tem in zanimivosti iz našega okolja.

Ne glede na to, ali se strinjamo z Donaldom Trumpom ali ne, že po prvih dneh njegovega drugega mandata je očitno, da odslej nič več ne bo, kot je bilo. To velja tudi za globalna razmerja, v katerih je dokončno prevladal zakon močnejšega. To ni dobro znamenje ne za Ukrajince, še manj za Palestince, na nove razmere pa se bo morala privaditi in prilagoditi tudi Evropa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na prvem programu je z vami že 45 let.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V kinematografe je prišel slovenski mladinski film Čao Bela režiserja Janija Severja, film Bob Dylan: Popolni neznanec se osredotoča na začetek kariere verjetno najslavnejšega kantavtorja v zgodovini, Balada o Limonovu pa je presenetljivo nekritičen portret kontroverznega ruskega pisatelja in politika Eduarda Limonova. Poleg tega je v teku Tržaški filmski festival, razglasili so tudi nominirane za letošnje oskarje.

Lahko noč, otroci! Na videz drobna, morda celo neopazna oddaja opravlja veliko kulturno poslanstvo. Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. Za vse, ki – ne glede na starost – želijo pustiti domišljiji prosto pot, vsak dan ob 19.45 na Prvem.

Med potopisi, ki so se z zlatimi črkami vpisali v zgodovino evropskih književnosti, ni težko opaziti nekakšne korelacije med eksotično naravo destinacije potovanja, ki ga pisci opisujejo, na eni strani in literarno slavo na drugi. Pomislimo: Marco Polo je potoval na Kitajsko, Anton Čehov na Sahalin, Bruce Chatwin v Patagonijo. Še in še bi lahko naštevali. A če je to nekakšno pravilo, bi lahko hitro poiskali tudi kakšno izjemo … Goethejevo italijansko potovanje, recimo, ali pa Saramagovo vandranje po Portugalski. In vendar se zdi, da v tem smislu nihče ne more preseči francoskega pisatelja Xavierja de Maistra, ki je v literarni kanon vstopil tako, da je opisal potovanje, ki ga je opravil – po svoji sobi! Toda: ali to sploh še lahko imenujemo potovanje? In če lahko, kaj neki se popotniku zgodi na, kot se zdi na prvi pogled, kratki in premočrtni poti, ki vodi od okna do knjižne police, od naslanjača do mize? Prav to sta tudi vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Primoža Viteza, francista, predavatelja na oddelku za romanske jezike in književnosti ljubljanske filozofske fakultete, ki je za legendarno knjižno edicijo Kondor ob koncu lanskega leta pripravil prevod de Maistrovega Popotovanja po moji sobi.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj pesmi iz zbirke Jožeta Udoviča Darovi. Darovi so ena od treh Udovičevih zbirk, izšla je leta 1975. Kot je izjavil sam pesnik, je poezija zanj predvsem premagovanje tujosti v svetu in v sebi. Pesnik pogosto čuti, da je svet kakor zaprt vase, da se mu izmika, da ga goljufa s svojim videzom. Zato mora seči z besedo v njegovo neznano globino, v skrite plasti in se vrniti od tam z novim glasom in novim smislom. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto 2012. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.