Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Osrednje glasbeno delo prvega dela Glasbene jutranjice je Missa Christi resurgentis (Maša vstalega Kristusa) Heinricha Ignaza Franza Bibra, ki jo je skladatelj zložil po naročilu svojega delodajalca, salzburškega knezonadškofa Maximiliana Gandolpha von Kuenburga za velikonočno slovesnost v salzburški katedrali leta 1674. Obsežnejše sakralno delo dopolnjujejo še koralni preludij za orgle Jezus, moje veselje (BWV Anhang II, št. 58) Johanna Sebastiana Bacha, Kanon in žiga v D-duru za tri violine in basso continuo Johanna Pachelbela in Sonata za dve violini in continuo v B-duru, HWV 338 Georga Friedricha Händla.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

'S tremolom po pavkah' je vzdevek Simfonije št. 103 v Es-duru, ki jo je Joseph Haydn zložil na začetku leta 1795 kot predzadnjo iz niza t. i. londonskih simfonij. Že vse od nastanka sodi med skladateljeve najbolj priljubljene simfonije. Izvajalec je Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent pa En Shao.

V pesmi Cvetje na oknu je Srečko Kosovel ujel nežno občutenje lepote minljivega trenutka. Pesem interpretira dramski igralec Branko Jordan. Posneto leta 2015.

Na sporedu samospev Grški bogovi, D. 677 Franza Schuberta na Schillerjevo besedilo, Trojni koncert za klavir, violino, violončelo in orkester v C-duru, op. 56 Ludwiga van Beethovna, Andante spianato in velika briljantna poloneza, op. 22 Frédérica Chopina, Godalni sekstet v A-duru, op. 48 Antonína Dvořáka, Vokaliza, op. 34/14 Sergeja Rahmaninova v priredbi za glas in orkester Arcadija Dubenskega in Kasacija za orkester, op. 6 Jeana Sibeliusa.

Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in v tem letu je tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju. Vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.

V praznični oddaji Samo muzika bomo nanizali nekatere vzdušju primerne skladbe v izvedbi slovenskih izvajalcev: pianistov Dejana Pečenka in Marka Petrušiča, New Swing Quarteta, trobentačev Tiborja Kerekeša in Tomaža Grintala ter pevcev Uroša Perića in Aleša Hadalina.

Mestni muzej Idrija je ena tistih dediščinskih ustanov, katerih ponudba je izrazito usmerjena v prikaz naravnih danosti razgibanega in hribovitega geološkega reliefa. Ozemlje obeh občin, tako idrijske kot cekljanske je zaradi pestre geološke zgradbe zelo ogroženo z zemeljskimi plazovi. Sprožajo se ob vsaki večji vodni ujmi in povzročajo škodo ter ogrožajo cestno infrastrukturo, stavbne objekte, objekte kulturne dediščine ter kmetijske in gozdne površine. To pa povzroča stroške tako državi kot lokalni upravi. Nova dodatna nevarnost pa nastaja zaradi vpliva podnebnih sprememb, ki se kažejo v povečani moči padavin. Tokratni gost, dipl. ing. geologije Jože Janež je sredi meseca v muzeju predaval o zemeljskih plazovih tega območja. Mi smo ga povabili pred mikrofon, in povzel je svoje dolgoletne izkušnje ukvarjanja tako z zemeljskimi plazovi, posebnostmi okolja in samega mesta Idrija, ki mu je pol tisočletja rudnika živega srebra pisalo tako uspešno kot posledično neuspešno plat kopanja rudniških rovov. Ti so s stoletji ustvarili krhko podzemlje, ki ga povečane padavine pripravijo do polzenja zemeljskih plazov. Sogovornik se profesionalno ukvarja z geološkimi raziskavami in projektiranjem že več kot 40 let. Zaposlen je bil na Geološkem zavodu Ljubljana, v nekdanjem Ateljeju za projektiranje Idrija, devet let v Rudniku živega srebra Idrija, zadnjih 30 let pa je v podjetju Geologija, d. o. o., Idrija. Predmet njegovega dela so bile raziskave podzemnih voda na Krasu in drugod, kaptiranje podzemnih voda, ocena vplivov človekovih dejavnosti na podzemne vode, rudniška hidrogeologija, hidrogeologija odlagališč odpadkov ter inženirska geologija in geomehanika pri graditvi cest in stavb ter sanaciji plazov. FOTO: Zemeljski plaz pri Rudniški hiši v Idriji 4. avgusta 2023 VIR: Jože Janež, Idrija

Poslušajte Koncert za klavir in orkester št. 2 v cis-molu Sergeja Rahmaninova in Concertino za klavir in godalni orkester Igorja Štuheca. Pianistka Tatjana Ognjanović izvaja glasbo od baroka do najsodobnejše glasbe, vse do prvih izvedb slovenskih skladateljev. Nastopila je na številnih mednarodnih festivalih in koncertirala v petnajstih evropskih državah od Portugalske do Rusije, gostovala pa je tudi v Maleziji in Singapurju. Poleg samostojnih recitalov in koncertov v triu Amael je z različnimi slovenskimi in tujimi orkestri in dirigenti izvedla klavirske koncerte Mozarta, Beethovna, Mendelssohna, Schumanna, Rahmaninova, Skrjabina, Prokofjeva in Štuhéca. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomirala in opravila umetniško specializacijo pri profesorici Dubravki Tomšič Srebotnjak, nato se je izpopolnjevala na Visoki šoli za glasbo na Dunaju in na glasbenem konservatoriju Petra Iljiča Čajkovskega. Tatjana Ognjanovič od leta 1992 poučuje na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je od leta 2005 redna profesorica za klavir. Poslušajte njeno izvedbo prvega stavka Koncerta za klavir v cis-molu, op. 18, št. 2, Sergeja Rahmaninova in 3. stavka Concertina za klavir in godalni orkester Igorja Štuhéca. V drugi oddaji Ženske v svetu glasbe, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, bo pianistka govorila tudi o izvajanju sodobne slovenske glasbe za klavir.

Cerkev je bila skozi stoletja osrednji javni prostor govorjene in pisane slovenske besede. Že Brižinski spomeniki, ki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najzgodnejši dokument slovenske kulture, so povezani s cerkvijo. Nekatera besedila teh spomenikov se nanašajo tudi na veliko noč, najpomembnejši krščanski praznik. V času tega praznika skozi pogovor, ki je nastal v sodelovanju Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, razmišljamo, kakšna je bila vloga cerkve pri oblikovanju slovenščine in kakšen je bil pri tem njen pomen za slovensko besedo in slovensko kulturo v Avstriji in Italiji, pa tudi kako pomembno mesto ima tam cerkev pri ohranjanju slovenščine danes. Sodelujejo prof. dr. Edvard Kovač, Marko Tavčar in Andrej Lampichler.

V novem sklopu oddaj se vračamo k samim izvorom in živi energiji svetovnega godbeništva, kjer slovensko ni nobena izjema – njegovim ljubiteljskim orkestrom, ki so gotovo najosnovnejši temelj vsega, kar se potem godi na vseh naslednjih ravneh, so neprecenljiv izvor širokega skupine glasbenikov in mnogim prihodnjim mojstrom prva, tako rekoč deviška izkušnja skupnega muziciranja in pozneje tudi tisti Gregorčičev – "nazaj v planinski raj!" V prvi oddaji predstavljamo Vogrine iz spodnje Vipavske doline, zdaj že častitljivo godbo s triindevetdesetletnim izročilom, ki se je zadnje čase povsem pomladila in pod navdihujočim vodstvom Nejca Kovačiča brez dvoma doživlja svetle čase. In tako boste poslušali skoraj celoten cede, izdan ob devetdesetletnici, naslovljen po glavni, prav za to obletnico naročeni skladbi Vogrinski časi Roka Nemaniča, ki je prava sodobna inačica nekdaj tako značilnih venčkov za godbe.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Festival Ljubljana zadnja leta svoje dejavnosti širi s tekmovanji, tako smo leta 2023 spremljali prvo tekmovanje pianistov, letos februarja pa smo poslušali prvo tekmovanje, namenjeno trobilnim zasedbam - kvartetom in kvintetom. Sestavi so se na tekmovanje prijavljali do prvega novembra lani, nato pa je bil predizbor. Tisti, ki so se prebili skozi prvo sito, so nastopili v polfinalu, in sicer na treh koncertih: 24., 25., 26. februarja v Slovenski filharmoniji, najboljših šest pa je zaigralo še na dveh finalnih koncertih, ki sta bila 28. februarja in 1. marca. Posnetke finala bomo poslušali v treh oddajah Nove glasbene generacije, in sicer: 21. 4. 2025: Kaiser Ensemble, Kvartet Iberica 28. 4. 2025: Quatuor Ellius, Kolumbijski trobilni kvintet 5. 5. 2025: Trobilni kvintet Les Brasseurs, Kvintet KamBrass

Marko Pišljar: Šepet križpotij, Lena Kregelj: Zato sem torej prišla, Boris Šinigoj: Novemu Orfeju naproti. Recenzije so napisali Jože Štucin, Muanis Sinanović in Marija Švajncer.

Na sporedu tokrat skladba za simfonični orkester z naslovom Over - fugue Dušana Bavdka, Koncert za marimbo in orkester Petra Šavlija, Poema - fantazija za klavir in pihalni orkester Tomaža Habeta in Koncert za flavto in orkester Črta Sojarja Voglarja.

Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.

Tokrat bomo v oddaji Za en bokal muzike slišali pesmi, ki se vsebinsko nanašajo na velikonočni čas, ki je v ljudskem izročilu že od nekdaj imel posebno vlogo, saj povzema bistvo verskega izročila Slovencev. Slišali bomo pesmi celotnega slovenskega prostora od Benečije pa do Porabja.

Béla Bartók je svoj Divertimento za godalni orkester napisal avgusta 1939, ko se je zaradi vse bolj grozečih političnih razmer že pripravljal na izselitev v Združene države Amerike. V tem sicer prijaznem delu se okoliščine časa kažejo v temačno nakopičenih zvočnih grozdih v drugem stavku. Le dve leti prej, novembra 1937, je doživel premiero violinski koncert Roberta Schumanna, 84 let po nastanku in čezmerni rabi v propagandne namene: kot del pompoznega nacističnega dogodka je bil Schumannov koncert predstavljen kot "arijska" zamenjava za prepovedani violinski koncert Felixa Mendelssohna Bartholdyja − načrt, ki se je na srečo izjalovil. Schumannovi 1. simfoniji je bilo lažje, saj jo je občinstvo na premieri v Leipzigu toplo sprejelo. Je najbolj vesela skladateljeva simfonija, ki odseva pomlad in prebujajočo se naravo. Münchenske filharmonike bo skozi ta kontrastni program vodila litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla, v vlogi solistke se bo predstavila norveška violinistka Vilde Frang.

V velikonočnem času so uprizarjali znameniti pasijon. Tega so uprizarjali na škofjeloških ulicah med letoma 1721 in 1765, besedilo pa je nastalo v samostanu škofjeloških kapucinov. Leta 1987 je izšel v diplomatični transkripciji Jožeta Faganela in s prevodom latinskih in nemških delov Primoža Simonitija v zbirki Kondor. Leta 1992 pa je integralno besedilo prvi uprizoril Radio Slovenija. Radijska igra je posneta v posebnem vzdušju, zaznamovanem s samosvojim verskim in gledališkim doživljanjem. Avtor radijske priredbe in režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Lektor: Jože Faganel Prevod iz latinščine in nemščine: dr. Primož Simoniti Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Snemalec glasbe: Dare Novak Prolog – Ivan Rupnik Angel z mečem – Zvone Hribar Hudič – Boris Cavazza Eva – Nataša Ralijan Adam – Robert Waltl Angeli – Marijana Brecelj, Janez Starina, Norina Radovan, Irena Baar in Brane Grubar Smrt – Štefka Drolc Kristus – Boris Ostan Judež – Jurij Souček Pilat – Polde Bibič Judje – Borut Veselko, Pavle Ravnohrib in Tone Gogala Kristus, ki poje – Karel Jerič Hieronim – Jaka Jeraša Veronika – Polona Vetrih Žalostna mati Marija – Milena Zupančič Magdalena – Maja Končar Otroški zbor RTV Slovenija je vodil dirigent Matevž Fabijan Slovenski komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pa dirigent Marko Munih Produkcija Uredništva igranega programa Posneto na Kureščku in v studiih Radia Slovenija od aprila do avgusta 1992, ta različica pa zmontirana februarja 1997.

Glasbena medigra.

Misijonar in pesnik Jože Cukale se je rodil 27. aprila 1915 na Vrhniki, umrl pa leta 1999 v Kalkuti v Indiji. Po ljudski šoli na Vrhniki je končal Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani. Pesmi je začel objavljati že v dijaških letih, tudi v revijah Mladika ter Dom in svet. Leta 1940 je končal bogoslovje in postal kaplan v Gornjem Logatcu, kjer je ostal do konca druge svetovne vojne. Maja 1945 se je pred novim političnim režimom umaknil čez Ljubelj in prišel v taborišče v Trevisu. Njegova brata sta bila ubita v Kočevskem rogu. Po letu dni službovanja v treviški škofiji je odšel v Rim, kjer se je odločil za azijske misijone. Vstopil je v jezuitski red; leta 1950 je kot zadnji misijonar odpotoval v Bengalijo, kjer je delal do smrti. Interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiserka Elza Rituper. Posneto leta 2000. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek.

Praznično oddajo bomo namenili jazzovski glasbi, posneti na cerkvenih orglah, kar se sliši zelo nenavadno, pa vendar se je kar nekaj izvajalcev lotilo tovrstnega glasbenega eksperimenta. Na vrsti bodo improvizacije Keitha Jarretta, Georga Gruntza, Roka Zalokarja, Gera Kernerja, Sondreja Ferstada, Johna Zorna, Kita Downesa in Staleja Storlokkena.