Opis epizode

Nisem še srečal človeka, ki ne bi rad dobil darila. Značilnost daru je, da ga ne plačamo, ampak dobimo. Ko dobimo dar, nas ta ne stane ničesar. Pravi darovalec ne pogojuje. Vse, kar moramo narediti, je, da dar sprejmemo. Kaj bi odgovorili na vprašanje, kateri je bil največji dar, ki smo ga prejeli? Najbrž bi našteli različne darove, ki so bili za nas pomembni.
Na današnji praznik povišanja sv. križa pa se spominjamo daru, ki je za vse nas najdragocenejši. In kaj je ta dar? To je dar večnega življenja. Je Božji dar, ki ga lahko prejme vsak, ki ga je želel prejeti. Današnji evangelij pravi: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil« (Jn 3,16).
Ko dobimo dar, ni olikano, da vprašamo, koliko je stal. Toda v tem primeru Sveto pismo pove, koliko je stal ta Božji dar. Njegova cena je bila nadvse visoka: stala je edinorojenega Božjega Sina. Si lahko predstavljamo, kako nas je Bog ljubil, da je poslal svojega edinega Sina na svet, da je umrl na križu, da bi mi prejeli večno življenje? Si lahko predstavljamo, kako zelo nas je Kristus ljubil, da je bil pripravljen umreti za nas na križu, da bi imeli večno življenje? Večno življenje, kako velik dar! In kako neizmerno velika Božja ljubezen stoji za njim! In te ljubezni se danes spominjamo.
Martin Luther je prevedel Sveto pismo v nemščino in ga dal tiskati. V tiskarni so padli na tla koščki natisnjenega prevoda. Neka deklica je pobrala enega in na njem prebrala besedilo: »Bog je svet tako ljubil, da je dal …« nadaljevanja ni bilo. To ji je dalo misliti: Bog me ljubi! Vedno so ji govorili, da je Bog strog sodnik, ki se ga moramo bati!
Vsa iz sebe je pohitela domov. Mami je pokazala papir in ji hitela pripovedovati, kaj je odkrila. Mama je prebrala, kar je bilo napisano, in vprašala: »Toda kaj je dal?« Deklica ni vedela, kaj bi odgovorila. Kmalu pa je vsa srečna dejala: »Ne vem, kaj je dal, toda če nas Bog res ljubi, nam bo dal kar koli in se nam ga ni treba bati.«
Ena velikih skrivnosti tega stavka ni samo v tem, da je Božja ljubezen tako neizmerna, da je dal svojega edinorojenega Sina, ampak tudi skrivnost, da se je Jezus bil pripravljen darovati.
Naj sklenem z besedami, ki povedo, kaj je prava ljubezen in kaj ni.
Bila sta mlada zaljubljenca. On ji je napisal sporočilo, ki bo bolj izvirno in pesniško: »Zate bi prehodil najbolj vročo in najbolj suho puščavo. Preplaval bi najgloblji ocean in vztrajal v najbolj divji nevihti. Povzpel bi se na najvišjo goro, tako globoka je moja ljubezen do tebe. Pripis: Če bo v soboto snežilo, ne pridem k tebi.« (V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, 91.)

Božo Rustja