"Gledala sem s preveč odprtimi očmi," je o sebi in svojem dojemanju travmatične zgodovine zapisala Angela Vode, izjemna osebnost 20. stoletja.
Rodila se je leta 1892, po končanem učiteljišču je študirala zdravstveno pedagogiko in opravila specialistični izpit iz defektologije. Med vojnama je aktivno delovala v društvih, ki so si prizadevala za odpravo diskriminacije po spolu in socialnem položaju. Leta 1922 je postala članica Komunistične partije, iz katere so jo izključili, ko je odkrito nasprotovala paktu Ribbentrop - Stalin. Med vojno je sodelovala v OF, Italijani so jo za nekaj tednov zaprli, po kapitulaciji Italije so jo Nemci poslali v taborišče Ravensbrück. Po vojni so jo na Nagodetovem procesu obsodili kot "zahodno agentko, plačanko in razredno sovražnico". V zaporu je bila šest let. Ko se je vrnila v Ljubljano, je bila brez državljanskih pravic, ni smela delati, objavljati in javno delovati. Pozneje je delala kot tajnica. Živela je, kot je sama povedala, "polovično življenje", vseeno pa je pozneje, ko je lahko, kljub nadzoru obveščevalne službe potovala, veliko brala in pisala.
V besedilu z naslovom Korak v zgodovino se je Angela Vode leta 1961 spomnila napada Nemčije na Jugoslavijo. Leta 1974 mu je dodala Pripis, v katerem je popisala še nekaj svojih izkušenj in opažanj.