Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Prepih

Kolumna Prepih. Razmišljanja štirih različnih opazovalcev življenja.

Kolumnisti prve sezone so:

Bojan Ivanc, glavni ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije
Liu Zakrajšek, pisateljica, pesnica, komparativistka in filozofinja
Primož Velikonja, reševalec, Zdravstveni dom Kočevje
Jasna Podreka, sociologinja, Filozofska fakulteta v Ljubljani

14 epizod

Prepih

Val202
Val202

14 epizod

Kolumna Prepih. Razmišljanja štirih različnih opazovalcev življenja.

Kolumnisti prve sezone so:

Bojan Ivanc, glavni ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije
Liu Zakrajšek, pisateljica, pesnica, komparativistka in filozofinja
Primož Velikonja, reševalec, Zdravstveni dom Kočevje
Jasna Podreka, sociologinja, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Bojan Ivanc | Vojne brez krvi

Z novim mandatom ameriškega predsednika so rokavice v mednarodni politiki dokončno snete. Moč posameznega gospodarstva določa tudi njegov vpliv in statistični podatki že dolgo kažejo, da ameriško gospodarstvo postaja vse bolj storitveno in vezano na uvoz poceni blaga, kitajsko pa vse bolj proizvodno in vezano na rast izvozne uspešnosti pri blagu na tujih trgih. Evropsko je po teh parametrih nekje vmes, ker je na uvozni strani vse bolj odvisno od uvoza blaga, izdelanega na Kitajskem, na izvozni pa tudi od blaga, ki ga izvaža v Združene države Amerike. Vseeno proizvodnja v Evropi izdelanih izdelkov za izvoz na tujih trgih stagnira, ker je konkurenčni pritisk kitajskih proizvajalcev na tretjih trgih vse močnejši. V zgodovini so bile komercialna uspešnost, velikost in tehnološka dovršenost proizvodnje skoraj vedno povezane s prevlado na vojaškem področju. In to je tisto, kar je dolgoročno pomembno za vsak imperij.

5 min 13. 2. 2025


Jasna Podreka | O zgodovinskem spominu in sodobni pozabi

»To je težek dan spomina, Lloyd.« »Zakaj pa, gospod?« »Ker tisti, ki bi se morali spominjati, so pozabili.« »Na srečo spomin ni izključna pravica posameznikov, ampak odgovornost vseh.« »Je to način, kako ne pozabimo preteklosti?« »Ne, to je način, kako spremenimo sedanjost.« Tako v enem od svojih del razmišlja italijanski pisatelj Simone Tempia o vlogi in pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina. Vsako leto 27. januarja obeležujemo Dan spomina na žrtve holokavsta. Ta dan ni le trenutek spomina na milijone nedolžnih žrtev nacističnega režima, ampak tudi opomin človeštvu, do česa lahko pripeljejo človeški pohlep, družbena brezbrižnost in zgodovinska pozaba. Kot je leta 2006 zapisal generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan: »Moramo se ga spominjati, s sramom in studom, tako dolgo, kot bo obstajal človeški spomin«. A vprašanje je, koliko spomina in zavedanja je o tem še ostalo ter kam glede tega plujejo mlajše generacije in sodobni svet na sploh. Zdi se, da o tem vprašanju veliko pove razmislek, ki ga je na dan spomina podala Liliana Segre, italijanska Judinja in doživljenjska senatorica v Italiji. Kot preživela Auschwitza in ena redkih še živečih prič tega obdobja izraža globok pesimizem glede prihodnosti zgodovinskega spomina, saj kot pravi (citiram): »Ko bomo vsi enkrat mrtvi – nas, preživelih, je že zdaj le še peščica – se nas bodo naši neposredni nasledniki in dobri učitelji spominjali še nekaj časa. Potem bomo postali zgolj vrstica v učbeniku zgodovine, nato pa niti to ne več.« In ravno v tem se skriva srž problema – ko zgodovinski spomin zbledi, se izgubi tudi razumevanje mehanizmov, ki so privedli do takšnih zločinov, kot je bil holokavst. Zgodovina nas uči, da se vzpon ekstremističnih gibanj in diktatur, kot sta bila fašizem in nacizem, ne zgodijo čez noč in da ne nastanejo zgolj zaradi enega posameznika in peščice njegovih somišljenikov, temveč jih omogoči družbena večina, četudi neposredno ne simpatizira s takšnimi prepričanji. Gre za tisto večino, ki v ključnih trenutkih ostane brezbrižna, neaktivna in indiferentna do družbenih krivic in širšega dogajanja. V luči tega razmisleka nikakor ne moremo ostati indiferentni do nedavnih dogodkov ob inavguraciji novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ko je Elon Musk množico pozdravil z iztegnjeno desnico. Sam Musk je sicer namignil, da je šlo le za srčen pozdrav predsedniku in občinstvu, vendar sprejemanje teh razlag pomeni sprenevedanje. Če imamo kanček zgodovinskega spomina, vemo, da je bila ta gesta v zgodovini posvojena s strani točno določenih akterjev, da je dobila zelo jasen pomen in se je z razlogom v javnosti ne uporablja. Ko gesto povežemo s kontekstom in osebo, ki jo je izvedla, postane jasno, da je bila izražena z namenom, da v svet pošilja jasno sporočilo, ki ga ne gre spregledati in nakazuje na vse večjo normalizacijo ekstremističnih idej v sodobni družbi. Zgodovina nas uči, da sta spomin in kritično mišljenje ključnega pomena, da človeštvo ne ponovi svojih najtemnejših poglavij iz preteklosti. Kljub temu pa, žal, nismo vedno uspeli preprečiti, da se temne plati zgodovine ne bi ponovile. Čeprav mnogi verjamejo, da se pretekle grozote, kot so holokavst ali fašizem, ne morejo ponoviti, nas resničnost pogosto opozarja na nasprotno. Odsotnost spomina, brezbrižnost in pomanjkanje kritičnega razmišljanja so tiste sile, ki so v zgodovini tlakovale pot diktaturam in najhujšim zločinom proti človeštvu, in ki tudi v sodobnem svetu prispevajo k vzponu ekstremističnih gibanj, ki te zločine relativizirajo ali celo upravičujejo. V skladu s tem nam dobro ogledalo postavi izjemen film Interesno območje (The Zone of Interest) režiserja Jonathana Glazerja, ki prikazuje življenje Rudolfa Hössa, poveljnika taborišča Auschwitz, in njegove družine, ki v senci množičnega trpljenja živijo navidez povsem običajno, lagodno življenje. Ta srhljiva normalizacija grozot nas sili v premislek o tem, kako lahko ljudje odvrnejo pogled od nepredstavljivega trpljenja, če to ne posega neposredno v njihov vsakdan. Ta mehanizem brezbrižnosti in odtujenosti je žal prisoten tudi v današnjem svetu. Gledano skozi prizmo aktualnih dogodkov, zlasti dogajanja v Gazi, film postane še bolj srhljivo aktualen. Obsežno trpljenje civilistov, vključno z otroki, pogosto ostaja le oddaljena novica, na katero se mnogi odzivajo z apatijo ali celo racionalizacijo. Interesno območje nas opominja, da je molk prav tako dejanje – in da normalizacija nasilja vodi v nadaljnje tragedije. Ob prihajajočem slovenskem prazniku kulture, ki nas spomni na pomembnost ohranjanja spomina in kulturne dediščine, ne moremo spregledati vloge, ki jo ima kultura pri tem procesu. Kultura je lahko odsev preteklosti, obenem pa tudi orodje, ki nas izobražuje in usmerja v prihodnost. Je most, ki nas povezuje z zgodovino, hkrati pa nas spodbuja, da ne pozabimo naukov, ki nam jih ta ponuja. Spomin na preteklost ni samo pogled nazaj, temveč tudi odgovornost do tega, kako oblikujemo sedanjost in prihodnost. Izobraževanje mladih o preteklosti na ustrezen način se zato zdi eno ključnih izzivov prihodnosti – o tem, kaj se zgodi, ko človeštvo podleže sovraštvu, indiferentnosti in lažnemu občutku varnosti.

6 min 6. 2. 2025


Primož Velikonja | Leteče marice - rešitev ali simptom sistema?

Lepo in mirno nedeljsko jutro. Na terasi pijem kavo. Tišino nenadoma prekine pisk gasilskega pozivnika.

5 min 30. 1. 2025


Liu Zakrajšek | Zime ne trajajo večno

Rada bi spet dobila kartico s tremi vrsticami o tem kako je kaj z ljudmi v drugih mestih

4 min 23. 1. 2025


Bojan Ivanc | Spremembe v Beli hiši in vpliv na Slovenijo

Donald Trump bo 20. januarja prisegel kot novi ameriški predsednik in se tako po štirih letih vrnil v Belo hišo. Ameriški predsednik je zelo specifična osebnost. V osnovi ima namreč večje pristojnosti, kot jih ima naša predsednica. Po vsebini je moč njegovih odločitev primerljiva z močjo predsednika vlade. Vendar predsedovati Združenim državam Amerike ni primerljivo z drugimi funkcijami po svetu, predvsem zaradi velikega gospodarskega pomena ZDA, ki ga te predstavljajo za zunanji svet.

5 min 16. 1. 2025


Jasna Podreka | Go woke, go broke?

Refleksija o družbenih privilegijih in družbeni neenakosti V zadnjih letih smo bili priča številnim spremembam v družbenem diskurzu, kjer so teme vključevanja, enakosti in pravičnosti postale središče pozornosti. "Go Woke, Go Broke" je populistična oznaka, ki se pogosto uporablja za kritiko tako imenovane "woke" kulture, s katero se označujejo ljudje in organizacije, ki se zavzemajo za večjo družbeno pravičnost, vključno z bojem proti rasizmu, seksizmu, homofobiji ter drugim oblikami diskriminacije. Argumenti, ki podpirajo kritiko "woke" kulture, izhajajo iz predpostavke, da smo skozi diskurz o enakosti in pravičnosti postali preveč občutljiva družba, ki ustvarja nelagodje in ne dopušča več nikakršne svobode izražanja in humorja, saj pretirano reagira na vsak diskurz o neenakosti in diskriminaciji. To naj bi bilo po mnenju kritikov woke kulture kontraproduktivno, saj naj bi pretirana zasičenost s pravičniškim diskurzom in enakostjo vodila v radikalizacijo družbe ter obračanje volilnega telesa v skrajno desno. Med bolj glasnimi kritiki woke kulture najpogosteje najdemo privilegirane heteroseksualne bele moške (kot je npr. Elon Musk), ki se v tem diskurzu pogosto čutijo neposredno napadene, in ki, kot smo lahko brali v eni od kolumn nekega ljubljanskega univerzitetnega profesorja, imajo (citiram) “dovolj tega, da so dežurni krivci za vse”. Takšen diskurz vodi do stališč, da so tisti, ki se borijo za pravice marginaliziranih skupin, "preveč občutljivi," in da bi bilo bolje, da se ob sovražnem, izključujočem in nestrpnem govoru in krivicah ne oglašajo. Kritiki kulture woke namerno ali nenamerno spregledajo, da pri tem ne gre za preobčutljivost posameznic in posameznikov, ampak gre v resnici za nekaj bistveno pomembnejšega. Gre namreč za prizadevanja glede razumevanja in odprave globokih sistemskih neenakosti, ki so prežemale zgodovino človeštva, ki persistirajo še danes in se ohranjajo prav preko obstoječega in dominantnega diskurza. Jezik namreč ni samo sredstvo sporazumevanja, ampak tudi močno orodje za oblikovanje družbene resničnosti. Določa, kaj je prav in kaj narobe, ter postavlja norme, ki usmerjajo naše vedenje in razumevanje sveta. Z jezikovnim posegom v realnost to realnost tudi ustvarjamo in je ne zgolj nevtralno opisujemo. Zato je javno odzivanje na vsakršno krivico šele začetek procesa odpravljanja teh krivic. Ko pa govorimo o dežurnih krivcih in družbenih privilegijih, je zelo pomembno razmišljati o lastnih privilegijih in se ne osredotočati na krivdo v individualnem smislu. Nujno je opraviti samorefleksijo lastnega položaja in razumevanja ujetosti v strukture privilegijev, v katere smo lahko ujeti čisto vsi, tako moški, ženske kot vsi drugi. Privilegij, kot ga razumemo v relaciji do družbene odgovornosti lastne pozicije, ne pomeni, da je posameznik osebno odgovoren za obstoječe družbene neenakosti, temveč da je del sistema, ki te neenakosti ohranja. Mnogi kritiki "woke" kulture pogosto napačno trdijo, da se ta kultura osredotoča na obsojanje posameznikov iz privilegiranih skupin, kar naj bi vodilo do občutka krivde in nelagodja. Vendar je takšna kritika površinska. Ključna naloga, ki jo ima vsak izmed nas, zlasti tisti, ki pripadamo privilegiranim skupinam je, da se zavedamo, kako so naši privilegiji povezani z globljimi družbenimi strukturami, ki povzročajo neenakosti. Beli heteroseksualni moški kot skupina, ki je zgodovinsko imela politično in ekonomsko premoč, mora razumeti, da so privilegiji, ki jih uživa, pogosto posledica sistematičnih krivic, ne pa zaslug posameznikov. Razumevanje, da so beli heteroseksualni moški kot skupina skozi zgodovino oblikovali sistem, ki je podpiral njihove privilegije, pomeni sprejeti odgovornost za spremembe, ki bi vodile k bolj pravični družbi. Spodbujanje takšne refleksije ne pomeni, da so vsi moški na svetu "krivi," temveč gre za vprašanje, kako lahko tisti, ki imajo več možnosti, prepoznajo svoje privilegije in jih uporabijo za to, da delujejo v smeri sprememb. Nezavedati se lastne privilegirane pozicije namreč pomeni postaviti se na stran dominacije in zatiranja. In to velja za vse, ki sodimo v privilegiran svet - pa naj si bomo beli heteroseksualni moški ali ne.

4 min 9. 1. 2025


Primož Velikonja | Porod doma - intimnost ali tvegana izbira?

Na Kočevskem nismo znani samo po medvedih, ampak tudi po porodih, ki jih opravimo v domačem okolju ali v reševalnem vozilu. Zadnji, ki sem ga imel na terenu, je bil pred nekaj meseci. Na oddelek za nujno zdravstveno pomoč so z osebnim vozilom pripeljali 24-letno mamico, bila je njena peta nosečnost, s popadki na tri minute. Razpoka mehurja še ni bilo. Po hitrem pregledu smo opravili vse potrebne tehnične postopke, ogreli vozilo, pregledali porodni set in se odpravili na pot. Nekje med Kočevjem in Ljubljano je nastala razpoka mehurja. Vozniku reševalcu naročim, naj se ustavi. Popadki so bili že na dve minuti. Opravil sem pregled in ugotovil, da smo zelo blizu. V nekaj minutah sem spravil na svet deklico, ki je bila modra, brez tonusa, in ni dihala. Začel sem stimulacijo in brisal deklico, vmes pa sva s kolegom prerezala popkovnico in pripravila vse potrebno za reanimacijo. K sreči je novorojenka po stimulaciji zadihala in dodatni postopki niso bili potrebni. Zavila sva jo v namensko grelno blazino, saj je preprečevanje podhladitve eden ključnih postopkov pri oskrbi novorojenčkov. V nekaj minutah je njena koža dobila rožnato barvo, dihala je normalno, srčni utrip je bil primeren. V tem času se je porodila tudi posteljica, pregledala sva jo in položila v za to namenjeno vrečko. Mamica je bila po porodu brez posebnosti in brez opaznih krvavitev, ki so lahko za porodnico usodne. Kljub vsem izkušnjam in izobraževanju se ti pri porodu še vedno zatresejo roke. Tudi tokrat so se mi. To je samo ena izmed zgodb – tokrat s srečnim koncem. Za ekipe nujne medicinske pomoči je izvedba poroda na terenu zelo stresna. Tako je prvič zaradi redkosti takih primerov, drugič pa zaradi zavedanja resnosti položaja – tega, kaj vse lahko gre narobe. V rokah držimo dve življenji, včasih tudi več, kot je bilo konec leta 2023, ko je naša ekipa v reševalnem vozilu pomagala pri porodu dvojčkov. Prav zato je ključno, da se ekipe trajno izobražujejo o pravilnem vodenju poroda ter obvladovanju morebitnih zapletov, tako pri mami kot pri novorojenčku. Tudi pri nas se pogosto soočamo s situacijami, da otroci rojevajo otroke. Tudi v prej opisanem primeru je bilo tako, saj je bila mamica ob prvi nosečnosti stara 17 let. Skrb vzbujajoč je podatek, da se povečuje število deklic, ki postanejo mamice že pred petnajstim letom. Mladoletne nosečnosti, predvsem med romskimi dekleti, niso samo medicinski ali zdravstveni problem. So predvsem družbeni pojav, ki kaže marginalizacijo, pomanjkanje dostopa do izobraževanja, zgodnje zakonske zveze in pritiske, ki izvirajo iz tradicionalnih norm in vrednot romske skupnosti. Dekleta se pogosto znajdejo v položaju, ko so prisiljena prevzeti vlogo žensk, mater in gospodinj, še preden imajo priložnost končati osnovno izobrazbo ali razmisliti o svoji prihodnosti. Nekatere ženske se odločijo za porod v domačem okolju zaradi želje po intimnejši, naravnejši in bolj sproščeni izkušnji. Statistike kažejo, da število načrtovanih porodov doma v Sloveniji vztrajno narašča. Zagovorniki poudarjajo udobje domačega okolja, navzočnost najbližjih in možnost osebnega doživetja poroda. Vendar pa pri idealiziranju poroda doma pogosto spregledajo realnost komplikacij, ki jih je brez ustrezne medicinske oskrbe težko ali celo nemogoče obvladati. Stališče zdravniške in babiške stroke je enotno: odsvetuje načrtovan porod na terenu, ki ni nikoli popolnoma predvidljiv. Tudi pri zdravi nosečnici se lahko v hipu pojavijo nepredvidene, življenjsko ogrožajoče situacije, kot so huda krvavitev, zastoj poroda ali težave z dihanjem novorojenčka. Pri zapletih, ki se začnejo v nekaj trenutkih, je potrebno hitro in strokovno ukrepanje usposobljene multidisciplinarne ekipe. Strokovne usmeritve za načrtovani porod doma med drugim poudarjajo, naj oddaljenost od najbližje porodnišnice ne presega 30 minut. Glede na geografsko razpršenost posameznih perifernih oddelkov za nujno pomoč v Sloveniji je v nekaterih primerih to popolnoma nemogoče. Za bodoče mamice, ki se bodo morebiti odločale za porod v domačem okolju, je pomembno, da preverijo kompetentnost babic, podkrepljeno z ustreznim dovoljenjem ministrstva za zdravje za opravljanje porodov na domu. Vsaka bodoča mati in oče se morata pred odločitvijo o kraju poroda dobro informirati o vseh možnostih in tveganjih. Odločitev je osebna in mora temeljiti na najboljših razpoložljivih informacijah. Porod je enkraten trenutek v življenju vsake družine, ki združuje lepoto naravnega procesa z odgovornostjo za zdravje in varnost matere ter otroka. Dostop do strokovne medicinske oskrbe v kritičnih trenutkih lahko reši življenje, zato je pomembno sprejeti odločitev o kraju poroda z mislijo na tveganje in blaginjo vseh vpletenih. Ko gre za prihod novega življenja, je varnost tista, ki bi morala imeti prednost.

5 min 26. 12. 2024


Liu Zakrajšek | Veseli december

Vsako leto zamudim prižig lučk in tudi letos ni bilo drugače. Po navadi pride vmes kakšna obveznost, kaj službenega, prehlad ali, še do nedavnega, dejstvo, da je december že zaznamovan z dolgimi urami posedanja v čitalnici s termovko močne kave za izpitno učenje. Zelo malo stvari me naredi tako depresivno kot zimska popoldanska tema, zato imam posebno ljubezen do praznične okrasitve mest, pa ne zgolj v Ljubljani. V adventnem času sem se vedno rada sprehodila po centru Zagreba in opazovala lučke nad seboj, s posebno radostjo se spominjam tudi prazničnega Dunaja, kamor me je v osnovni šoli peljala mama, da sva pili vročo čokolado v snežnem metežu. Ne pretiravam, če priznam, da imam praznični čas tako rada že samo zaradi zvezdnih utrinkov lučk, ki posujejo megleno Ljubljano v najhladnejšem delu leta. Zagotovo sem tudi malce preračunljiva: kratki dnevi me navdajajo s tesnobo, zato mi pride prav, da mesto oživi kot notranjost kičaste snežene krogle in imam izgovor, da vabim prijateljice na kuhančka, pohajam po starem mestnem jedru, načrtujem, katere vse recepte za piškote bom poskusila, kako bom, skratka, iz zadnjega žepa temnega popoldanskega neba izbezala nekaj svetlih bleščečih zvezd za pod povšter. December ni vedno najlažji mesec. Sploh pa ne za vse.

6 min 12. 12. 2024


Bojan Ivanc | Tudi trošenje države ustvarja rast blaginje

Sprememba bruto domačega proizvoda, ali s kratico BDP, je eden od najpogóstejših načinov merjenja blaginje. Hitrejša gospodarska rast je praviloma povezana s hitrejšo rastjo materialne blaginje prebivalstva, stagnacija ali recesija pa z nespremenjeno ali nižjo blaginjo. Na tem mestu je treba povedati, da gospodarsko rast merimo s spremembo bruto domačega proizvoda, ki meri realen obseg ustvarjene dodane vrednosti vseh proizvodov in storitev v določeni državi.

5 min 5. 12. 2024


Jasna Podreka | Hvala, Gisèle Pelicot, in hvala vsem, ki niste tiho!

"Sem ženska, ki je popolnoma uničena, in ne vem, kako se bom znova sestavila. Stara bom 72 let in nisem prepričana, da bom še živela tako dolgo, da bi si opomogla od tega," je na sodišču ob sojenju nekdanjemu soprogu povedala Francozinja Gisèle Pelicot. Dominique Pelicot je namreč svoji ženi med letoma 2011 in 2020 v hrano in pijačo vmešaval uspavalne tablete, nato pa novačil moške, da so jo posiljevali. Pri tem naj bi sodelovalo več kot 70 moških.

6 min 28. 11. 2024



Čakalna vrsta

Prispevki Prepih

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine