Opis epizode

Trgovinske vojne Združenih držav s svetom še ni konec, vendar je sedanja bilanca vpliva na realno gospodarstvo in na finančne trge precej drugačna, kot smo menili pred mesecem dni.

Eden od najpomembnejših trdnih podatkov o stanju v gospodarstvu je BDP, ki se je v ZDA v prvem četrtletju letošnjega leta skrčil za 0,3 odstotka. To je bil prvi padec v zadnjih treh letih, kar je na prvo žogo za marsikoga potrditev, da so ZDA na zanesljivi poti v recesijo zaradi sunkovitega preobrata k vodenju agresivne ekonomske politike. Vendar ni tako. Napoved dviga carin je namreč močno pospešila rast uvoza v ZDA, saj so distributerji in domači proizvajalci pohiteli z nabavami pred uveljavitvijo višjih carinskih stopenj, pri čemer nekatere pozneje sploh niso bile uveljavljene ali pa so bile uveljavljene po nižji stopnji. Investicije in potrošnja gospodinjstev sta se povečali, medtem ko se izvoz in potrošnja države nista pomembno spremenila. Končna prodaja domačim zasebnim kupcem se je povečala približno toliko kot v zadnjem četrtletju lanskega leta, za 3 odstotke, kar pomeni, da se kazalniki pesimizma v potrošnji niso odrazili tudi v realnem padcu prodaje. Tudi cene v ZDA se zaradi carin niso povečale. Nasprotno, njihova rast se je zniževala, kar je bilo povezano tako z nižjimi cenami energentov kot nižjo rastjo drugih cen.

V prvem četrtletju so bile cene za ameriške potrošnike medletno višje za 2,7 odstotka – marca le še za 2,4 odstotka – medtem ko se je umirila tudi rast osnovne inflacije, ki ne vsebuje cen energentov in sezonske hrane. Te cene so se povečale nekoliko bolj, v prvem četrtletju za dobre 3 odstotke. Ključni trdni podatki torej kažejo, da se kaj posebej dramatičnega v ameriškem gospodarstvu ni zgodilo. Potrošnja ameriških gospodinjstev predstavlja dve tretjini ameriškega BDP in prodaja na drobno se je vsaj v prvem četrtletju še povečevala. Stopnja brezposelnosti ostaja nizka in je na nivoju pred izbruhom pandemije covida-19. Dinamika uvedbe novih carin tudi zelo verjetno ne bo takšna, kot je to veljalo ob prvih napovedih ameriškega predsednika, kar je spoznal tudi sam po negativnem odzivu delniškega in obvezniškega trga. Obenem ameriška in kitajska podjetja intenzivno iščejo načine, kako se izogniti sedanjim visokim carinskim stopnjam. Na izvoz blaga s Kitajske v ZDA namreč znaša carinska stopnja 145 odstotkov, v drugo smer pa 125 odstotkov. Tako podjetja poročajo nižjo vrednost blaga, ki ga izvozijo, in na znižano vrednost plačajo kupci nižjo vrednost carine. Lahko pa tudi spremenijo poreklo blaga na način, da ga izvozijo v drugo državo, iz katere se carine ne obračunajo ali pa obračunajo po nižji stopnji. Prav opisana prilagodljivost podjetij kaže, kako težko je v praksi izvajati carinsko politiko v svetu, ki je zelo globaliziran. V ponedeljek sta Združene države in Kitajska po kratkih pogajanjih v Ženevi sporočili, da sta vsaj za obdobje 90 dni pripravljeni uveljaviti nižje carinske stopnje na medsebojno trgovinsko menjavo. Združene države so jo znižale s 145 na 30 odstotkov, Kitajska pa s 125 na 10 odstotkov.

Čas je, da analiziramo tudi podatke za Evropsko unijo. V prvem četrtletju letošnjega leta se je obseg BDP v Evropski uniji po prvi oceni povečal za 0,3 odstotka, kar je podobna rast kot v zadnjem četrtletju preteklega leta. K tej rasti je pomembno prispevala kar 3,2-odstotna rast BDP na Irskem, ki zaradi statistične posebnosti beleženja izdatkov za razvoj svetovnih multinacionalk občasno beleži zelo visoko gospodarsko rast. Prav tako se je BDP ponovno povečal v Nemčiji in Avstriji, in sicer za 0,2 odstotka.

Tudi zadnji podatki o razpoloženju v aprilu v ameriškem in evropskem gospodarstvu kažejo, da so prisotni le znaki umirjanja rasti, ne pa znanilci velikih padcev v realnem gospodarstvu. Omeniti pa je treba še eno okoliščino, ki izrazito pozitivno vpliva na Evropo, in sicer nižje cene energentov in surovin. Cene surovin in energentov so se za evrske kupce v aprilu tretji mesec zapored pocenile, in sicer tokrat kar za desetino. K temu so v pomembno prispevale cenejše energetske surovine, katerih cene so bile na najnižji ravni po juniju 2021. Drugi mesec zapored so upadle tudi cene drugih surovin, in sicer za šest odstotkov. K padcu cen surovin je opazno prispeval tudi močnejši evro, ki je v odnosu do ameriškega dolarja v enem mesecu pridobil 3,8 odstotka in je predstavljal dobro tretjino celotnega padca cen surovin za evrske kupce.

Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so bistvene za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v aprilu znižala za desetino in je v povprečju dosegla 60,4 evra za sodček, kar je najmanj po avgustu 2021.To pripisujemo zaostrenim zunanjetrgovinskim odnosom med ZDA in trgovinskimi partnericami, zlasti Kitajsko, kar bi se ob zastoju sklepanja trgovinskih sporazumov lahko odrazilo v nižji svetovni gospodarski rasti in manjšem povpraševanju po surovi nafti. Prav tako je k temu prispevalo zvišanje proizvodnje surove nafte držav članic naftnega kartela OPEC. Če torej potegnemo črto pod bilanco trgovinskih vojn, lahko ugotovimo, da resnih razlogov za paniko ni, kar so dejansko ugotovili tudi delniški trgi, ki so v slabem mesecu dni pridobili desetino svoje vrednosti.

Bojan Ivanc je glavni ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije. Mnenje avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.

Bojan Ivanc