Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu 'Clair de Lune' (Lunin svit) iz Suite Bergamasque Clauda Debussyja, Suita v starem slogu za godala, op. 40, 'Iz Holbergovih časov', Edvarda Griega, Fuga št. 14, Canon per augmentation men in contrario motu iz zbirke Umetnost fuge Johanna Sebastiana Bacha in Koncertantna simfonija št. 5 v F-duru.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Ples slepih Marjana Mozeticha, izbor glasbenih odlomkov iz Gershwinove opere Porgy in Bess v priredbi za trobilni kvintet Jacka Galea in uvertura Šola za obrekovanje, op. 5 Samuela Barberja.

Priznani argentinski pesnik Hugo Mujica je začel pesniti po tridesetem letu, ko je stopil na pot meniškega življenja, ki ga je pozneje popeljala v duhovniški stan. Njegov opus nastaja v dialogu s številnimi misleci, od Eckharta do Heideggra, pa tudi pesniki, toda sam največji vpliv na svoje ustvarjanje priznava glasbi. Prevajalec: Pablo Juan Fajdiga; interpret: Milan Štefe; produkcija 2012.

Na sporedu Črna zemlja Fazila Sayja, simfonična pesnitev Sprevod v Rocíu Joaquina Turine, suita Stari madžarski plesi iz 17. stoletja Ferenca Farkaša, Sonatina za klavir Mauricea Ravela, Tri epizode za rog in orkester Janija Goloba, Briljantna fantazija za flavto in klavir na teme iz Bizeteve opere Carmen Francoisa Borneja, Concertino za flavto in orkester Henrija Tomasija, Pupazzetti – niz petih skladbic za klavir štiriročno Alfreda Caselle, Pesem jeseni – simfonična lirska pesnitev Antona Lajovca in Ljubezenska bol Fritza Kreislerja.

Nemški kulturni prostor je v slabega pol stoletja doživel zelo korenito in bolečo preobrazbo. Z bleščečo vojno zmago je hotel zavladati Evropi, in sledilo je strahotno obdobje, ko je demonski duh ušel iz slabo zamašene steklenice. Sledilo je razdejanje druge svetovne vojne. V modernem obdobju je nemški simfonizem doživel feniksovo vstajenje iz pepela, sledilia ta mu obvezno samoočiščenje in postavitev novih temeljev.

Oddajo bomo namenili novejšim posnetkom slovenskih jazzovskih izvajalcev. Poslušali bomo duet Aritmija, Jakomini Jazz Trio, zasedbo basista Tadeja Kampla, Tadej Tomšič Jazz Institution, skupino Ecliptic. Sekstet Kostanjev drevored in zasedbo kitarista Boštjana Franetiča.

Ali je mogoče pravljice in sploh literaturo za otroke in mladino povezati s tehniško dediščino? Z letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Pravljična tehnika je prav to poskusil Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Razstavo so odprli preteklo sredo. Kako so se v muzeju sploh odločili za postavitev tovrstne dediščine oziroma s kakšnimi izzivi so se soočili pri izbiri predmetov, so povedale tri osrednje avtorice razstave – Urša Kres, ki jo je oblikovala, ter kustosinji Irena Marušič in Ajda Kozjek, ki sta vodili postavitev, prva v Bistri, kjer je razstava že odprta, druga pa v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, delu tehniškega muzeja.

Baročne in sodobne skladbe v izvedbi Barbare Jernejčič Fürst na Festivalu Radovljica V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat predstavljamo ugledno slovensko mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst, ki namenja veliko pozornosti izvajanju glasbe sodobnih, predvsem slovenskih skladateljev, zelo naklonjena pa je tudi izvajanju vokalnih skladb ustvarjalcev iz baročnih obdobij. Barbara Jernejčič Fürst je leta 1997 z odliko končala študij zborovskega dirigiranja na graški Univerzi za glasbo, solopetje je začela študirati leta 1992 na isti univerzi in ga uspešno sklenila leta 1999 pri profesorju Karlu Ernstu Hoffmannu. V solopetju in v baročnem petju se je izpopolnjevala na mojstrskih tečajih pri Barbari Schlick in Christophu Roussetu. Nastopila je v operah Monteverdija, Händla, Glucka, Mozarta in drugih opernih skladateljev. Umetnica, ki je na ljubljanski Akademiji za glasbo profesorica za solopetje, nastopa s simfoničnima orkestroma Slovenske filharmonije in RTV Slovenija, s specializiranimi ansambli za staro glasbo ter z ansambli, ki so specializirani za sodobno glasbo. Z veliko pozornostjo se posveča izvajanju del sodobnih slovenskih skladateljev, ki jih predstavlja na recitalih samospevov, posnela pa je tudi samostojne zgoščenke. Barbara Jernejčič Fürst je na 24. festivalu Radovljica 2006 nastopila na koncertu stare in sodobne glasbe v sodobni glasbeni govorici, ki ga je izvedla z gambistko Ireno Pahor in s čembalistom Tomažem Sevškom v dvorani gradu Katzenstein v Begunjah. Predstavili bomo vokalne skladbe Johna Cagea, Diega Ortiza, Tarquinia Merule in Črta Sojarja Voglarja.

»Ponarejanje in filologija sta skupaj padali in rasli, pa naj je bilo to v renesansi ali v helenistični Aleksandriji. Včasih so bili ravno ponarejevalci tisti, ki so prvi postavili ali potrdili prefinjene metode kritike; včasih pa so jih filologi z njihovo pomočjo premagali. V vseh primerih je bil razvoj kritike odvisen od spodbude, ki so jo dajali ponarejevalci,« je zapisal Anthony Grafton v knjigi Ponarejevalci in kritiki, Ustvarjalnost in zavajanje v zahodni humanistiki. V oddaji Ars humana bomo ob konkretnih primerih osvetlili ta Graftonov drugačni pogled na zgodovino humanistike. Gosta bosta zgodovinar Aleš Maver in filolog David Movrin (ponovitev).

Nadaljujemo niz oddaj, v katerih predstavljamo posnetke s koncerta, imenovanega Rambazamba, ki je bil 15. septembra v dvorani Ondine Otte Klasinc v Mariboru. Koncertni večer v sklopu Festivala Maribor so zaznamovali trije izvrstni trobilci, ki nastopajo pod imenom Trio Wieder, Gansch & Paul: trobentač Thomas Gansch, pozavnist Leonhard Paul in tubist Albert Wieder. Najprej predstavljamo aranžma džezovskega standarda Valček za Debby Billa Evansa iz leta 1962. Sledi precej sodobnejša uspešnica Taylor Swift z naslovom Shake It Off – Otresi se, nato zanimiv aranžma avstrijske narodno-zabavne klasike z naslovom Der Weltverdruss (Sitnosti sveta), sklop štirih skladb pa zaokrožuje Tombo in 7/4 z albuma Fingers brazilskega džezovskega glasbenika in tolkalca Airta Moreire.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Ljubljani se začenja festival Ignor, festival poezije, proze, performansa, eksperimentalnega zvočenja in glasbe. Na Ravnah na Koroškem obeležujejo 60 let začetka Forma vive. V teh letih je nastalo 36 skulptur, danes jih je na ogled še 32. Vabimo vas tudi na naše radijske valove, na katerih bo ob 20. uri na sporedu cikel Ars teatralis. Tema nocojšnjega dela, ki ga boste lahko spremljali v neposrednem prenosu iz Celovca tako na Prvem kot na Arsu in Radiu Ágora, je izgon koroških Slovenk in Slovencev.

"Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj oziroma motenj razpoloženja, ki lahko prizadene vsakogar. Pri glasbenikih je zaradi visoke stopnje poklicnega stresa ter velikih izvajalskih pritiskov in zahtev tudi do trikrat pogostejša kot pri splošni populaciji, saj so pri njihovem delovanju stalno prisotni stresorji, kot so nenehna primerjava in tekmovalnost, finančna nestabilnost in brezposelnost, osebno žrtvovanje, izolacija in poškodbe. Ker glasbena identiteta glasbenikom predstavlja jedro njihove celostne osebnostne identitete, so lahko kritike, ki so njihov stalni spremljevalec, zelo destruktivne za njihovo osebnost." Samanta Škorja (2022): Depresivnost pri glasbenikih, magistrska naloga Samanta Škorja predstavlja temo, ki je običajno ne povezujemo z glasbeniki, pa čeprav je tudi v svetu izvajalcev resne glasbe močno prisotna. Številke vzbujajo skrb, še bolj kot to pa dejstvo, da le redki glasbeniki poiščejo strokovno pomoč.

Robert Simonišek: Vračanje k čistosti, Miha Mazzini: Menjava glasbe, Dejan Aubreht: Volja in značaj. Recenzije so napisale Tonja Jelen, Miša Gams in Marija Švajncer.

V izboru iz slovenske glasbene ustvarjalnosti nas čaka glasba za godala štirih skladateljev, ki se navdihuje tudi v ljudski glasbi - Istrska suita Alda Kumarja, Sinfonia da camera in modo istriano Danila Švare, Concerto semplice Jakoba Ježa in Rapsodica Alojza Srebotnjaka.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega izmed njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi. Interpretka: Barbara Cerar Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Režiserka: Ana Krauthaker Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništva igranega programa Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Miha Pintarič je prevajalec, pesnik in esejist. Leta 1993 je doktoriral iz francoske srednjeveške in renesančne književnosti. Je avtor kakih dvajsetih znanstvenih, literarnoteoretskih in leposlovnih knjig. Za zbirko esejev Dvojni presledek je leta 2016 prejel Rožančevo nagrado za najboljšo izvirno esejistično zbirko. Esej z naslovom Samota je izšel v reviji Zvon leta 2015. Bralca Jasna Rodošek in Bernard Stramič, glasbena oprema - odlomki iz Nokturna št. 1 v es-molu, op. 33, št. 1 Gabriela Fauréja; pri klavirju je bil David Lively, urednika oddaje Andrej Rot in Mihael Kozjek, posneto leta 2016

Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, zaznamovani s poskusi ponemčevanja in hkrati z uporom proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o boju za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti. V literarno glasbenem večeru Ars teatralis, ki smo mu dali naslov Izginotje izgnanstva, se sprehodimo skozi to zgodovino s poezijo in prozo Fabjana Hafnerja, Milke Hartman, Katarine Miklav, Andreja Kokota, Valentina Polanška, Antona Haderlapa, Anite Hudl, Florjana Lipuša in Verene Gotthardt, umetnice mlajše generacije, v interpretaciji igralcev Lare Marie Vouk in Aleksandra Tolmaierja. Z glasbo nas na tej poti spremljajo baritonist Gabriel Lipuš, harmonikar Roman Pechmann, flavtist Christian Filipič in skupina Praprotnice. Neposredni prenos iz iKulta – interkulturnega prireditvenega centra v Celovcu. Scenarist: Gabriel Lipuš. Režija: Alen Jelen. Moderatorka pogovora: Mateja Železnikar. Redakcija: Staša Grahek.

V besedilu igre, ki mu je Irena Glonar dodala še dokumentarne posnetke, avtor obravnava iskanje intimne in globinske podobe predvojnega in povojnega raznarodovanja Slovencev v Avstriji s posebno senzibilnostjo, in spregovori o večnemu nemiru in tesnobi nekoga, ki ga je zaznamovala tovrstna travma. V evropski literaturi pa je njegov motiv najbrž edinstven: nerojena otroka se v varnem zavetju materinega telesa pogovarjata o svetu in o življenju, kakršno ju čaka kot potomca slovenske matere na Koroškem. Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalki: Jasna Vidakovič, Irena Glonar Mojca - Jožica Avbelj Anzej - Gojmir Lešnjak Drugi glasovi - Kristijan Muck, Demeter Bitenc, Aleš Valič, Stannia Boninsegna, Marko Okorn, Pavle Ravnohrib, Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1989

Glasbena medigra.

Anita Hudl (1946–2012) je bila pesnica, pisateljica, igralka, režiserka, urednica literarne revije "Rastje" in prva predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Po študiju slovenščine na Filozofski fakulteri v Ljubljani se je leta 1968 preselila na avstrijsko Koroško, kjer je potem dobra štiri desetletja, vse do svoje nenadne smrti 1. oktobra 2012, močno krojila in sooblikovala življenje naših rojakov na kulturnem in literarnem področju. Pisala je pesmi in prozna besedila. Bila je mojstrica kratkih zgodb. Številne med njimi se navezujejo na problematiko koroških Slovencev in tujih priseljencev v Avstriji, poleg tega pa pripovedujejo tudi o življenju drugih ranljivih skupin v sodobni družbi. Svoje pripovedi in pesmi je objavila v dveh knjigah z naslovoma "Slike samostanskega vrta" in "Navadne zgodbe" ter v številnih revijah, antologijah in drugod. V zgodbi z naslovom Dan, ko se je rodil strah pripoveduje o tem, kako je sama kar štiri leta doživljala grožnje pripadnikov sovražno nastrojenih nacionalističnih skupin v tistem času na Koroškem, ki so delovale v Pliberku in okolici, kjer je živela in ustvarjala. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.

V nocojšnji oddaji se bomo spomnili nekaterih jazzovskih glasbenikov, ki so v letošnjem letu zapustili zemeljski svet: solista na kori Toumanija Diabata, klaviaturistov Mika Longa in Calvina Keysa, saksofonistov Caseya Benjamina, Jamesa Chanca in Jana Ptasina Wroblevskega, bobnarja Alexa Riela in pevke Patty Waters.