Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Suito št. 1 v D-duru za trobento, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Godalni kvartet št. 3 v C-duru, op. 76 Josepha Haydna in Glorio Jana Sandströma.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

To priljubljeno Vivaldijevo delo poslušamo v interpretaciji sopranistke Olge Gracelj, mezzosopranistke Eve Novšak Houška, organista Andreja Jarca, zasedbe Consortium Musicum in Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Muniha.

Velika noč je največji krščanski praznik veselja in upanja, ki osmišlja tisto, kar se zdi brez smisla: trpljenje in smrt. Tudi o tem govori Ivan Pregelj, pesnik, pripovednik, dramatik in kritik v pesmi Velika noč in vanjo zajema tako rekoč vso zgodbo odrešenja. Interpretira Karel Brišnik.

Poslušamo Glorio - drugi del Maše božjega sina v C-duru, ZWV 20 Jana Dismasa Zelenke, Concerto Grosso op. 6, št. 11 v A-duru Georga Friedricha Händla, Klavirski trio št. 1 v d-molu, op. 49 Felixa Mendelssohna ter Glorio iz Mozartove Velike maše v c-molu, KV 427.

Letos mineva 60 let od smrti skladatelja Stanka Premrla, vsestranskega in plodovitega glasbenega pisca, ki je med drugim uglasbil tudi slovensko himno. Velike noči si brez njegovih pesmi skoraj ne moremo predstavljati. Kot je sam zapisal v eni od revij Cerkveni glasbenik, naj bodo velikonočne pesmi »izrazito vesele« in naj se jih pri liturgiji izvaja čim pogosteje, saj »vzradostijo srca in navdušijo«. To vzdušje veje tudi iz njegovih, v vseh ozirih muzikalno dovršenih, a izvajalsko ne najlažjih skladb z velikonočno vsebino.

Na velikonočno nedeljo neposredno prenašamo slovesno sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje župnik, frančiškan p. Pavle Jakop. S petjem sodelujejo: APZ sv. Cecilije, Mladinski mešani zbor in orkester, s solisti: Katarino Zorec, Brino Vukovič, Andrejem Rustjo in Blažem Stajnkom. Na orgle igra Ana Kokotec Kresal, dirigent je Miha Zupanc Kovač.

V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetke koncertov s svetovnih odrov v izvedbah izvrstnih solistov in orkestrov.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

To pa že ni res!, vzklikamo ta mesec ob humoreskah tega tedna. Vendar ni vedno tako preprosto. Je resnica tisto, kar vidimo, ali vidimo tisto, kar je? To bi na primer lahko vprašali tistega bistroumnega plemiča iz Manče. Nekateri so mu namreč hoteli dopovedati, da je šlem navadna brivska skleda. In da prizorišče ni začaran grad, ampak krčma. Prevajalec Severin Šali, igralec Boris Kralj, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež. Režiserka Mara Černe. Posneto novembra 1979.

prepevajo odlomke Catalanija, Verdija, Boieldieuja, Davida, Mozarta, Masseneta in Lehárja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Najboljši koncerti iz EBU ponudbe, svetovni zani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.

V posebni velikonočni oddaji se bomo pogovarjali o največjem krščanskem prazniku – veliki noči. Osvetlili bomo verski pomen praznika ter njegovo simboliko. V cerkvah slovesne aleluje naznanijo, da je Jezus vstal od mrtvih. S tem je po verovanju kristjanov Jezus premagal smrt, ljudem pa odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja.

Velika noč je praznik vstajenja, upanja in življenja. V liturgiji tega dneva imajo orgle pomembno vlogo, saj lahko s svojo zvočnostjo poudarijo pomen praznika ter prispevajo k poglobljenemu doživljanju velikonočne skrivnosti. A ne le z mogočnimi orgelskimi toccatami - sporočilo tega dneva lahko izrazijo tudi z liričnimi velikonočnimi korali ter drugimi skladbami z velikonočno vsebino.

Arhitekt Maks Fabiani se je rodil 29. aprila 1865 v Kobdilju na Krasu, šolal se je najprej v domačem kraju, nato v Ljubljani, arhitekturo pa je študiral na Dunaju. Postal je ugleden dunajski ustvarjalec, cenjen tudi na dvoru. V letih 1917 - 18 je postal redni profesor za arhitekturo, vendar se je leta 1919 temu nazivu odpovedal in se kljub vabljivim ponudbam z Dunaja in Ljubljane preselil v Gorico. V letih od 1917 do 1922 je vodil obnovo Posočja, predaval je na liceju v Gorici, bil je župan v Štanjelu in opravljal vrsto drugih pomembnih nalog. Ob bogatih arhitekturnih stvaritvah je viden tudi Fabianijev delež v urbanizmu. Veliko se je ukvarjal s popotresno ureditvijo Ljubljane, pa tudi z ureditvijo drugih mest. Fabianijev zapis Ljubljana - Slika mesta in moji vtisi iz leta 1934 je po eni strani analiza tedanjega stanja, po drugi pa tudi polemika s Plečnikom. Bralec Igor Velše, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2015.

22. in 23. marca smo v Slovenski filharmoniji posneli Veliko mašo v h-molu Johanna Sebastiana Bacha. V njej sta Damijan Močnik in Gary Graden združila moči in glasbenike. Damijan Močnik je pripravil Komorni zbor Megaron, ameriško-švedski dirigent Gary Graden pa ga je povezal še z Baročnim orkestrom Megaron in s pevskimi solisti. Ti so bili sopranistka Sofia Niklasson, mezzosopranistka Anna Zander Sand, tenorist Martin Logar in basist Karl-Magnus Fredriksson. Za uvod v glasbo Johanna Sebastiana Bacha smo pripravili pogovor z Damijanom Močnikom in Garyjem Gradnom.

Eneja Silvija Piccolóminija večina pozna po papeškem imenu Pij II. Živel je med letoma 1405 in 1464 in je bil italijanski humanist, papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj in zgodovinar. Vendar Slovenci njegovih literarnih del do zdaj skoraj nismo poznali. Lani pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla monografija Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Avtorja in prevajalca sta Anja Božič in Jan Dominik Bogataj; v njej najdemo prevode mnogih Piccolóminijevih literarnih besedil. Predvsem pa si ob branju ustvarimo sliko Piccolóminija - človeka večne dvojnosti: krščanstva in klasične antike, cerkvene in posvetne kariere, italijanskega in germanskega sveta. Interpret Matej Puc, bralca Mateja Perpar in Igor Velše, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.

Britanski skladatelj Philip Sawyers je umetnost Kandinskega uporabil kot vir navdiha za simfonično pesnitev Poklon Kandinskemu. Skladatelja je leta 2006 ob ogledu razstave Kandinski: Pot v abstrakcijo v londonski galeriji Tate Modern presenetila »muzikalnost« njegovih slik. Posebej ga je pritegnila slika Kompozicija IV iz leta 1911, ki jo zaznamujejo barve, kontrasti in prekrivanja; modra, rdeča, rumena, zelena, in črne prepletene črte levo zgoraj, ki predstavljajo konje, desno spodaj pa ležeče figure.

Velikonočni Literarni nokturno namenjamo slovenski religiozni liriki. Njeni avtorji so: Anton Medved, Alojz Gradnik, Srečko Kosovel, Božo Vodušek, Josip Murn in Vladimir Truhlar. Interpretira dramska igralka Barbara Lapajne Predin, glasbena oprema Marko Stopar, režija Barbara Hieng Samobor, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, posneto leta 1998.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.