Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Velikonočni prazniki so polni skrivnosti ne le za verujoče ljudi, ampak za vse, ki se sprašujejo o smislu bivanja, presežnem v vseh oblikah. Vladimir Truhlar, pesnik in duhovnik, v pesmi Jezus po vstajenju prehaja od drobcev potez na Kristusovem obrazu do svetlobe upanja, ki jo je pustil za sabo. V interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

19. februarja so v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s koncertom Pevski odmev Ljubkine poti na poseben način obudili spomin na goriško pesnico Ljubko Šorli, in to prav na 115. obletnico njenega rojstva. Več kot 200 mladih pevcev iz osmih otroških in mladinskih pevskih zborov z Goriške in zamejstva je zapelo na ambicioznem zborovskem projektu, za katerega je nastalo enajst novih zborovskih uglasbitev Ljubkinih pesmi za otroke in mladino. Kulturni center Lojze Bratuž, zadolžen za pripravo programa koncerta, je umetniški del zaupal priznanima in uveljavljenima goriškima ustvarjalcema: profesorju slovenščine, pesniku in zborovodji Davidu Bandlju, ki je izbral pesmi, in večkrat nagrajenemu skladatelju in dirigentu Patricku Quaggiatu, ki je pripravil nove uglasbitve. Zbore je spremljal ansambel profesionalnih glasbenikov. Dogodek sta organizirala Kulturni center Lojze Bratuž in Forum slovanskih kultur, ki skrbi za ohranjanje slovanske literarne dediščine.

Kipar, risar, pesnik, pisatelj in esejist Jiři Bezlaj se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Diplomiral je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pripravil je več kot 120 samostojnih razstav ali sodeloval na skupinskih razstavah doma in v tujini. Do upokojitve je bil zaposlen kot profesor likovne vzgoje na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Izdal je pesniško zbirko Poletje in roman Evangelij za pitbule. Piše tudi eseje na temo umetnosti, vse do upokojitve je bil profesor za likovno umetnost na Bežigrajski gimnaziji. Do 8. maja 2025 je v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani na ogled njegova razstava igrivih ženskih aktov iz kaširanega papirja na različnih črnih lesenih stojalih z naslovom V ravnotežju. V studio je umetnika povabila Tadeja Krečič.

V Oddaljenih zvočnih svetovih se bomo tokrat posvetili ostankom starih običajev, ki v velikem tednu še vedno živijo v vaseh na Siciliji. Seveda se sčasoma spreminjajo in izgubljajo stare elemente, vendar pa se čas v tem tednu marsikje še vedno ustavi in je večinoma podrejen poduhovljenemu doživljanju največjega krščanskega praznika. V nekaterih krajih pri dogajanju sodelujejo tako rekoč vsi prebivalci, dogajanje pa, jasno, doseže vrhunec na sámo veliko noč. Posnetki glasbe, ki nam bodo pričarali del velikonočnega razpoloženja Sicilije, so iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Oddajo pa je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poročamo o nagrajencih Tedna slovenske drame, o slikah Metke Krašovec iz njenega rdečega obdobja, ki so na ogled v galeriji Equrna, o dveh razstavah v Mariboru, povezanih s člani primorske umetniške družine Šantel, in o razstavi GESTUS Hassana Khana v Cukrarni.

Glasbena medigra.

Saif ur Rehman Raja, pakistansko-italijanski avtor, ki je marca gostoval na festivalu Fabula, v avtobiografskem prvencu, romanu Hidžra, popisuje svoje odraščanje med dvema kulturama. Kako je, kot sam zapiše v knjigi, če si preveč Pakistanec za Italijane in preveč Italijan za Pakistance. O tem, pa tudi o rasizmu in homofobiji, temah, ki se ju avtor brezkompromisno loteva v romanu, v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki. Bralec Bernard Stramič, ton in montaža Maks Pust.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Franz Liszt v svoji skladbi Via Crucis – Križev pót v štirinajstih delih obravnava prav toliko postaj križevega pota. Obsežno glasbeno delo v svojem osnovnem bistvu predstavlja alternativen in nadvse izviren pristop k uglasbitvi pasijonske zgodbe, oziroma prav določenega dela, ki opisuje Jezusovo pot s križem na ramenih na Golgoto in njegovo križanje. Liszt je uglasbil razna, večinoma latinska besedila. Črpal je tako iz različnih svetopisemskih odlomkov iz evangelijev po Mateju in Luku, sekvence Stabat mater, pa tudi besedil drugih avtorjev, kot so denimo sv. Venancij Fortunat, škof iz Poitiersa, nemški teolog iz 17. stoletja Paul Gerhardt in njegov rojak, pesnik Johann Rist. Uglasbitve besedil med seboj povezujejo meditativne, spokojne, včasih pa tudi bolj dramatične klavirske medigre, ki so ponekod tonalno precej razširjene. Lisztov Križev pot so 5. aprila letos v Gledališču princa regenta v Münchnu izvedli vokalni solisti, zbor Bavarskega radia in pianist Herbert Schuch. Dirigiral je Peter Dijkstra, posnetek pa je Bavarski radio posredoval v evroradijsko izmenjavo kot del posebne ponudbe z naslovom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden. Vokalni solisti so bili sopranistki Magdalena Dijkstra in Julia Price, mezzosopranistki Merit Ostermann in Veronika Sammer, tenorist Gabriel Sin, baritonist Christopher Dollins in basist Michael Mantaj.

Flamskega pesnika in pisatelja Stefana Hertmansa najverjetneje poznamo po njegovem romanu Vojna in terpentin, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu. Hertmans je večkrat nagrajeni avtor z zavidljivim opusom in predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah. V svojih delih se pogosto dotika tem spominjanja, otroštva in odnosa med domišljijo in resničnostjo. Lani pa je pri založbi Beletrina v prevodu Mateje Seliškar Kenda izšla še njegova knjiga Vzpon. Poleti leta 1979 je Stefan Hertmans v Gentu kupil razpadajočo hišo, ki je pritegnila njegovo pozornost v trenutku, ko je vstopil vanjo. Dvajset let pozneje jo je sklenil prodati, takrat pa mu je prišla v roke avtobiografija sina prejšnjega lastnika in na lepem se mu je razkrila strašna preteklost hiše, v kateri je sam preživel pomembna leta svojega življenja. Prejšnji lastnik po imenu Willem Verhulst je bil namreč član SS in to spoznanje je avtorja tako pretreslo, da se je pri priči lotil razvozlavanja srhljivih skrivnosti njegovega političnega in zasebnega življenja. Da bi o njem izvedel čim več, se je pogovarjal s Verhulstovimi najbližjimi, brskal po arhivih in prebiral njegova zasebna pisma ter jih spretno vključil v svojo pripoved. Roman Vzpon je tako preplet detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature. V izbranih odlomkih iz knjige izvemo nekaj o temnih slutnjah ob nakupu omenjene hiše in spremljamo zgodbo, povezano s kipom Hitlerja, na katero avtor naleti že ob prvem srečanju. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

V igri spremljamo dva potnika med vožnjo na mestnem avtobusu. Boris in Meta se začneta naskrivaj opazovati in v mislih kritizirati drug drugega. Naposled izstopita na isti postaji in tudi do svojega cilja se odpravita po isti poti. Izkaže pa se, da sta oba namenjena k Igorju na rojstni dan. Režiser, glasbeni opremljevalec in montažer: Matjaža Fariča Tonska mojstrica: Sonja Strenar Boris: Blaž Setnikar Meta: Marinka Štern Igor: Matevž Müller Produkcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija v študijskem letu 2009/2010.

Romantični zaplet med viharji in usodnimi slutnjami podčrtava prodorna intenzivnost Bellinijevih melodij. Te so v tej operi bolj ognjevite in patetične kot v poznejših, zato je skladatelj prepričal milansko občinstvo, ki je bilo vedno željno novosti. Tako zelo, da so Vincenzu Belliniju pripisovali ustanovitev novega sloga, ki se je oddaljil od prevladujočega modela Gioacchina Rossinija. Opero Pirat so premierno uprizorili v sklopu jesenske sezone, 27. oktobra 1827. Čeprav se je takrat skoraj 26-letni skladatelj iz Catanie prvič srečal z občinstvom milanske Scale, je doživela velik uspeh. K temu je pripomogla tudi odlična pevska zasedba. Ta je prav tako dobra na našem posnetku, na katerem pojejo: Klára Kolonits (Imogena), Paolo Fanale (Gualtiero), Aleksej Bogdančikov (Ernesto), Roland Tötös (Itulbo), Gabriella Busa (Adela) in István Kovácsházi (Goffredo). Zbor in orkester Madžarske nacionalne filharmonije je vodil Dániel Dinyés.

Cenjeno velikonočno darilo v carski Rusiji so bila majhna Fabergejeva jajca, ki so jih najpogosteje nosili na okrasnih verižicah. Teh dragocenih obeskov so draguljarji podjetja Faberge iz Santk Peterburga med letoma 1885 in 1917 izdelali na tisoče. Jajca so bila izdelana večinoma iz poldragih kamnov ali dragocenih kovin, v različnih velikostih in okrašena z dragulji ali kovinskimi vzorci. Najbolj znamenita pa so velika jajca na podstavkih ali v umetelnih skrinjicah, ki sta jih naročala ruska carja Aleksander III. in Nikolaj II., in se zato imenujejo carska jajca.

Zbirka Bog z mano pesnice, literarne kritičarke in urednice Petre Koršič je izšla leta 2021. V njej je pesnica za svojega sopotnika skozi življenjske izkušnje vzela Boga, o njem premišljuje in ga nagovarja. Interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra: Miha Klemenčič in Mirta Berlan, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten in Ana Rozman, leto nastanka: 2020.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.