Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V tokratnem Liričnem utrinku se spominjamo enega izmed največjih slovenskih pesnikov Franceta Prešerna. Pesnik v pesmi Zgubljena vera ubesedi občutke ob izgubi nečesa, kar mu je veliko pomenilo. Pesem je izšla v zbirki Poezije, bere dramski igralec Matija Rozman.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Čeprav je imel Monteverdi že 73 let, ko so v Benetkah prvič izvedli njegovo petdejanko Odisejeva vrnitev v domovino, se je odlično prilagodil okusu tedanjega občinstva: to velja tako za njegove komične značaje, kakršen je požeruh Iros, kot tudi za scenske učinke, ko se Atena z neba spusti na zemljo. Opera je doživela lep uspeh, saj so jo še istega leta uprizorili v Bologni, leto pozneje pa spet v Benetkah. In če je Orfej, skomponiran 30 let prej, zgrajen iz precej togih recitativov in arij, pa je v Odiseju Monteverdi ubral drugačen pristop, saj je tako orkestru kot pevcem dal veliko bolj proste roke, kar raziskovanje v območju izraznosti zadeva.

Georg Friedrich Händel je bil velik kozmopolit in že od nekdaj ga med svoje največje skladatelje štejejo tako Nemci kot Angleži. Po njegovi zgodnji glasbeni izobrazbi bi sklepali, da bo postal cerkveni glasbenik, on pa se je že takoj odločil drugače. Pri sedemnajstih je na željo pokojnega očeta začel študirati pravo v rodnem Halleju. Hkrati je nastopil poskusno leto kot organist v reformirani stolnici, a si je kmalu premislil, opustil tako študij kot orglanje v cerkvi in odšel v Hamburg. Tja ga je verjetno zmamila opera in iz orkestrskega violinista je v manj kot dveh letih napredoval v uspešnega opernega skladatelja.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Na sporedu: 1.Leoš Janáček: Mládí – suita za pihalni sekstet Klarinet: Rocco Carbonara Ansambel: Pihalni kvintet Slowind Flavta: Aleš Kacjan Oboa: Matej Šarc Klarinet: Jurij Jenko Fagot: Paolo Calligaris Rog: Metod Tomac 2.Bogo Leskovic: Etuda za simfonični orkester Simfonični orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Bogo Leskovic 3. Paul Hindemith: Sonata za trobento in klavir Saksofon: Dejan Prešiček Klavir: Nina Prešiček 4. Jani Golob: Glasba iz tv serije: Čisto pravi gusar Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Evan Christ

Vedeli smo. A nismo (dovolj) naredili, je sporočilo razstave Vesti, ki niso vzbudile vesti. Razstava, ki je na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani, odpira spominski program ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. Naš gost bo novinar Ali Žerdin, ki je izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjali na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Tematski koncerti z deli Mozarta, Beethovna, tudi Chopina, Schuberta in seveda Bacha so bili sestavni del delovanja Tatjane Nikolajeve. Decembra leta 1975 je v treh zaporednih koncertih izvedla vse Bachove klavirske koncerte in skupaj s svojimi študenti še skladateljeve koncerte za dva, tri in štiri klavirje.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Napovedujemo novo premiero ljubljanske Opere, v koprodukciji z ljubljanskim Cankarjevim domom bo nocoj na odru Gallusove dvorane zaživela opereta Netopir Johanna Straussa mlajšega, zgodba spletk, nenadnih zapletov in razpletov v razkošnih kostumih, ki jo je režiral Krešimir Dolenčić, glasbeno vodstvo bo v rokah belgijskega dirigenta Ayrtona Desimpelaera. V Slovenski kinoteki se v teh dneh poklanjajo hrvaškemu filmskemu režiserju, scenaristu in producentu Vatroslavu Mimici, ki je režiral vrsto celovečercev, odmevnih tudi v tujini. V kinotečni retrospektivi, ki se začenja nocoj, bo predstavljen tudi z animiranimi in kratkimi igranimi filmi. Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta v Celovcu podelila priznano Tischlerjevo nagrado. Prejel jo je dolgoletni vodja Mohorjeve založbe iz Celovca Franc Kattnig za svoje zasluge na založniškem in kulturnem področju.

Decembra sta Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo prejela tudi harmonikarica Teja Udovič Kovačič in kitarist Jaka Škoberne, in sicer za izvedbo Dvojnega koncerta za harmoniko, kitaro in godalni orkester "Hommage a Liege" Astorja Piazzolle s Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo. Kako je potekalo sodelovanje dua, kdo je bil pobudnik za izvedbo tega koncerta in kakšne imata načrte za nadaljnje delo, bosta povedala ob spremljavi Piazzollove glasbe.

Esad Babačić je zelo vsestranski umetnik; je pesnik, pisatelj, esejist in še kaj. Toda naj napiše pesem ali esej, je njegovo besedilo prepoznavno v hipu, še v temi. To velja tudi za njegovo najnovejšo knjigo Dnevnik čuvaja (Litera). Knjiga je dvodelna: prvi del, ki je dal knjigi naslov, je dnevniški zapis, preplet dnevniških zapisov, ki jih je umetnik pisal za Sobotno prilogo časnika Delo, in hipnih zapisov, že kar utrinkov, kot je na primer Molčim, ker pišem brez besed. V Dnevniku čuvaja tako Babačić opazuje svet, ga čuti in rešuje pred pozabo, hkrati pa razmišlja o sebi in svojem ustvarjanju. Pri pisanju se ne izogiba temnih vrstic, med drugim opiše, kako se je izteklo njegovo sodelovanje z Radiem Slovenija, vendar naj piše o čemerkoli, piše prepoznavno, poetično, tudi melanholično. Drugi del knjige ima naslov Muzej dvojine: v Babačićevo življenje je nekega dne vstopila nekdanja soseda Maja Slovenc z elektronskim pismom, s komentarjem njegove kolumne. Ton Babačićevega pisanja se je med njunim dopisovanjem spremenil, in tudi o tem pripoveduje avtor v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, pa tudi Majo Slovenc v samostojni izjavi. Za nameček avtor še napove njuno nadaljnjo sodelovanje. Nikar ne zamudite.

Viola da gamba na koncu 18. stoletja ni našla neposrednega naslednika med godali. Izpodrinila so jo glasbila, ki so v rabi še danes, zato so v njej dolgo videli predhodnico violine in po drži sorodnega violončela. Resnična podoba je drugačna: viole da gamba in violine, ki so jim sprva rekli viole da braccio, so se razvijale hkrati in pretežno neodvisno. Več kot dvesto let so bila hkrati v rabi glasbila iz obeh družin. Vsa imajo svoje posebnosti in pri tem težko govorimo o prednostih ali pomanjkljivostih. Nekaj, kar je lahko prednost, se drugič izkaže za pomanjkljivost.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Zasedbo vodi mlada violinistka, pesnica in skladateljica Ana Mezgec.Vse skladbe na plošči so njeno delo. Člani skupine so pianist Leon Firšt, kontrabasist Jošt Lampret, bobnar Gašper Peršl in kitarist Tilen Stepišnik, poleg njih pa sodelujejo še Anja Šoštarič, Gea Pantner Volfand, Bernardo Brizani, Nina Tafi, Ištvan Tadian, Barbara Grabar, Zvezdana Novaković, Danijel Bogataj in Metod Banko. Zabava, humor, resna glasba, vse kar hočete!

Janoš Kern je od leta 2004 zasnoval in organiziral več odmevnih mednarodnih projektov in ustanovo Imago Sloveniae povezal s številnimi tujimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi kulturnimi mrežami in združenji. V Komornem studiu bomo predstavili izbrane posnetke s koncertov festivala Imago Sloveniae v spomin na dolgoletnega direktorja ustanove in mednarodnega glasbenega festivala Imago Sloveniae Janoša Kerna, ki je preminil po dolgotrajni in težki bolezni v 70. letu življenja, 15. januarja 2025. Janoš Kern je od leta 2004 uspešno vodil ustanovo Imago Sloveniae – Podoba Slovenije. Rodil se je 18. decembra 1955. Po izobrazbi je bil ekonomist in sociolog, svoje življenje pa je v veliki meri posvetil kulturi, glasbi in umetnosti, veliko časa je bil povezan tudi z nevladnim sektorjem. Vodil je mednarodni festival Imago Sloveniae in cikel Poletje v stari Ljubljani. Po obsegu in kakovosti je to eden največjih kulturnih projektov v Sloveniji, ki poleg Ljubljane vključuje več kot 20 občin in krajev v vseh delih države ter v zamejstvu in tujini. Na več kot 30 koncertnih prizorišč vsako leto privabijo tudi več kot 80 tisoč obiskovalcev. V 20-ih letih je zasnoval in organiziral več odmevnih mednarodnih projektov in ustanovo Imago Sloveniae povezal s številnimi tujimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi kulturnimi mrežami in združenji. Pri tem je spodbujal razvoj slovenske umetnosti, prispeval je k predstavljanju sodobne glasbene ustvarjalnosti in mlajših slovenskih glasbenih umetnikov. Janoš Kern je za svoj prispevek h kulturi leta 2015 prejel nagrado glavnega mesta Ljubljana. V izvedbi priznanih in virtuoznih slovenskih glasbenih umetnikov bomo poslušali: Trio za klavir, violino in violončelo v g-molu, op. 15, Bedřicha Smetane, ki ga izvajajo člani tria Amael: pianist Zoltan Peter, violinist Volodja Balžalorsky in violončelist Damir Hamidulin. Pihalci ansambla Camerata academica Ljubljana izvajajo Saxtet za sekstet pihal mladega slovenskega skladatelja Simona Kravosa in pihalni sekstet Mladi/Mladost Leoša Janačka. V tretjem delu oddaje bo nastopil ansambel uveljavljenih slovenskih glasbenih umetnikov, ki večinoma živijo in delajo v tujih orkestrih: Ensemble.si bo izvedel Septet v Es-duru za klarinet, rog, fagot, violino, violo, violončelo in kontrabas, op. 20, Ludwiga van Beethovna v zasedbi: klarinetist Matic Kuder, hornist Andrej Žust, fagotist Tonko Huljev, violinist Matjaž Bogataj, violist Nejc Mikolič, violončelist Jaka Stadler in kontrabasist Žiga Trilar.

S tridelno dokumentarno radijsko serijo bomo obudili spomine na obdobje pandemije covida-19, ki je našo družbo preplavil pred petimi leti. Avtorica in režiserka Špela Kravogel ter tonski mojster Matjaž Miklič sta raziskovala, kaj je v življenja mladostnikov prineslo šolanje na daljavo. Radijska igra je del projekta RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje, v katerem se sprašujemo, kakšne so posledice pandemije in ali smo pripravljeni, če se v prihodnosti zgodi kaj podobnega. Avtorica in režiserka: Špela Kravogel Tonski mojster: Matjaž Miklič Sodelujoči – dijakinja Zoja, psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, klinični psiholog dr. Tristan Rigler, antropolog dr. Dan Podjed, kolektiv Um&Kuna freestyle show Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2021. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Glasbena medigra.

Druga polovica 20. stoletja je eno najzanimivejših obdobij ameriške poezije. V tem času je ustvarjalo tudi nekaj najrazvpitejših ameriških pesnikov, kot so W. H. Auden, Allen Ginsberg in Frank O'Hara. Čeprav med te ne spada William Stanley Merwin (1927), pa njegova poezija predstavlja enega najbolj samosvojih sodobnih pesniških glasov. Merwina, ki je izdal več kot trideset pesniških zbirk in za svoje delo prejel številne nagrade, namreč ne moremo uvrstiti v nobeno ameriško pesniško šolo ali smer. Njegova poezija je precej osebna in v sebi združuje več vplivov tako iz Evrope, kjer je nekaj časa tudi živel, kot iz Amerike. Pesmi so velikokrat napisane brez ločil in z nenavadno dinamiko ustvarjajo povsem samosvoj pesniški izraz. V nocojšnjem Literarnem nokturnu bomo slišali pet njegovih pesmi. Prevedel Miha Avanzo, interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.

Glasba Kabalevskega je polna osebnih občutij. Po tehniki je tradicionalna, polna je privlačne liričnosti in zato jo je vedno prijetno poslušati.