Opis epizode

Nekega zgodnjega jutra gre mama zbudit svojega sina:
»Sin, zbudi se! Čas je da greš v šolo!«
»Ampak, mama, zakaj? Jaz nočem iti.«
»Povej mi dva razloga, zakaj nočeš iti?« je bila mama vztrajna.
»Ja, zato ker me otroci sovražijo. To je prvi razlog, drugi pa je, da me tudi učitelji ne marajo!«
»Ah, to še ni noben razlog, da ne bi šel v šolo. Daj, vstani in se pripravi.«
»Mi pa ti povej dva razloga, zakaj naj bi šel v šolo?« se sin ni dal.
»No, zato vendar, ker si star dvainpetdeset let. In zato, ker si ravnatelj!«
Dobra stara humorna zgodba je morda primerna za te jutranje ure. Morda bi komu še posebno prav prišla na ponedeljkovo jutro. Marsikdo pa bi se tudi prepoznal v stiski, ki jo je ravnatelj čutil tisto jutro. Morda zato, ker so se službene obveznosti preprosto preveč nagrmadile in je stresno že samo pomisliti nanje. Morda so se, tako kot v ravnateljevem primeru, službeni odnosi tako zavozlali, da se zdi, da jih ni mogoče več rešiti. Ali pa se komu zdi, da preprosto ni na pravem mestu ali v pravi vlogi. Vse to se lahko mota po jutranji glavi.
Ampak kar bi pri otroku še razumeli, se nam zdi pri dvainpetdesetletnemu ravnatelju precej smešno. Čeprav gre za stisko, se nasmejemo podobnosti z otroškim načinom soočanja s težavami. Odrasli smo odrasli predvsem v tem, da se znamo oz. se učimo spoprijeti z vsakodnevnimi izzivi. Seveda ni vsak izziv takoj premagljiv, ampak izkušnje so pokazale, da vztrajanje v topli jutranji postelji problemov skoraj nikoli ne reši. Da otrpnemo ali pobegnemo, sta popolnoma instinktivna odgovora na nevarnost, v kateri se znajdemo. Odraslost pa pokažemo, ko se problema lotimo, počasi, a zanesljivo.
Z »ne morem, ne znam ...« se pogosto začenjajo naši stavki, kadar se nam zdi, da smo nemočni ali pa, ko se odločimo, da česa ne zmoremo. Ampak če smo iskreni do sebe, bi bil primernejši začetek stavka »zdaj nočem«. Je že tako, da na vse okoliščine v svojem življenju nikakor ne moremo vplivati, vendar lahko naredimo čim več iz gline, ki nam je dana, da jo oblikujemo. Kako že pravijo? »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.«

Robert Friškovec