Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Angleški pesnik, slikar in mistik William Blake je živel v letih od 1757 do 1827. Na njegov nazor sta močno vplivali revoluciji v Ameriki in Franciji, sam pa je pomembno vplival na angleško romantiko. Ena njegovih najznamenitejših pesmi ima naslov Tiger. V njej se subjekt vprašuje o tem, kako je lahko plod stvarnikovega dela tako strašno bitje, kot je tiger. Blakeovo pesem je prevedel Veno Taufer, interpretira jo dramski igralec Aleš Valič.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, najštevilnejša verska skupnost muslimank in muslimanov pri nas, v teh dneh praznuje 30 let samostojnosti, a je še vedno duhovno in kadrovsko povezana z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini. Kaj to pomeni? Kakšna je vloga Islamske skupnosti v Sloveniji? Kaj je največji uspeh v 30-ih letih samostojnosti? O tem z muftijem in predsednikom mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji, mag. Nevzetom Porićem.

Morda se sliši nenavadno, vendar tudi Južna Amerika pozna baročno glasbo – ustvarjali in izvajali so jo v Mehiki, Boliviji, Peruju in tudi na Kubi. Nastala je predvsem po zaslugi misijonarjev, ki so hkrati z vero tja zanesli tudi del evropske kulture. Tokrat bo v ospredju glasba skladatelja Estebana Salasa. Čeprav je v njegovi glasbi čutiti vplive italijanskega in francoskega baroka, so njegove skladbe čez in čez prežete z značilno spevno latinskoameriško melodiko.

Na 29. nedeljo med letom – misijonsko nedeljo – prenašamo sveto mašo iz Šentruperta na Dolenjskem. Mašuje župnik Jakob Trček, med mašo o svojem delu govori misijonarka v Angoli Zvonka Mikec. Pri maši sodeluje tudi Mladinski pevski zbor Šentrupert pod vodstvom in orgelsko spremljavo Anite Grm.

Dotakniti se in dovoliti, da se te dotaknejo na čustveni ravni, je osrednjega pomena za švedskega skladatelja Matsa Larssona Gotheja, čigar Simfonijo št. 4 bomo poslušali nocoj. Metoda venezuelske skladateljice in pianistke Gabriele Montero je drugačna. Želi, da bi njen klavirski koncert potrdil naše predstave o latinskoameriški glasbi ob upoštevanju pregovora »Ni vse zlato, kar se sveti« glede na razmere v njeni državi – Venezueli. Beethoven nas vedno gane. Tokrat v njegovi dinamični, ekstravertni, živahni sedmi simfoniji. Vse to v izvedbi Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki ga je na koncertu 31. avgusta v okviru festivala Baltskega morja vodila poljska dirigentka Marta Gardolińska.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Češki pisatelj Josef Škvorecky, ki je gost mesečnega cikla oddaj Humoreska tega tedna, je v svoji založbi v Torontu leta 1982 izdal roman Prima sezona: spis o najpomembnejših življenjskih zadevah. V njem opisuje dogodivščine gimnazijcev na začetku vojne leta 1941, v tako imenovanem protektoratu. Gre za tipične mladostniške, tudi erotične doživljaje, opisane skozi prizmo pubertetnika, večno zaljubljenega Dannyja Smiřickega. Ta ima tudi svoj džezovski ansambel. Prevajalca Zdenka in Frane Jerman, interpretira Boris Juh, glasbena oprema Larisa Vrhunc, režija Igor Likar. Produkcija leta 1993.

prepevajo odlomke iz del Bellinija, Glucka, Mozarta, Rossinija in Offenbacha.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predstavljamo Simfonijo št. 1 v B-duru Otta Winterja-Hjelma, delo, ki velja za prvo norveško simfonijo. Štirinajstega novembra leta 2019 jo je v Koncertni dvorani Norveškega radia v Oslu izvedel Orkester Norveškega radia pod vodstvom tedanjega šefa dirigenta zasedbe, Perujca Miguela Hartha-Bedoye. Spored sta dopolnila še Klavirski koncert št. 17 v G-duru, K. 453, Wolfganga Amadeusa Mozarta, v katerem se je kot solist predstavil priznani norveški pianist Håvard Gimse, in Španski capriccio, op. 34 Nikolaja Rimskega-Korsakova.

V Katoliški cerkvi tretjo oktobrsko nedeljo tradicionalno obhajajo kot svetovni misijonski dan in misijonsko nedeljo. Letošnje geslo se glasi: »Pojdite in povabite vse na gostijo.« Oktober pa ni le mesec svetovnega misijona, ampak tudi mesec svetega rožnega venca. O misijonih in redu uršulink ter veri smo se pogovarjali z gostjo, sestro uršulinko Andrejo Godnič.

V okviru orgelskega cikla Obiski kraljice v živo, ki ga na Programu Ars letos prirejamo že četrtič, bo v sredo, 23. oktobra, ob 20. uri v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški nastopil švicarski organist Christoph Mauerhofer. Poustvaril bo dela Cesarja Francka, Maxa Regerja, Marcela Dupreja, pa tudi letošnjega jubilanta, slovenskega skladatelja Uroša Rojka. Orgle niso v ospredju ustvarjanja tega uveljavljenega slovenskega skladatelja, ki letos praznuje 70. rojstni dan, vseeno se je s kraljico instrumentov v svoji glasbeni karieri spogledoval večkrat. A se po drugi strani tudi organist Christoph Mauerhofer, ki bo njegovo skladbo, imenovano Odtekanje časa, za orgle in 9 svinčenih uteži, krstno izvedel, ne ukvarja le z orglami – je tudi skladatelj, dirigent in – pilot.

Diplomirani igralec in baritonist Branko Dobravc (1930) je imel precej razgibano življenje. O njem je (pri krepkih devetdesetih) za oddajo Spomini, pisma in potopisi napisal simpatično besedilo z naslovom Poleti, misel. Avtor literarnega dela Branko Dobravc, režiserka Špela Kravogel, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.

Japonski jazz se na slovenski jazzovski sceni ne predstavlja ravno pogosto. Zato je še toliko bolj razveseljivo, da bo četrto sezono cikla koncertov Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni, to nedeljo zvečer, otvoril virtuozni kontrabasist Motoi Kanamori s svojim triom. Predstavili bodo avtorsko glasbo, ki je nastajala pod vplivom velikih mojstrov jazza, kot so Paul Chambers, Charles Mingus, Thelonious Monk in Errol Garner. Na njihovi evropski turneji se jim bosta zasedbi pridružila še dva eminentna slovenska pihalca, Jaka Kopač na altu in Lenart Krečič na tenor saksofonu. Audio in video prenos!

Francoski pesnik druge polovice 19. stoletja Arthur Rimbaud je imel burno življenje, in čeprav je že pri 21 letih opustil literarno ustvarjanje, je s svojimi deli in življenjem močno zaznamoval svetovno književnost, pa tudi glasbo in slikarstvo. Njegova nemirna duša je pritegnila tudi slovenskega psihoanalitika in pisatelja Matjaža Lunačka. Literarni portret manj znanega Rimbauda, ki ga boste zdaj slišali na programu Ars, je obogatil s svojima kratkima zgodbama o Arthurju Rimbaudu. Avtor oddaje Matjaž Lunaček, interpreta Matej Puc in Primož Pirnat, bralka Jasna Rodošek, glasbena opremljevalka Lea Čehovin, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto 2016. Urednika oddaje Vlado Motnikar, Staša Grahek.

Leta 1958 je francoski skladatelj Edgard Varèse v sodelovanju z arhitektom Le Corbusierjem in njegovim pomočnikom, grškim skladateljem Iannisom Xenakisom, ustvaril glasbeno zvočno kuliso za paviljon Philips Electronics na svetovnem sejmu Expo58 leta 1958 v Bruslju. Ob vstopu in izstopu so obiskovalci slišali kratko, 3-minutno Xennakisovo skladbo z naslovom »Concret PH«.

Janis Ritsos (1909–1990), klasik sodobne grške poezije, je ustvaril skoraj nepregleden opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije, tako pa je trikrat prekosil celoten obseg Iliade in Odiseje. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. To je zaznamovalo veliko izgub, delno tudi Ritsosovo politično udejstvovanje. Avtorjeva poezija sicer ne glede na to, ali raste iz intimizma ali družbenih tem, ohranja svoje nedoumljivo, neizgovorljivo jedro – tisto torej, kar poezijo naredi za poezijo. Izbor avtorjeve poezije je iz let 1960 in 1961. Prevajalka: Jelena Isak Kres; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Matej Puc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Gal Nagode; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2021.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.