Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Tokratno Pod pokrovko je pripravila Liana Buršič in sicer o rožni kraljici vseh kraljic, ki je tako lepa, da bi jo kar pojedli. In jo tudi res lahko! O tem pa v oddaji Nina Medved, certificirana aromaterapevtka in parfumeristka.
Tokratno Pod pokrovko je pripravila Liana Buršič in sicer o rožni kraljici vseh kraljic, ki je tako lepa, da bi jo kar pojedli. In jo tudi res lahko! O tem pa v oddaji Nina Medved, certificirana aromaterapevtka in parfumeristka.
Oddaja Pod pokrovko je tokrat v znamenju pomladi oz. znanilcev tega letnega časa, to so divji šparglji. Sočasno s kulinarično prireditvijo Dnevi divjih špargljev smo obiskali restavracijo Placito Risano v zaledju Slovenske Istre. Naš sogovornik je chef Matevž Volk. Poleg predstavljenih različnih kombinacij jedi z divjimi šparglji slišimo še, kako v svoje krožnike vpleta vizijo nabiralništva in prehrane srednjega veka.
Oddaja Pod pokrovko je tokrat v znamenju pomladi oz. znanilcev tega letnega časa, to so divji šparglji. Sočasno s kulinarično prireditvijo Dnevi divjih špargljev smo obiskali restavracijo Placito Risano v zaledju Slovenske Istre. Naš sogovornik je chef Matevž Volk. Poleg predstavljenih različnih kombinacij jedi z divjimi šparglji slišimo še, kako v svoje krožnike vpleta vizijo nabiralništva in prehrane srednjega veka.
Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic.
Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic.
Ni skrivnost, da jemo z očmi, in tudi ni skrivnost, da se za eno samcato fotografijo hrane na spletni strani restavracije ali na embalaži določenega živila, skriva kar nekaj ur dela. V tokratni oddaji Pod pokrovko – pripravila jo je Nataša Rašl – bomo izvedeli, da je poznavanje tehnik igranja s svetlobo pomembnejše od vrhunske opreme fotografa. Končni rezultat pa je odvisen tudi od iznajdljivosti, recimo od uporabe preprostih rekvizitov, kot je zobotrebec.
Ni skrivnost, da jemo z očmi, in tudi ni skrivnost, da se za eno samcato fotografijo hrane na spletni strani restavracije ali na embalaži določenega živila, skriva kar nekaj ur dela. V tokratni oddaji Pod pokrovko – pripravila jo je Nataša Rašl – bomo izvedeli, da je poznavanje tehnik igranja s svetlobo pomembnejše od vrhunske opreme fotografa. Končni rezultat pa je odvisen tudi od iznajdljivosti, recimo od uporabe preprostih rekvizitov, kot je zobotrebec.
Poznate pregovor zajtrkuj kot kralj in večerjaj kot berač? Ste eden tistih, ki redno uživate zajtrk ali ga raje zamenjate za še nekaj dodatnih minut spanca? O zajtrku slišimo veliko mitov in tudi resnic. O njih bo govora tudi v današnji epizodi oddaje Pod pokrovko. Pred mikrofon smo povabili Živa Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja iz Inštituta za nutricionistiko, in Mojco Cepuš, certificirano nutricitsko ter svetovalko za prehrano in hujšanje. Kaj pa imate vi najraje za zajtrk? Morda sadje, jajca, kosmiče? Kaj o tem pravijo strokovnjaki? Več o primernih živilih, mitih in resnicah ter o pomenu zajtrka v odnosu do ostalih obrokov pa v današnji oddaji, ki jo je pripravila Kaja Čelan. Bere Tadeja Bizilj.
Poznate pregovor zajtrkuj kot kralj in večerjaj kot berač? Ste eden tistih, ki redno uživate zajtrk ali ga raje zamenjate za še nekaj dodatnih minut spanca? O zajtrku slišimo veliko mitov in tudi resnic. O njih bo govora tudi v današnji epizodi oddaje Pod pokrovko. Pred mikrofon smo povabili Živa Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja iz Inštituta za nutricionistiko, in Mojco Cepuš, certificirano nutricitsko ter svetovalko za prehrano in hujšanje. Kaj pa imate vi najraje za zajtrk? Morda sadje, jajca, kosmiče? Kaj o tem pravijo strokovnjaki? Več o primernih živilih, mitih in resnicah ter o pomenu zajtrka v odnosu do ostalih obrokov pa v današnji oddaji, ki jo je pripravila Kaja Čelan. Bere Tadeja Bizilj.
Ko pomislimo na vino, nam verjetno najprej pride na misel pijača iz grozdja – nekaj, kar ima dolgo zgodovino in bogato kulturno dediščino in je globoko zakoreninjeno v različnih delih sveta. Vino pa lahko pridelamo tudi iz drugih sestavin, npr. iz sadja in zelenjave. Biotehniški izobraževalni center Ljubljana je kot vodilni partner sodeloval s kmetijami, fakultetami, zavodi in združenji pri projektih Sadno-zelenjavna vina, Dealkoholizirana vina in Sadno-zeliščna vina, v katerih so pionirsko razvijali nova vina, ki združujejo bogastvo najrazličnejših okusov. Namen projekta ni le iskanje novih okusov, temveč tudi ohranjanje tradicije, ki sega globoko v zgodovino, saj so vina že pred stoletji plemenitili z aromatičnimi zelišči in začimbami. Prav na tem temelju se v okviru projekta preizkušajo raznovrstni recepti za vina, ki temeljijo tako na grozdnih kot sadnih vinih, to pa odpira nove tržne možnosti za kmetije, usmerjene v vinogradništvo ali sadjarstvo. Več sta kolegici Tadeji Bizilj povedala Jože Ocepek in Damir Lovrič, sodelavca pri projektih v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.
Ko pomislimo na vino, nam verjetno najprej pride na misel pijača iz grozdja – nekaj, kar ima dolgo zgodovino in bogato kulturno dediščino in je globoko zakoreninjeno v različnih delih sveta. Vino pa lahko pridelamo tudi iz drugih sestavin, npr. iz sadja in zelenjave. Biotehniški izobraževalni center Ljubljana je kot vodilni partner sodeloval s kmetijami, fakultetami, zavodi in združenji pri projektih Sadno-zelenjavna vina, Dealkoholizirana vina in Sadno-zeliščna vina, v katerih so pionirsko razvijali nova vina, ki združujejo bogastvo najrazličnejših okusov. Namen projekta ni le iskanje novih okusov, temveč tudi ohranjanje tradicije, ki sega globoko v zgodovino, saj so vina že pred stoletji plemenitili z aromatičnimi zelišči in začimbami. Prav na tem temelju se v okviru projekta preizkušajo raznovrstni recepti za vina, ki temeljijo tako na grozdnih kot sadnih vinih, to pa odpira nove tržne možnosti za kmetije, usmerjene v vinogradništvo ali sadjarstvo. Več sta kolegici Tadeji Bizilj povedala Jože Ocepek in Damir Lovrič, sodelavca pri projektih v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.
Uspehe športnikov gradi veliko različnih dejavnikov, v oddaji Pod pokrovko pa smo se vprašali, kakšno vlogo ima pri tem prehrana. S pomočjo športnega dietetika mag. Matjaža Macuha smo spoznali osnove športne prehrane: od razlogov, zakaj je pravilna prehrana pomembna, kakšna je piramida prehranskih potreb športnikov, do pomena prehranskih dopolnil v njihovem življenju.
Uspehe športnikov gradi veliko različnih dejavnikov, v oddaji Pod pokrovko pa smo se vprašali, kakšno vlogo ima pri tem prehrana. S pomočjo športnega dietetika mag. Matjaža Macuha smo spoznali osnove športne prehrane: od razlogov, zakaj je pravilna prehrana pomembna, kakšna je piramida prehranskih potreb športnikov, do pomena prehranskih dopolnil v njihovem življenju.
Priljubljenost cvrtnikov na vroč zrak je v zadnjem času močno narasla, predvsem zaradi vse večjega zavedanja o škodljivosti klasično cvrte hrane. Na zraku ocvrta živila imajo nižjo vsebnost maščob kot tista, ocvrta v olju, kar pomeni, da so v osnovi lahko bolj zdrava, poleg tega nam za pripravo hrane ni treba kupovati olja. Kaj so glavne prednosti cvrtnikov na vroč zrak in kaj njihove slabosti ter na kaj je treba biti pri njihovi uporabi še posebej pozoren?
Priljubljenost cvrtnikov na vroč zrak je v zadnjem času močno narasla, predvsem zaradi vse večjega zavedanja o škodljivosti klasično cvrte hrane. Na zraku ocvrta živila imajo nižjo vsebnost maščob kot tista, ocvrta v olju, kar pomeni, da so v osnovi lahko bolj zdrava, poleg tega nam za pripravo hrane ni treba kupovati olja. Kaj so glavne prednosti cvrtnikov na vroč zrak in kaj njihove slabosti ter na kaj je treba biti pri njihovi uporabi še posebej pozoren?
Turistično gostinska zbornica Slovenije od leta 2021 v pustnem času izbira Naj krof Slovenije. Letos bodo najboljše razglasili v petek, 28. februarja, kategoriji pa sta dve – klasični in inovativni krof. Do petka naziv najboljšega krofa v obeh kategorijah še pripada Biotehniškemu izobraževalnemu centru Ljubljana. Po recept za okusne, ne zažgane in morda tudi nekoliko drugačne krofe, se je zato Andreja Gradišar odpravila kar tja.
Turistično gostinska zbornica Slovenije od leta 2021 v pustnem času izbira Naj krof Slovenije. Letos bodo najboljše razglasili v petek, 28. februarja, kategoriji pa sta dve – klasični in inovativni krof. Do petka naziv najboljšega krofa v obeh kategorijah še pripada Biotehniškemu izobraževalnemu centru Ljubljana. Po recept za okusne, ne zažgane in morda tudi nekoliko drugačne krofe, se je zato Andreja Gradišar odpravila kar tja.
Pod pokrovko tokrat »brbotata« podjetniški zgodbi, ki ju združuje koncept tradicije v sodobni preobleki. Kako tradicionalni slovenski jedi s ščepcem dobro premišljene sodobnosti dodati novo dimenzijo in privlačnost, na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Je pa Darja Pograjc v starem delu prestolnice našla dva primera, ki jima je ta naloga več kot odlično uspela – oba namreč trdno stojita na več kot desetletju izkušenj in uspehov.
Pod pokrovko tokrat »brbotata« podjetniški zgodbi, ki ju združuje koncept tradicije v sodobni preobleki. Kako tradicionalni slovenski jedi s ščepcem dobro premišljene sodobnosti dodati novo dimenzijo in privlačnost, na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Je pa Darja Pograjc v starem delu prestolnice našla dva primera, ki jima je ta naloga več kot odlično uspela – oba namreč trdno stojita na več kot desetletju izkušenj in uspehov.
Tokrat bomo pokukali pod pokrovko častitljive starosti, saj bomo gledali v lonce starih Rimljanov. Andreja Čokl je obiskala delavnico starorimske kulinarike, ki jo je vodila arheologinja Polona Janežič, in se naučila skuhati nekaj jedi, ki so navduševale pred dvema tisočletjema.
Tokrat bomo pokukali pod pokrovko častitljive starosti, saj bomo gledali v lonce starih Rimljanov. Andreja Čokl je obiskala delavnico starorimske kulinarike, ki jo je vodila arheologinja Polona Janežič, in se naučila skuhati nekaj jedi, ki so navduševale pred dvema tisočletjema.
Prehrana otrok in mladostnikov je ključnega pomena za njihov razvoj, učenje in splošno dobro počutje. V šolah, kjer otroci preživijo velik del dneva, igrajo šolski obroki ključno vlogo pri oblikovanju zdravih prehranjevalnih navad. Slovenija je ena izmed držav, ki ima sistem prehrane otrok in mladostnikov dobro organiziran, ureja ga tudi zakon. Zato bomo danes pod pokrovko pogledali v šolski kuhinji.
Prehrana otrok in mladostnikov je ključnega pomena za njihov razvoj, učenje in splošno dobro počutje. V šolah, kjer otroci preživijo velik del dneva, igrajo šolski obroki ključno vlogo pri oblikovanju zdravih prehranjevalnih navad. Slovenija je ena izmed držav, ki ima sistem prehrane otrok in mladostnikov dobro organiziran, ureja ga tudi zakon. Zato bomo danes pod pokrovko pogledali v šolski kuhinji.
Imate doma chia semena, ki jih primešate jogurtu, kruhu ali pecivu? Ali pa kapsule ašvagande, indijske zimske češnje? Tovrstna eksotična živila so pogosto oglaševana kot superživala, čeprav so lahko tudi živila lokalnega izvora prav tako »super«. Več o tem, kaj so superživila, katere pozitivne lastnosti imajo in na kaj moramo biti kot potrošniki pozorni, smo izvedeli od Eve Grohar Gros, predavateljice na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.
Imate doma chia semena, ki jih primešate jogurtu, kruhu ali pecivu? Ali pa kapsule ašvagande, indijske zimske češnje? Tovrstna eksotična živila so pogosto oglaševana kot superživala, čeprav so lahko tudi živila lokalnega izvora prav tako »super«. Več o tem, kaj so superživila, katere pozitivne lastnosti imajo in na kaj moramo biti kot potrošniki pozorni, smo izvedeli od Eve Grohar Gros, predavateljice na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.
Tokratna epizoda oddaje Pod pokrovko bo še posebej navdušila sladkosnede in tiste bolj drzne. Ste že poskusili čokolado s čebulo, z bučnim oljem ali celo ocvirki? Pralineji z drzno kombinacijo okusov nastajajo tudi na Ptuju, kjer vedno nove okuse in kombinacije išče Matevž Božič. Delo v restavraciji z Michelinovo zvezdico je pred leti zamenjal za vodenje lastne čokoladnice. Tam ga je obiskala Kaja Čelan, besedilo je prebrala Špela Šebenik.
Tokratna epizoda oddaje Pod pokrovko bo še posebej navdušila sladkosnede in tiste bolj drzne. Ste že poskusili čokolado s čebulo, z bučnim oljem ali celo ocvirki? Pralineji z drzno kombinacijo okusov nastajajo tudi na Ptuju, kjer vedno nove okuse in kombinacije išče Matevž Božič. Delo v restavraciji z Michelinovo zvezdico je pred leti zamenjal za vodenje lastne čokoladnice. Tam ga je obiskala Kaja Čelan, besedilo je prebrala Špela Šebenik.
Danes bodo na jedilniku riž, mleto meso, čebula in začimbe, tesno zaviti v liste kislega zelja oziroma sarme. Ta turška jed je pripotovala po Balkanskem polotoku vse do Slovenije, v kateri je že precej tradicionalno, da se znajde na krožnikih ravno danes, 1. januarja. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko običajno sarmo malce spremenili in okušali “sarmuši”. Kaj je sploh to in kako se pripravi to jed, je preverila Lana Furlan.
Danes bodo na jedilniku riž, mleto meso, čebula in začimbe, tesno zaviti v liste kislega zelja oziroma sarme. Ta turška jed je pripotovala po Balkanskem polotoku vse do Slovenije, v kateri je že precej tradicionalno, da se znajde na krožnikih ravno danes, 1. januarja. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko običajno sarmo malce spremenili in okušali “sarmuši”. Kaj je sploh to in kako se pripravi to jed, je preverila Lana Furlan.
Ko pri nas jemo potico, Italijani jedo paneton. Puhasti sladki kruh z dodatkom rozin in kandirane pomaranče - takšna je originalna različica - izhaja iz Milana, legende pravijo, da so ga poznali že v 15. stoletju. Njegova izdelava traja od 2 do 3 dni, najbolj pomembna pa je matica oz. lievito madre. V zadnjem času dobiva na priljubljenosti tudi na slovenskih prazničnih mizah. Oddaja Pod pokrovko je spremljala proces izdelave panetona s pekom Andrejem Gerželjem iz pekarne Osem.
Ko pri nas jemo potico, Italijani jedo paneton. Puhasti sladki kruh z dodatkom rozin in kandirane pomaranče - takšna je originalna različica - izhaja iz Milana, legende pravijo, da so ga poznali že v 15. stoletju. Njegova izdelava traja od 2 do 3 dni, najbolj pomembna pa je matica oz. lievito madre. V zadnjem času dobiva na priljubljenosti tudi na slovenskih prazničnih mizah. Oddaja Pod pokrovko je spremljala proces izdelave panetona s pekom Andrejem Gerželjem iz pekarne Osem.
Verjetno se strinjate, da embalaža igra pomembno vlogo pri nakupu živilskega izdelka. Kakšna je njena vloga, kako se je spreminjala v zadnjih desetletjih do danes, ko sta poleg zaščite vsebine, torej hrane, pomembni tudi informiranost in zaščita uporabnika? Ste vedeli, da bi morda v prihodnje tudi v izdelkih na naših policah lahko imeli posebne indikatorje, ki bi z različno obarvanostjo potrošnika obvestili o stanju konkretnega živila, recimo jogurta, o morebitni prekinjeni hladni verigi ali o zrelosti pakiranega sadja? Sogovornici: Prof. dr. Diana Gregor Svetec s Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Tanja Sinkovič iz podjetja Jamnik d. o. o., v katerem izdelujejo kartonsko embalažo.
Verjetno se strinjate, da embalaža igra pomembno vlogo pri nakupu živilskega izdelka. Kakšna je njena vloga, kako se je spreminjala v zadnjih desetletjih do danes, ko sta poleg zaščite vsebine, torej hrane, pomembni tudi informiranost in zaščita uporabnika? Ste vedeli, da bi morda v prihodnje tudi v izdelkih na naših policah lahko imeli posebne indikatorje, ki bi z različno obarvanostjo potrošnika obvestili o stanju konkretnega živila, recimo jogurta, o morebitni prekinjeni hladni verigi ali o zrelosti pakiranega sadja? Sogovornici: Prof. dr. Diana Gregor Svetec s Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Tanja Sinkovič iz podjetja Jamnik d. o. o., v katerem izdelujejo kartonsko embalažo.
Po osnovni izobrazbi je veterinar, doktoriral je iz endokrinologije, odlično pa se znajde tudi v kuhinji. To velja za gosta tokratne oddaje Pod pokrovko predavatelja in raziskovalca dr. Gregorja Majdiča, ki zadnja tri leta vodi Univerzo v Ljubljani. Njegove slaščičarske spretnosti se že tradicionalno izkažejo v prazničnem decembru. V domu njegove družine namreč pred prazniki zadiši po cimetovih zvezdicah, mareličnih žepkih, lincerjih, florentincih. Foto: Gregor Majdič
Po osnovni izobrazbi je veterinar, doktoriral je iz endokrinologije, odlično pa se znajde tudi v kuhinji. To velja za gosta tokratne oddaje Pod pokrovko predavatelja in raziskovalca dr. Gregorja Majdiča, ki zadnja tri leta vodi Univerzo v Ljubljani. Njegove slaščičarske spretnosti se že tradicionalno izkažejo v prazničnem decembru. V domu njegove družine namreč pred prazniki zadiši po cimetovih zvezdicah, mareličnih žepkih, lincerjih, florentincih. Foto: Gregor Majdič
V deželi vzhajajočega sonca pitje zelenega čaja ne razvaja le naših brbončic, ampak nas nagovarja precej bolj celostno
V deželi vzhajajočega sonca pitje zelenega čaja ne razvaja le naših brbončic, ampak nas nagovarja precej bolj celostno
Kaj sodi k dobremu krožniku testenin? Seveda kakovostne testenine, okusna omaka in – za piko na i – ščepec parmezana. A ni vsak nariban trdi sir parmezan. Pravi je le tisti z zaščiteno označbo porekla. Originalno ime sira Parmigiano Reggiano je tako zaščiteno z italijanskim odlokom iz leta 1954. Kako parmezan nastane in zakaj je tako poseben, sta v manjši družinski sirarni San Pier Damiani na obrobju Parme raziskovali Špela Šebenik in Andreja Čokl.
Kaj sodi k dobremu krožniku testenin? Seveda kakovostne testenine, okusna omaka in – za piko na i – ščepec parmezana. A ni vsak nariban trdi sir parmezan. Pravi je le tisti z zaščiteno označbo porekla. Originalno ime sira Parmigiano Reggiano je tako zaščiteno z italijanskim odlokom iz leta 1954. Kako parmezan nastane in zakaj je tako poseben, sta v manjši družinski sirarni San Pier Damiani na obrobju Parme raziskovali Špela Šebenik in Andreja Čokl.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Koliščarji - ki so pred približno šestimi tisočletji in pol naselili območje današnjega Ljubljanskega barja - imajo s svojimi lesenimi hišicami na kolih in znamenito literarno upodobitvijo v romanu Janeza Jalna Bobri verjetno prav posebno mesto v našem zgodovinskem spominu. Če bi si zlahka mislili, da podrobnosti o njihovem življenju - kakršna je, s čim so se ti daljni prebivalci našega prostora prehranjevali - ostajajo prepuščene naši domišljiji, pa temu nikakor ni tako. V tokratni rubriki Pod pokrovko o prehrani koliščarjev pripoveduje arheobotaničarka dr. Tjaša Tolar z Inštituta za arheologijo na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. foto: arheološke najdbe nekaterih sestavin prehrane koliščarjev
Koliščarji - ki so pred približno šestimi tisočletji in pol naselili območje današnjega Ljubljanskega barja - imajo s svojimi lesenimi hišicami na kolih in znamenito literarno upodobitvijo v romanu Janeza Jalna Bobri verjetno prav posebno mesto v našem zgodovinskem spominu. Če bi si zlahka mislili, da podrobnosti o njihovem življenju - kakršna je, s čim so se ti daljni prebivalci našega prostora prehranjevali - ostajajo prepuščene naši domišljiji, pa temu nikakor ni tako. V tokratni rubriki Pod pokrovko o prehrani koliščarjev pripoveduje arheobotaničarka dr. Tjaša Tolar z Inštituta za arheologijo na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. foto: arheološke najdbe nekaterih sestavin prehrane koliščarjev
V tem mesecu se je na Brdu pri Kranju odvijal že 4. festival sira, na katerem je nekaj več kot tisoč ljubiteljev sira uživalo v pestrih okusih sedemdesetih različnih sirov. Na festivalu se je predstavilo šestindvajset sirarjev, pripravili pa so tudi delavnico z naslovom »Siri in pivo«, ki sta jo vodila Jernej Lubej in Mojca Polak. S slednjo smo se v današnji oddaji Pod pokrovko pogovarjali o sirih, kombinacijah z njimi in pravilni postrežbi. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
V tem mesecu se je na Brdu pri Kranju odvijal že 4. festival sira, na katerem je nekaj več kot tisoč ljubiteljev sira uživalo v pestrih okusih sedemdesetih različnih sirov. Na festivalu se je predstavilo šestindvajset sirarjev, pripravili pa so tudi delavnico z naslovom »Siri in pivo«, ki sta jo vodila Jernej Lubej in Mojca Polak. S slednjo smo se v današnji oddaji Pod pokrovko pogovarjali o sirih, kombinacijah z njimi in pravilni postrežbi. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
Sezonsko, lokalno, poceni so značilnosti korenovk in gomoljnic, ki jih pri nas pogosto najdemo na jesenskih in zimskih jedilnikih, v kuhinji pa jih uporabljamo vse leto. Med korenovke uvrščamo rastline, pri katerih v prehrani uporabljamo predvsem podzemni del – odebeljeno korenino oziroma koren. Večina današnjih vrst korenovk se je razvila iz divjih prednikov, ki izvirajo iz Azije. Njihova uporaba za prehrano in krmo živali je bila poznana že v Antiki. Kot rečeno gre za cenovno dostopno zelenjavo z bogato hranilno sestavo, večino trendovsko uvrščajo med superživila, njihova prednost je tudi ta, da jih je mogoče dlje časa shranjevati v sveži obliki.
Sezonsko, lokalno, poceni so značilnosti korenovk in gomoljnic, ki jih pri nas pogosto najdemo na jesenskih in zimskih jedilnikih, v kuhinji pa jih uporabljamo vse leto. Med korenovke uvrščamo rastline, pri katerih v prehrani uporabljamo predvsem podzemni del – odebeljeno korenino oziroma koren. Večina današnjih vrst korenovk se je razvila iz divjih prednikov, ki izvirajo iz Azije. Njihova uporaba za prehrano in krmo živali je bila poznana že v Antiki. Kot rečeno gre za cenovno dostopno zelenjavo z bogato hranilno sestavo, večino trendovsko uvrščajo med superživila, njihova prednost je tudi ta, da jih je mogoče dlje časa shranjevati v sveži obliki.
Ajurveda (veda o življenju, sistem tradicionalne medicine, ki izvira iz Indije) meni, da je sezonska rutina pomemben temelj zdravja skozi celo leto. Uravnoteženje vplivov podnebja s primerno jutranjo rutino, prehrano in zelišči, ki izničijo sezonske lastnosti, je eden najpreprostejših in učinkovitih načinov, s katerim lahko zaščitite svoje dobro počutje in zdravje. Ajurvedsko načelo pravi, da višek lastnosti uravnavamo z njihovim nasprotjem, npr. suho se bo zmanjšalo z nečim oljnatim, vlažnim, hladno s toplim in lahko s težkim pravi Kaja Kastner Yadav, mednarodna certificirana svetovalka ajurvede in vodja Ajurjoge, ljubljanskega centra ajurvede in joge. In jesen je čas prehoda v prevlado zračnega elementa, ta sezona skriva določeno praznino, lahkotnost in neprizemljenost, a tudi tesnobnost. To se tipično odraža tudi na našem psihofizičnem stanju, zato v tokratni rubriki o primerni prehrani in rutini za to obdobje. Pod pokrovko je pripravila Liana Buršič
Ajurveda (veda o življenju, sistem tradicionalne medicine, ki izvira iz Indije) meni, da je sezonska rutina pomemben temelj zdravja skozi celo leto. Uravnoteženje vplivov podnebja s primerno jutranjo rutino, prehrano in zelišči, ki izničijo sezonske lastnosti, je eden najpreprostejših in učinkovitih načinov, s katerim lahko zaščitite svoje dobro počutje in zdravje. Ajurvedsko načelo pravi, da višek lastnosti uravnavamo z njihovim nasprotjem, npr. suho se bo zmanjšalo z nečim oljnatim, vlažnim, hladno s toplim in lahko s težkim pravi Kaja Kastner Yadav, mednarodna certificirana svetovalka ajurvede in vodja Ajurjoge, ljubljanskega centra ajurvede in joge. In jesen je čas prehoda v prevlado zračnega elementa, ta sezona skriva določeno praznino, lahkotnost in neprizemljenost, a tudi tesnobnost. To se tipično odraža tudi na našem psihofizičnem stanju, zato v tokratni rubriki o primerni prehrani in rutini za to obdobje. Pod pokrovko je pripravila Liana Buršič
Pod pokrovko bomo tokrat pogledali v lonček. Jogurt je mlečni izdelek, ki ne le, da je okusen, uživanje ima tudi zdravstvene koristi, saj vsebuje beljakovine, vitamine, minerale in probiotike, ki pozitivno vplivajo na naše telo. Teh snovi je v jogurtu seveda več predvsem takrat, ko je domač. Kako pripravimo domač čvrsti ali tekoči jogurt, izveste v oddaji, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Pod pokrovko bomo tokrat pogledali v lonček. Jogurt je mlečni izdelek, ki ne le, da je okusen, uživanje ima tudi zdravstvene koristi, saj vsebuje beljakovine, vitamine, minerale in probiotike, ki pozitivno vplivajo na naše telo. Teh snovi je v jogurtu seveda več predvsem takrat, ko je domač. Kako pripravimo domač čvrsti ali tekoči jogurt, izveste v oddaji, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
K nam prihaja trend, da chefi restavracij z Michelinovo zvezdico odpirajo nove in konceptualno drugačne restavracije - bistroje. So slednji prvi stik z visoko kulinariko? Kakšna je izkušnja obedovanja in kakšen je koncept priprave jedi? O tem trije vrhunski slovenski kuharji: Marko Pavčnik, Ana Roš in Jorg Zupan.
K nam prihaja trend, da chefi restavracij z Michelinovo zvezdico odpirajo nove in konceptualno drugačne restavracije - bistroje. So slednji prvi stik z visoko kulinariko? Kakšna je izkušnja obedovanja in kakšen je koncept priprave jedi? O tem trije vrhunski slovenski kuharji: Marko Pavčnik, Ana Roš in Jorg Zupan.
Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste želeli pripraviti novo jed, pa niste vedeli, kje kupiti sestavine, saj jih na policah trgovin nikakor niste našli? Če so trgovine z vzhodnoazijsko hrano že vrsto let prisotne tudi v našem prostoru, pa je arabska kuhinja še redkost. Zato smo se tokrat odpravili v trgovino Orient market na Kolodvorski ulici v Ljubljani, kjer smo se o hrani in kulinariki Bližnjega vzhoda pogovarjali z lastnikom trgovine. Muhannad Alali, ki je v Slovenijo prišel pred petimi leti, je trgovino odprl, ker podobne ponudbe arabskih jedi in sestavin ni našel nikjer. Kaj vse prodaja in kako enostavno pripraviti falafel doma? Odgovori v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste želeli pripraviti novo jed, pa niste vedeli, kje kupiti sestavine, saj jih na policah trgovin nikakor niste našli? Če so trgovine z vzhodnoazijsko hrano že vrsto let prisotne tudi v našem prostoru, pa je arabska kuhinja še redkost. Zato smo se tokrat odpravili v trgovino Orient market na Kolodvorski ulici v Ljubljani, kjer smo se o hrani in kulinariki Bližnjega vzhoda pogovarjali z lastnikom trgovine. Muhannad Alali, ki je v Slovenijo prišel pred petimi leti, je trgovino odprl, ker podobne ponudbe arabskih jedi in sestavin ni našel nikjer. Kaj vse prodaja in kako enostavno pripraviti falafel doma? Odgovori v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Si predstavljate, da stopite v kuhinjo, kjer različna dela opravljajo zgolj roboti? Od priprave živil, odmerjanja sestavin in same toplotne obdelave živil do seveda pomivanja posode? Takšne robotizirane kuhinje so za zdaj v svetu zgolj eksperimentalne, bolj verjetno je, da vam pri nas recimo v kakšni od hotelskih verig ali obratu za hitro prehrano obrok postreže dostavni robot. Roboti so sicer prisotni že v celotni prehranski verigi: od priprave tal pred setvijo do omenjene priprave hrane, tudi dostave ali strežbe. Sogovornika: prof. dr. Matjaž Mihelj iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Alex Spruk, direktor podjetja Arona. Na fotografiji: robot za peko palačink (Laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani).
Si predstavljate, da stopite v kuhinjo, kjer različna dela opravljajo zgolj roboti? Od priprave živil, odmerjanja sestavin in same toplotne obdelave živil do seveda pomivanja posode? Takšne robotizirane kuhinje so za zdaj v svetu zgolj eksperimentalne, bolj verjetno je, da vam pri nas recimo v kakšni od hotelskih verig ali obratu za hitro prehrano obrok postreže dostavni robot. Roboti so sicer prisotni že v celotni prehranski verigi: od priprave tal pred setvijo do omenjene priprave hrane, tudi dostave ali strežbe. Sogovornika: prof. dr. Matjaž Mihelj iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Alex Spruk, direktor podjetja Arona. Na fotografiji: robot za peko palačink (Laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani).
Ljudje od nekdaj radi dobro jedo in pijejo. In premožni so si to lahko vedno tudi privoščili. Ob mnogih gradovih so tako zrasli vinogradi, tudi Ljubljanski grad ga je imel, čeprav osrednja Slovenija ni najbolj primerna za gojenje trte. Pred nekaj leti je vinograd ob glavni ljubljanski turistični atrakciji spet zaživel, po novem pa lahko obisk grajskega vinograda združite tudi s Piknikom med grajskimi trtami. Parom se je pri avgustovski izvedbi dveurnega kulinarično-vinskega doživetja s ščepcem zgodovine in pridihom romantike pridružila Andreja Čokl.
Ljudje od nekdaj radi dobro jedo in pijejo. In premožni so si to lahko vedno tudi privoščili. Ob mnogih gradovih so tako zrasli vinogradi, tudi Ljubljanski grad ga je imel, čeprav osrednja Slovenija ni najbolj primerna za gojenje trte. Pred nekaj leti je vinograd ob glavni ljubljanski turistični atrakciji spet zaživel, po novem pa lahko obisk grajskega vinograda združite tudi s Piknikom med grajskimi trtami. Parom se je pri avgustovski izvedbi dveurnega kulinarično-vinskega doživetja s ščepcem zgodovine in pridihom romantike pridružila Andreja Čokl.
Polnozrnati, rženi, beli, koruzni, z drožmi – vrste kruha, ki jih v Sloveniji radi jemo. Našo »ljubezen« do kruha izražajo številni reki in pregovori. Med njimi so tudi naslednji štirje: Kruha ne naredi moka ampak roka … in … Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli … priljubljena sta še: Iz te moke ne bo kruha … in … Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Povedne so tudi številke. Po podatkih iz leta 2018 vsak prebivalec Slovenije samo doma vsako leto poje skoraj 27 kilogramov kruha. Zato smo se za oddajo Pod pokrovko vprašali, ali je kruh zdrav ali ne. Ali kruh redi ali ne? K poslušanju vas vabita magistrica dietetike Tanja Črešnovar s primorske Fakultete za vede o zdravju in radijska kolega Kaja Čelan ter Iztok Konc.
Polnozrnati, rženi, beli, koruzni, z drožmi – vrste kruha, ki jih v Sloveniji radi jemo. Našo »ljubezen« do kruha izražajo številni reki in pregovori. Med njimi so tudi naslednji štirje: Kruha ne naredi moka ampak roka … in … Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli … priljubljena sta še: Iz te moke ne bo kruha … in … Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Povedne so tudi številke. Po podatkih iz leta 2018 vsak prebivalec Slovenije samo doma vsako leto poje skoraj 27 kilogramov kruha. Zato smo se za oddajo Pod pokrovko vprašali, ali je kruh zdrav ali ne. Ali kruh redi ali ne? K poslušanju vas vabita magistrica dietetike Tanja Črešnovar s primorske Fakultete za vede o zdravju in radijska kolega Kaja Čelan ter Iztok Konc.
Neustavljiva lakota, povečan apetit, hiperokusna hrana: to so trije ključni poudarki oddaje Pod pokrovko
Neustavljiva lakota, povečan apetit, hiperokusna hrana: to so trije ključni poudarki oddaje Pod pokrovko
Sprehodili smo se po ozadju priljubljenih kulinaričnih tržnic. Ponudba je večinoma vnaprej pripravljana, saj tržnice na prostem, ob velikem pretoku ljudi, običajno ne dopuščajo priprave hrane po naročilu. To pa pomeni tudi, da je več zavržkov hrane, saj že pripravljano hrano, ki je dlje časa na soncu, gostinci težko uporabijo naslednji dan. A tudi ta odnos se počasi spreminja, tako s pomočjo umetne inteligence in tehnologije kot tudi s samim načinom načrtovanja in ozaveščanja.
Sprehodili smo se po ozadju priljubljenih kulinaričnih tržnic. Ponudba je večinoma vnaprej pripravljana, saj tržnice na prostem, ob velikem pretoku ljudi, običajno ne dopuščajo priprave hrane po naročilu. To pa pomeni tudi, da je več zavržkov hrane, saj že pripravljano hrano, ki je dlje časa na soncu, gostinci težko uporabijo naslednji dan. A tudi ta odnos se počasi spreminja, tako s pomočjo umetne inteligence in tehnologije kot tudi s samim načinom načrtovanja in ozaveščanja.
Tokrat bomo pod pokrovko pokukali v Prlekiji. Med 1. in 16. junijem namreč tam potekajo Dnevi prleške kulinarike, letos so jih pripravili prvič, a glede na dober odziv gotovo ne zadnjič. Glavno vlogo ima seveda prleška gibanica, več o njej in ostalih prleških dobrotah pa je izvedela Andreja Čokl.
Tokrat bomo pod pokrovko pokukali v Prlekiji. Med 1. in 16. junijem namreč tam potekajo Dnevi prleške kulinarike, letos so jih pripravili prvič, a glede na dober odziv gotovo ne zadnjič. Glavno vlogo ima seveda prleška gibanica, več o njej in ostalih prleških dobrotah pa je izvedela Andreja Čokl.
Ko je v 17. stoletju kava iz islamskega sveta prišla na zahod stare celine, so nekateri poslušali svoje brbončice in ji na stežaj odprli vrata svojih kuhinj, spet drugi pa so se sumljivo grenke in črne pijače iz eksotičnih dežel raje ogibali
Ko je v 17. stoletju kava iz islamskega sveta prišla na zahod stare celine, so nekateri poslušali svoje brbončice in ji na stežaj odprli vrata svojih kuhinj, spet drugi pa so se sumljivo grenke in črne pijače iz eksotičnih dežel raje ogibali
Koprive, trobentice, vijolice, marjetice, ivanjščice, dresnik, travniška kadulja – ste vedeli, da so vse te rastline vsaj delno tudi užitne …? Uvrščamo jih med divje rastline, ki našo prehrano lahko zelo obogatijo. Zakaj vse so koristne, kje lahko divje rastline najdemo in na kaj moramo biti pri nabiranju in njihovi pripravi še posebej pozorni – o vsem tem se je v tokratni rubriki Pod pokrovko Tadeja Bizilj pogovarjala z univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije, Evo Grohar Gros, predavateljico na Višji strokovni šoli BIC Ljubljana.
Koprive, trobentice, vijolice, marjetice, ivanjščice, dresnik, travniška kadulja – ste vedeli, da so vse te rastline vsaj delno tudi užitne …? Uvrščamo jih med divje rastline, ki našo prehrano lahko zelo obogatijo. Zakaj vse so koristne, kje lahko divje rastline najdemo in na kaj moramo biti pri nabiranju in njihovi pripravi še posebej pozorni – o vsem tem se je v tokratni rubriki Pod pokrovko Tadeja Bizilj pogovarjala z univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije, Evo Grohar Gros, predavateljico na Višji strokovni šoli BIC Ljubljana.
Na ljubljanski tržnici v kombiju ribarnice Ribice Vinko Privileggio že 22 let pripravljajo ribjo hitro hrano – girice, sardele, sardone, kalamare, belo in plavo ribo z obveznimi dodatki, kot so krompirjeva solata, tatarska omaka, tržaška, krhelj limone in kos kruha. Ocvrte ali na žaru, to je zdaj vprašanje. O tem, kako pripravlja izjemno priljubljene ribice v mestu, nam je povedal in pokazal kuhar Mitja.
Na ljubljanski tržnici v kombiju ribarnice Ribice Vinko Privileggio že 22 let pripravljajo ribjo hitro hrano – girice, sardele, sardone, kalamare, belo in plavo ribo z obveznimi dodatki, kot so krompirjeva solata, tatarska omaka, tržaška, krhelj limone in kos kruha. Ocvrte ali na žaru, to je zdaj vprašanje. O tem, kako pripravlja izjemno priljubljene ribice v mestu, nam je povedal in pokazal kuhar Mitja.
Sezona špargljev je v polnem zamahu, zato bomo v tokratni oddaji Pod pokrovka spoznali to rastlino, ki so jo veliko uporabljali že Rimljani. Baje so poznali tudi vino iz špargljev, mi pa preverjamo, kako je s šparglji v kulinariki danes in pri nas. Ste med tistimi, ki prisegajo na divje ali gojene šparglje? Ali pa se mu zaradi značilnega vonja urina po uživanju te rastline raje izognete? Kakorkoli že, dobro je, da veste, da so šparglji nizkokalorični in vsebujejo kar nekaj vitaminov, vlaknin, mineralov in antioksidantov. Več izvemo od Katje Puncer, ki se s šparglji ukvarja že več kot 30 let.
Sezona špargljev je v polnem zamahu, zato bomo v tokratni oddaji Pod pokrovka spoznali to rastlino, ki so jo veliko uporabljali že Rimljani. Baje so poznali tudi vino iz špargljev, mi pa preverjamo, kako je s šparglji v kulinariki danes in pri nas. Ste med tistimi, ki prisegajo na divje ali gojene šparglje? Ali pa se mu zaradi značilnega vonja urina po uživanju te rastline raje izognete? Kakorkoli že, dobro je, da veste, da so šparglji nizkokalorični in vsebujejo kar nekaj vitaminov, vlaknin, mineralov in antioksidantov. Več izvemo od Katje Puncer, ki se s šparglji ukvarja že več kot 30 let.
Njena energijska vrednost je primerljiva s kumarino, je pa zanimiva predvsem zaradi svoje kislinske sestave, ki lahko precej obogati kulinarične okuse. Rabarbaro bomo podrobneje spoznali v današnji oddaji. Pomlad je namreč najbolj primeren čas, da spregovorimo o tej zelenjavi oz. povemo od kod izvira, kakšne pogoji ji zagotoviti na domačem vrtu, da jo boste lahko uživali do jeseni, in kaj lahko iz nje pripravite.
Njena energijska vrednost je primerljiva s kumarino, je pa zanimiva predvsem zaradi svoje kislinske sestave, ki lahko precej obogati kulinarične okuse. Rabarbaro bomo podrobneje spoznali v današnji oddaji. Pomlad je namreč najbolj primeren čas, da spregovorimo o tej zelenjavi oz. povemo od kod izvira, kakšne pogoji ji zagotoviti na domačem vrtu, da jo boste lahko uživali do jeseni, in kaj lahko iz nje pripravite.
Začel se je maj, mesec, ki nekako pomeni tudi odprtje sezone piknikov. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko pod drobnogled vzeli kajmak. Rahlo soljen razvije pravo aromo in okus ravno v kombinaciji z jedmi z žara. Kakšna je razlika med pravim kajmakom in tistimi kajmaki, ki so na naših trgovskih policah sicer v večini, ne sledijo pa tradicionalnim načinom izdelave in sestavi?
Začel se je maj, mesec, ki nekako pomeni tudi odprtje sezone piknikov. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko pod drobnogled vzeli kajmak. Rahlo soljen razvije pravo aromo in okus ravno v kombinaciji z jedmi z žara. Kakšna je razlika med pravim kajmakom in tistimi kajmaki, ki so na naših trgovskih policah sicer v večini, ne sledijo pa tradicionalnim načinom izdelave in sestavi?
Kaj nam tekne na 10.000 m nad zemeljskim površjem
Kaj nam tekne na 10.000 m nad zemeljskim površjem
V tokratni oddaji Pod pokrovko smo pod drobnogled vzeli durian, sadež, ki je zelo popularen v jugovzhodni Aziji, ponekod mu pravijo celo "kralj sadežev". Težak je lahko tudi do 3 kilograme, prekrit je z bodicami, njegova sredica pa ima močan vonj, ki ga nekateri opisujejo kot kombinacijo žvepla, gnile čebule in odplak. Prav zaradi vonja ga marsikdo, tudi če ima to priložnost, ne želi niti poskusiti, močno otežen pa je tudi uvod sadežev v države izven jugovzhodne Azije.
V tokratni oddaji Pod pokrovko smo pod drobnogled vzeli durian, sadež, ki je zelo popularen v jugovzhodni Aziji, ponekod mu pravijo celo "kralj sadežev". Težak je lahko tudi do 3 kilograme, prekrit je z bodicami, njegova sredica pa ima močan vonj, ki ga nekateri opisujejo kot kombinacijo žvepla, gnile čebule in odplak. Prav zaradi vonja ga marsikdo, tudi če ima to priložnost, ne želi niti poskusiti, močno otežen pa je tudi uvod sadežev v države izven jugovzhodne Azije.
V današnji oddaji Pod pokrovko se bomo vrnili v čas jugoslovanske vojske in se pogovarjali o hrani, ki so jo vojaki takrat jedli. Fižol, čebula in klobase bodo današnje sestavine, skuhali bomo namreč najbolj znano hrano tistega časa - pasulj. Kako se naredi tisti pravi vojaški pasulj, pa sta Lani Furlan povedala Vinko in Valter, upokojenca, ki sta med služenjem vojaškega roka opravljala delo kuharja. Več pa v naslednjih minutah!
V današnji oddaji Pod pokrovko se bomo vrnili v čas jugoslovanske vojske in se pogovarjali o hrani, ki so jo vojaki takrat jedli. Fižol, čebula in klobase bodo današnje sestavine, skuhali bomo namreč najbolj znano hrano tistega časa - pasulj. Kako se naredi tisti pravi vojaški pasulj, pa sta Lani Furlan povedala Vinko in Valter, upokojenca, ki sta med služenjem vojaškega roka opravljala delo kuharja. Več pa v naslednjih minutah!
Velika noč, ki prihaja k nam v nedeljo, je poleg božiča največji krščanski praznik. Na Slovenskem ji pravimo tudi vuzem. Korenine tega praznika segajo v predkrščansko dobo, kar se kaže tudi v šegah in navadah velikonočnega časa, kot je na primer kult zelenja, ki je povezan s prinašanjem svežega zelenja oziroma rastlinja povezanega v velikonočne butare in oljčnih vejic v cerkev k blagoslovu. Še več o navadah in jedeh velikonočnega časa pa v tokratni oddaji Pod pokrovko – Tadeja Bizilj se je pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.
Velika noč, ki prihaja k nam v nedeljo, je poleg božiča največji krščanski praznik. Na Slovenskem ji pravimo tudi vuzem. Korenine tega praznika segajo v predkrščansko dobo, kar se kaže tudi v šegah in navadah velikonočnega časa, kot je na primer kult zelenja, ki je povezan s prinašanjem svežega zelenja oziroma rastlinja povezanega v velikonočne butare in oljčnih vejic v cerkev k blagoslovu. Še več o navadah in jedeh velikonočnega časa pa v tokratni oddaji Pod pokrovko – Tadeja Bizilj se je pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.
Na spletnem jezikovnem portalu Fran je ob besedi stejk zapisana razlaga, da gre za zrezek iz stegna, navadno debelejši. Ljubitelji, kuharski zanesenjaki in kuharski mojstri vedo, da je za pripravo steaka najbolje uporabiti kos govedine z nežnejšim mišičnim tkivom, ki pa se ne nahaja v stegnu, ampak hrbtu. Dobro je, če je meso uležano oziroma zorjeno. Odličen okus daje tudi marmoriranost oziroma prepredenost z maščobo. Nekateri poznavalci trdijo, da je idealna debelina stejka 3.75 centimetrov. Tokratna oddaja Pod pokrovko je nastala v kuhinji Šunkarne Kodila, ki jo je obiskal Bojan Leskovec.
Na spletnem jezikovnem portalu Fran je ob besedi stejk zapisana razlaga, da gre za zrezek iz stegna, navadno debelejši. Ljubitelji, kuharski zanesenjaki in kuharski mojstri vedo, da je za pripravo steaka najbolje uporabiti kos govedine z nežnejšim mišičnim tkivom, ki pa se ne nahaja v stegnu, ampak hrbtu. Dobro je, če je meso uležano oziroma zorjeno. Odličen okus daje tudi marmoriranost oziroma prepredenost z maščobo. Nekateri poznavalci trdijo, da je idealna debelina stejka 3.75 centimetrov. Tokratna oddaja Pod pokrovko je nastala v kuhinji Šunkarne Kodila, ki jo je obiskal Bojan Leskovec.
Tokratno oddajo Pod pokrovko je avtorica Nadia Petauer napovedala že v naši – deloma tudi sredini – oddaji naPOTki. V njej se je z dr. Fungijem odpravila na edinstveno doživetje nabiranja in spoznavanja gob. Kulinarični del pa sta pustila za oddajo Pod pokrovko. Kaj je gozdni piščanec, zakaj je lahko klobuk gobe nadomestek testa za pico in zakaj so lisičke najboljše surove?
Tokratno oddajo Pod pokrovko je avtorica Nadia Petauer napovedala že v naši – deloma tudi sredini – oddaji naPOTki. V njej se je z dr. Fungijem odpravila na edinstveno doživetje nabiranja in spoznavanja gob. Kulinarični del pa sta pustila za oddajo Pod pokrovko. Kaj je gozdni piščanec, zakaj je lahko klobuk gobe nadomestek testa za pico in zakaj so lisičke najboljše surove?
Medenjak z orehovimi jedrci in medenim mlekom je jed, ki je Slovencu konec lanskega leta na mednarodnem tekmovanju prinesla naziv Najboljši mladi chef v Evropi. Tekmovanje vsako leto organizira Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem. Več o poteku tekmovanja, zmagovalnem krožniku in kariernih načrtih mladega chefa Boštjan Volka pa v oddaji Pod pokrovko.
Medenjak z orehovimi jedrci in medenim mlekom je jed, ki je Slovencu konec lanskega leta na mednarodnem tekmovanju prinesla naziv Najboljši mladi chef v Evropi. Tekmovanje vsako leto organizira Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem. Več o poteku tekmovanja, zmagovalnem krožniku in kariernih načrtih mladega chefa Boštjan Volka pa v oddaji Pod pokrovko.
Z dr. Lucijo Čok o tem, kako se raznolika zgodovina Slovenske Istre odraža v tamkajšnji tradicionalni kuhinji
Z dr. Lucijo Čok o tem, kako se raznolika zgodovina Slovenske Istre odraža v tamkajšnji tradicionalni kuhinji
Dobrote Dolenjske je kolektivna blagovna znamka, kar pomeni, da pod enim imenom in eno streho združuje različne produkte, tako živilske kot rokodelske izdelke lokalnega dolenjskega porekla. V Trebnjem je njihove prostore, ki so istočasno kuhinja, pekarna, sušilnica, etiketirnica, prodajalna in še kaj, obiskala Andreja Čokl. V socialnem podjetju, ki zaposluje tudi invalide, je med drugim spoznavala dolenjsko kulinarično dediščino in izvedela več o bogati ponudbi kulinaričnih dogodkov.
Dobrote Dolenjske je kolektivna blagovna znamka, kar pomeni, da pod enim imenom in eno streho združuje različne produkte, tako živilske kot rokodelske izdelke lokalnega dolenjskega porekla. V Trebnjem je njihove prostore, ki so istočasno kuhinja, pekarna, sušilnica, etiketirnica, prodajalna in še kaj, obiskala Andreja Čokl. V socialnem podjetju, ki zaposluje tudi invalide, je med drugim spoznavala dolenjsko kulinarično dediščino in izvedela več o bogati ponudbi kulinaričnih dogodkov.
Pod pokrovko gledamo na Vrhniki. Tam so naredili vrhniški štrukelj, ki predstavlja obujeno tradicionalno jed, postal je tudi del vrhniške gastronomije. O štrukljih je pisal že Ivan Cankar – če je bil to prav vrhniški, je med drugim raziskoval Aleš Ogrin.
Pod pokrovko gledamo na Vrhniki. Tam so naredili vrhniški štrukelj, ki predstavlja obujeno tradicionalno jed, postal je tudi del vrhniške gastronomije. O štrukljih je pisal že Ivan Cankar – če je bil to prav vrhniški, je med drugim raziskoval Aleš Ogrin.