Konec decembra se je upokojil Tone Petelinšek, dolgoletni novinar in urednik Radia Maribor. Njegova kariera na radiu je dolga več desetletij, poleg novinarskega dela pa je znan tudi po svoji dejavnosti na področju verskih vsebin. Pogovoru z njim prisluhnite v prvi uri.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Z veliko zaupanja v ljudi, prav tako zaupanja vase, v dober namen, ljubezen do bližnjega se soočam s stisko tistih, ki me poiščejo. Izkušnje so pokazale, da je darovanje za druge nekaj najdragocenejšega, kar človek lahko počne. Podarja svoj čas, svoje talente, svojo bližino, sočutje, svoja ušesa in zbranost, svoj glas. Besede prebujajo čuječnost, govorijo o ljubezni do bližnjega. Človek ob njem potrebuje le roko, da se ob njej sam premakne. Gre ven, na odprto, prezračeno, svetlobo, ki kaže pot. Kako enostavno se sliši, globoko v sebi si se odločil za to, da deliš z drugimi. Pa se vendar zgodi, da te kdaj vrže iz tira. Kljub trdni veri, da zmoreš, daš vse, kar znaš, ne gre, ne moreš sam. Takrat položiš v Božje roke, zaupaš v Njegovo ljubezen, ki nikogar ne pusti »praznih rok«. Zanj je vsako življenje najdragocenejše, čeprav s človeško pametjo tega ne dojameš. Niti ne poskušaš razumeti. Samo prepustiš. In gre. Nekako gre. Moliš. Velikokrat je drugače, kot pričakuješ, da je dobro. Pač ne vržeš »puške v koruzo« in hodiš, in z zaupanjem vztrajaš. Vse tako poteka razsodno, lepo, s potrpežljivostjo in dobrotljivostjo, s hvaležnostjo in odpuščanjem. Pa pride dan, ki je sprva povsem primerljiv z drugimi. Na obzorju ni nič novega. Z enako »podporo« se posvetiš trpečemu. Ga sprejmeš. Potem postaneš pozoren na ledeno, očitajočo držo, trdo besedo. Godi se mu krivica. On dela vse prav. Naj se drugi spremenijo. Nihče ga ne razume. Tipa in išče na svoji poti, a obenem zvito zavira. Pravzaprav ne vidi smisla, da je prišel … Seveda lahko stopaš skozi življenje, ne da bi se zavedal čudežev in lepot okoli sebe. A tudi majhne stvari dobijo globlji pomen, če se jih zaveš. Pogledaš z očmi duha. Ni nič naključnega. Vse, kar se ti v življenju dogaja, ima smisel, je del tvoje enkratne naloge. Morda počasi lahko prepoznaš Božjo roko. In se dotakne srca, postane spodbuda, da se prebudiš, naravnaš svojo Pot. Se potrudiš. Odkriješ, kaj vse je pomembno v življenju. In srce se napolni s hvaležnostjo.

Strip predstavlja deveto umetnost, v Murski Soboti, kjer se je pred stoletjem rodil Miki Muster, pa bodo letos pripravili osmi festival stripovske umetnosti. Ravno Miki Muster velja za osrednjo figuro slovenskega stripa in bi bil, po besedah avtorja prve slovenske in jugoslovanske teoretične knjige o stripu Cirila Galeta, če bi živel v Združenih državah Amerike, enako pomemben kot Disney. Pionirju slovenskega stripa in animiranega filma naj bi z raznimi razstavami in prireditvami posvetili letošnje leto, kot zanimivost pa omenimo še, da je Likovno akademijo v Ljubljani končal kot akademski kipar, njegovo edino ohranjeno kiparsko delo pa še vedno stoji ob Gledališču Park v Murski Soboti. Legendarni Mustrovi stripovski junaki Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja so stari že več kot 70 let, častni občan Murske Sobote Miki Muster pa je bil tudi odličen glasbenik in plavalec.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Ste se kdaj vprašali, kaj imajo kolena z našimi možgani? Ko gre gibanje brezhibno od nog najbrž to vprašane ne poboža nevronov. Ste pa gotovo že vsi videli in tudi preizkusili tako imenovani kolenski refleks. Mojca Delač je raziskovala, kako je povezan z živčevjem. Za pomoč je prosila dr. Miloša Kalca z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Tragična nesreča v velenjskem premogovniku ta teden nikogar ni pustila ravnodušnega, a kako rudar po taki tragediji naslednjič stopi v jamo? Kako predelati take dogodke, ki teorije o ogroženosti življenja pokažejo v najstrašnejši praksi? Metka Pirc se je pogovarjala z enim od velenjskih rudarjev.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Litij je danes sinonim za baterije in elektromobilnost ter pomemben člen v prizadevanjih za zeleni prehod. Obenem ni brez resnih pomanjkljivosti. Ustrezna nahajališča litija na svetu so redka in ustvarjajo geopolitične napetosti. Izkoriščanje litija ima tudi resne posledice za okolje in terja veliko vode in energije. Kaj so torej možne alternative? Elementov, ki bi lahko zamenjali litij, je kar nekaj, najbolj obetaven pa je natrij. Baterijam prihodnosti smo se v Radiosferi posvetili v družbi prof. dr. Roberta Dominka, vodje Laboratorija za moderne baterijske sisteme na Kemijskem inštitutu kot tudi vodje novega Centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije, ki ga Kemijski inštitut odpira v Kisovcu v Zasavju.

Z novim letom zaposleni dobijo novo odmero letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Kolikšen je minimalni letni dopust in kako se določi število dni letnega dopusta? Ali je pri odmeri dopusta razlika med javnim in zasebnim sektorjem? Kako je s prenosom dopusta ob podpisu nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu? Med deveto in pol deseto bo na vprašanja odgovarjala odvetnica Tina Šnajder, specialistka za področje delovnega prava.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Gospa, ki ima rada besede, a je službeno pot posvetila številkam - bi lahko rekli za našo tokratno sogovornico, gospo Majdo Rupnik. Besede so prišle na vrsti po upokojitvi. Zelo rada bere, da pa ji gre izredno dobro tudi pisanje, dokazujejo kar tri knjige, ki so doslej izšle. V nastajanju je četrta, ki bo bolj osebna, saj je morala gospa Majda v življenju čez mnogotere čeri. "Pisanje me izpolnjuje," pravi in doda: "Ko človek nekaj zapiše, lahko nekaj kratkega, na koncu začuti neko zadovoljstvo, nek mir." Gospo Majdo Rupnik je obiskala Lucija Fatur.

Virologinja Monika Jevšnik Virant je raziskovalka in predavateljica na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Njeno področje so respiratorni virusi. Za doktorsko nalogo je še pred epidemijo novega koronavirusa preučevala značilnosti okužb s humanimi koronavirusi pri otrocih. Pravi, da ni nenavadno, da se človek okuži z več različnimi povzročitelji okužb dihal hkrati. Dodaja, da so virus SARS-CoV2, ki povzroča covid, respiratorni sincicijski virus, kratko RSV, in virus gripe najbolj znani respiratorni virusi; še zdaleč pa niso najpogostejši. Poznamo namreč kar 18 različnih respiratornih virusov iz sedmih družin. Več v Ultrazvoku. Z asist. dr. Moniko Jevšnik Virant se je srečal Iztok Konc.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki: - Projekt Igraj se z mano slavi raznovrstnost, povezovanje, solidarnost in strpnost; glavni tvorci so že leta osebe s posebnimi potrebami. - Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica je izdala že 11. knjižico. Tokrat o biserih domačega kraja. - Po zbiranju starih hišnih imen na zgornjem Gorenjskem zdaj teče akcija zbiranja ledinskih imen. - Drsalni klub Celje je v finančnih težavah. Pripravljajo dražbo majic s podpisi znanih slovenskih športnikov.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Družinsko sodstvo je eno od najpomembnejših in hkrati najbolj občutljivih pravnih področji. V postopkih se tehtajo pravice in upoštevajo okoliščine vsakega konkretnega primera, ključna skrb so koristi otrok. Sodstvo se v družinskih postopkih srečuje s številnimi težavami. Sodni svet ugotavlja, da je stanje skrb vzbujajoče. Da na tem področju močno škripa, je opozorila tudi nedavna sodba evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi odvzeti otroci. O težavah na področju družinskega sodstva v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: Matej Čujovič, vrhovni sodnik in podpredsednik sodnega sveta; Tadeja Oštir, okrožna sodnica, vodja družinskega oddelka na okrožnem sodišču v Ljubljani; Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD Slovenije; Tristan Rigler, klinični psiholog.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Ko otroci zaspijo, palčki rišejo ledene rože po lužah in šipah … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisal: Ivan Sivec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Glasba v naslovu omenjenih je lahko bi rekli "rdeča nit" tokratnga četrtkovega večera. Pred kratkim se je poslovil prvi od omenjenih, Ottavio Brajko, velja pa za ustanovitelja prvega primorskega narodnozabavnega ansambla z diatonično harmoniko. Jože Galič praznuje okrogel jubilej (sedemdeset let) in mu zanj seveda čestitamo, Rudi Bardorfer pa bi na današnji dan praznoval enaindevetdeseti rojstni dan. Namenjamo mu zadnji del nocojšnje oddaje. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Ameriška pisateljica Ayn Rand se je rodila 2. februarja 1905 v Sankt Peterburgu v Rusiji, pri 21 letih pa je emigrirala v Združene države Amerike. Bolj kot pisateljica je znana kot filozofinja, utemeljiteljica objektivizma, svojo filozofsko naravnavnost pa je prenašala tudi v romane. Njeni nazori, življenje in pisanje so bili namreč tesno povezani in prepleteni. Scenarij: Katarina Mahnič, prevajalca Katarina Mahnič in Miha Avanzo, igralci Vesna Jevnikar, Brane Grubar in Branko Jordan, bralca Maja Moll in Ivan Lotrič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič. Režija: Igor Likar. Oddaja je bila posneta januarja 2015.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poezija v rovtarskem dialektu, ki svoj navdih včasih najde tudi v hlevu. Glasba, ki zajema iz bogato založene shrambe domačih in tujih zvrsti, nato pa z izmojstrenim občutkom vrhunskega chefa skrbno odmeri prave sestavine. Nastane unikaten šanson, s katerim nam postrežeta pesnik, šansonjer in pianist Tomaž Hostnik ter violinist in aranžer Matija Krečič. Po njunem prvencu Mačahe (2020) so zdaj tu Ljubožerci: hranljiv, pikanten glasbeni »slow food« – in ko se navadite bogatega okusa, ga boste želeli vse več.

Druga polovica 20. stoletja je eno najzanimivejših obdobij ameriške poezije. V tem času je ustvarjalo tudi nekaj najrazvpitejših ameriških pesnikov, kot so W. H. Auden, Allen Ginsberg in Frank O'Hara. Čeprav med te ne spada William Stanley Merwin (1927), pa njegova poezija predstavlja enega najbolj samosvojih sodobnih pesniških glasov. Merwina, ki je izdal več kot trideset pesniških zbirk in za svoje delo prejel številne nagrade, namreč ne moremo uvrstiti v nobeno ameriško pesniško šolo ali smer. Njegova poezija je precej osebna in v sebi združuje več vplivov tako iz Evrope, kjer je nekaj časa tudi živel, kot iz Amerike. Pesmi so velikokrat napisane brez ločil in z nenavadno dinamiko ustvarjajo povsem samosvoj pesniški izraz. V nocojšnjem Literarnem nokturno bom slišali pet njegovih pesmi. Prevedel Miha Avanzo, interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.