Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Obletnicam se posvečamo v prvi uri Glasbene jutranjice. ERNST THEODOR AMADEUS HOFFMANN: KVINTET ZA HARFO Harfa: MOJCA ZLOBKO VAJGL, GODALNI KVARTET TARTINI: violina - MIRAN KOLBL in ROK ZGONC, viola - ALEKSANDAR MILOŠEV, violončelo - MILOŠ MLEJNIK GOTTFRIED VON EINEM: SONATINA, OP. 7, ŠT. 1 Klavir: JANEZ LOVŠE NORMAN DELLO JOIO: LIRIČNE FANTAZIJE ZA VIOLO IN GODALA Orkester SINFONIA MESTA LONDON, viola: KAREN ELAINE, dirigent: DAVID AMOS FRIEDRICH VON FLOTOW: SALONSKI TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: BENJAMIN BERGMANN, violončelo: GÖTZ DIPPER, klavir: ANTONELLA PAGANO

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

FRANZ ADOLF BERWALD/MICHAEL TÖPEL: KONCERTNA SKLADBA OP.2 (PRIREDBA ZA FAGOT IN KLAVIR) Fagot: MIHAEL MITEV, klavir: NADJA RUS HUGO ALFVÉN: EN SKÄRGARDSSÄNGEN, OP.20 (LEGENDA IZ SKERRIESA) KRALJEVI FILHARMONIČNI ORKESTER IZ STOCKHOLMA, dirigent: NEEME JÄRVI

Starosta slovenske poezije Ciril Zlobec se je poslovil leta 2018. Prve pesmi je objavil že med vojno, leta 1953 pa je slovensko javnost navdušil s pesniško zbirko Pesmi štirih, ki jo je izdal skupaj s še tremi velikani moderne domače poezije – Tonetom Pavčkom, Janezom Menartom in Kajetanom Kovičem. Pesem z naslovom Razlogi za življenje so bo prebral pesnik sam.

Švedska se ponaša z izjemno tradicijo zborovskega petja tako profesionalnega kot tudi amaterskega. V zborih poje visok odstotek Švedov, švedski zbori so med najboljšimi na svetu. JESPER NORDIN: INEVITABILINI - NEIZOGIBNO Kljunasta flavta: ANNA PETRINI SVEN DAVID SANDSTRÖM / TOBIAS BERGGREN: ETYD ŠT. 4 V E-MOLU Bariton: ARNE LUNDMARK, KOMORNI ZBOR ERIC ERICSON, Dirigent: ERIC ERICSON OTTO OLSSON: ROMANCA, OP.25 ZA VIOLINO IN ORGLE Violina: JÄNIS BULAVS, Orgle: LARISA BULAVA ŠVEDSKA LJUDSKA / LARS EDLUND / : NAJ ZAPLEŠE Z MENOJ ŠVEDSKA LJUDSKA / HUGO ALFVÉN: NA TRAVNIKU DEŠKI ZBOR ADOLF FREDRIKS, Dirigent: TONY MARGETA, Klavir: MAGNUS BERGMAN TOR AULIN / JESPER JERKERT: ŠTIRI VODENE BARVICE - ANDANTE. IDYLL PIHALNI KVINTET: Flavta - ANJA BRGLEZ OVNIK, Oboa - KATJA RIHTER, Klarinet - MIHA KOSEC, Fagot - KATARINA KROFLIČ, Rog - EDVARD BIZJAK NILS LINDBERG: SVETLOBA IN TEMA 1. VELIKA ŽALOST 2. SVETOVNA URA 3. POLETNI PSALM 4. ULICA 5. NOČ 6. MILOSTNI DAN (TRAD. ARR.) ŠVEDSKI RADIJSKI ZBOR, Dirigent: GUSTAF SJÖKVIST LARS ERIK LARSSON: KONCERTINO ZA KLARINET IN ORKESTER, ŠT. 3, OP. 45 Klarinet: PIETRO CAVALIERI, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: SAMO HUBAD ADOLF FREDRIK LINDBLAD: SUITA V ZIMSKI NOČI ZA ZBOR, SOLO IN KLAVIR 1. V ZIMSKI NOČI 2. POGLEJ POMLAD PRIHAJA 3. ZVEZDA OZNANJA POLETJE 4. LED POKRIVA JEZERA IN REKE 5. POLETNO JUTRO 6. POLETNI VEČER 7. PASTIRSKA PESEM 8. PO REKI NAVZDOL 9. IN SEDAJ LAHKO NOČ UNIVERZITETNI ZBOR IZ STOCKHOLMA, Sopran: GUDRUN BRUNA, Mezzosopran: SVEN ANDERS BENGTSSON, Tenor: BERTIL ARN, Klavir: LARS ÄBERG, Dirigent: ESKIL HEMBERG WILHELM STENHAMMAR: TWO SENTIMENTAL ROMANCES, OP. 28 ŠT. 1 V A-DURU: ANDANTINO ŠT. 2 V F-MOLU: ALLEGRO PATETICO Violina: ULF WALLIN, MALMÖ SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: PAAVO JÄRVI

Mladi Georg Friedrich Händel je svoje prve večje uspehe doživel kot operni skladatelj v Hamburgu. Zaradi priljubljenosti komedij in pietistične čistke, ki je prizadela vse zvrsti zabave, je bila prihodnost tamkajšnje operne hiše okoli leta 1705 zelo negotova in popolnoma naravno je bilo, da si je Händel pri enaindvajsetletih zaželel oditi v Italijo.

V Srbiji od novembra lani več deset tisoč protestnikov, na čelu katerih so študentje, protestira proti srbski oblasti. Proteste, zapore cest in blokade fakultet je sprožilo zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, ki je vzelo 15 življenj. Protestniki so prepričani, da so ubijali oblast, korupcija, pohlep in pomanjkljiv nadzor, ter zahtevajo odgovornost, zdaj tudi v manjših srbskih krajih in še siloviteje po številnih žalitvah, lažeh in napadih. V četrtkovem je voznik, obtožen poskusa umora, hudo ranil mlado študentko prava. Oblast pravega odgovora nima, srbski predsednik Aleksander Vučić, s katerim se študenti sploh nočejo pogovarjati, saj pričakujejo, da bodo svoje delo opravile pristojne ustanove, pa je predlagal referendum o samem sebi. Opozicija ga je zavrnila; zahteva prehodno vlado, to pa je zavrnil predsednik. V ponedeljek se v klopi vrnejo še srednješolci, ki so jih prav zaradi protestov poslali na predčasne počitnice.

Predstavljamo domače in tuje otroške in mladinske zbore; vsako leto predstavimo tekmovalne nastope z mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju ter državnega tekmovanja otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Predstavili bomo skladatelja, dirigenta in dolgoletnega glasbenega urednika na našem radiu in televiziji Kruna Cipcija. Dobro ga poznamo kot urednika televizijskih glasbenih oddaj iz vrste skladateljev, ki sicer niso slovenskega rodu, a so se v Sloveniji udomačili, kakor na primer Mihovil Logar in Josip Kalčič v Beogradu. Kot je povedal sam, ni nikoli pomislil, katere narodnosti je kot skladatelj; ne nazadnje je delal in pisal za vse tiste, ki imajo radi glasbo. Čeprav je bil po rodu Dalmatinec, se je po dolgih letih, ki jih je preživel na slovenskih tleh, imel za slovenskega skladatelja, saj so tudi njegova vokalna in vokalno-instrumentalna dela po večini napisana na slovenska besedila. Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je začel delati na Radiu Ljubljana: leta 1958 je deloval kot zunanji sodelavec, skrbel je za notno gradivo, nekaj časa pa je delal tudi kot inspicient. Februarja 1960 pa se je redno zaposlil kot urednik v redakciji za resno glasbo. Dve leti pozneje, kmalu potem, ko so začeli predvajati prve televizijske oddaje, je pristal v novi medijski hiši, Televiziji Ljubljana. Do upokojitve marca 1992 je bil glavni urednik programa za resno in zabavno glasbo na naši RTV.

V kinematografe je prišel slovenski mladinski film Čao Bela režiserja Janija Severja, film Bob Dylan: Popolni neznanec se osredotoča na začetek kariere verjetno najslavnejšega kantavtorja v zgodovini, Balada o Limonovu pa je presenetljivo nekritičen portret kontroverznega ruskega pisatelja in politika Eduarda Limonova. Poleg tega je v pogonu Tržaški filmski festival in razglasili so nominirane za letošnje oskarje.

Ko je Spielberg Williamsu pokazal Schindlerjev seznam, se je skladatelju zdelo, da bi bilo pisanje partiture za tak film prezahtevno zanj. Rekel je: »Za ta film potrebuješ boljšega skladatelja od mene.« Spielberg je odgovoril: »Vem. Ampak vsi so mrtvi!«

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Kaj imajo varnejše žilne opornice skupnega z do okolja prijazno zaščito rastlin brez kemikalij? Presenetljiva skupna točka se skriva v uporabi plazme ali četrtega agregatnega stanja. Uporaba plazme se vse bolj uveljavlja na najrazličnejših področjih, ob tem pa se porajajo vedno nove zamisli o tem, na kakšen inovativen način bi se četrto agregatno stanje še lahko uporabilo. Zakaj je plazma tako uporabna, kako učinkuje in kje vse se danes odrivajo nove možnosti za uporabo, je v Podobah znanja predstavila izr. prof. dr. Ita Junkar z odseka za tehnologijo površin na Inštitutu Jožefa Stefana, ki med drugim v okviru strateško razvojnega partnerstva Tovarne prihodnosti koordinira področje plazemskih tehnologij.

Na festivalu dokumentarne fotografije v bolivijskem Santa Cruzu v organizaciji dveh Slovencev se je novembra zbralo približno dvajset svetovno uveljavljenih fotoreporterjev, urednikov in profesorjev. Med njimi so bili sodelavci National Geographica, Bloomberga, New York Timesa, Le Figaroja in številnih agencij. Druga izvedba festivala Manzana 1 – kakor se imenuje tudi osrednje prizorišče, galerija v središču dvomilijonskega mesta – je združila razstave, vodene oglede in predavanja za širšo javnost ter intenzivne izobraževalne delavnice, ki se jih je udeležilo več kot dvesto po večini bolivijskih fotografov. Dogodek v Boliviji pušča pomembno sled. Gonilna sila galerije in festivala je Ejti Štih, vedno nasmejana in energična slovenska umetnica, ki se je leta 1982 z Bleda preselila v Južno Ameriko. Programski vodja festivala pa je fotograf Matjaž Krivic, ki v Boliviji po etapah že več let spremlja zgodbi o pridobivanju litija in podnebni krizi. Vabilu se je odzval tudi južnoafriški fotograf, ki živi v Združenih državah Amerike, Brent Stirton, večkratni prejemnik prestižnih nagrad World Press Photo in sodelavec tako rekoč vseh večjih svetovnih časopisov in revij. ''Na takem festivalu srečaš kolege, ki so ti tako ali drugače blizu. Imajo podobne izkušnje, zato jih ceniš. Ko se z njimi zapleteš v pogovor, ugotoviš, da imate veliko skupnega. To je lahko zelo tolažilno."

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda in Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zato so ga ostro napadali, bil je politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija: uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in založba Sanje.

Koncert z naslovom Razkošno bo zaokrožil Filharmonični festival baročne glasbe, hkrati pa je tudi četrti v okviru Vokalno-instrumentalnega cikla Slovenske filharmonije. Gostujoči dirigent letošnjega festivala je nekdanji nemški violinist in predavatelj za zgodovinsko izvajalsko prakso na salzburškem Mozarteumu Reinhard Goebel. Koncert je sestavil iz dveh polov: Bachove znane in neznane glasbe. Maša v G-duru, Bachova dela 236 zelo redko zveni s koncertnih odrov, kantatni odlomki Bleib bei uns/Ostani z nama, Wachet auf, ruft uns die Stimme/Zbudite se, nas kliče glas in Jesus bleibet meine Freude/Jezus ostane moje veselje pa zelo pogosto. Zato tudi pravi, da »je treba vedeti kaj o obdobju, v katerem je glasba nastala, ne le preprosto pasti vanjo. Glasba nekega časa je tudi podoba tistega časa. Johann Sebastian je ustvarjal v dobi, ko so bili pomembni kralji, grofi, princese in seveda Bog. Glasba vas tako lahko tudi samo površinsko zabava, a pod površjem je bogato znanje strokovnjaka.« Na koncertu bodo nastopili Zbor in Orkester Slovenske filharmonije ter solisti, sopranistka Neža Vasle, altistka Ana Potočnik, tenorist Oleksandr Nastasičuk in baritonist Martin Kozjek.

Dirigent Robert Hollingworth je združil moči Komornega zbora RIAS in Capelle de la Torre ter lani v berlinski stolnici uzvočil program beneškega in rimskega večzborja. Za ogrodje je vzel četverozborsko – 16-glasno Mašo Si Deus pro nobis Orazia Benévolija, ki se poigrava z različnimi kombinacijami zborov, vendar tako tankočutno, da nikoli ne prenapolni ušes. Pred tednom dni smo jo že slišali do polovice, nocoj se bomo posvetili njenima stavkoma Sanctus in Agnus Dei, ob teh pa bodo zvenela še dela Francesce Caccini, Alessandra Grandija, Claudia Monteverdija, Maurizia Cazzatija in Alesandra Striggia.

V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj pesmi iz zbirke Jožeta Udoviča Darovi. Darovi so ena izmed treh Udovičevih zbirk, izšla je leta 1975. Kot je izjavil pesnik sam, je poezija zanj predvsem premagovanje tujosti v svetu in sebi. Pesnik pogosto čuti, da je svet kakor zaprt vase, da se mu izmika, da ga goljufa s svojim videzom. Zato mora z besedo seči v njegovo neznano globino, v skrite plasti, in se vrniti od tam z novim glasom in novim smislom. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto 2012. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).

Poslušamo glasbo Quincyja Jonesa, ki se je za vedno poslovil 3. novembra 2024.