Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Še preden damo kaj v lonec, ponev ali pečico, je dobro poznati tudi sestavine, ki jih uporabljamo. V tokratni oddaji Pod pokrovko se bomo dotaknili maščob, in sicer z bolj zdravstvenega kot kulinaričnega vidika, vračamo pa se k osnovam – kaj so nasičene in kaj nenasičene maščobe ter v katerih živilih jih najdemo, smo izvedeli od dr. Žive Lavriša z Inštituta za nutricionistiko.
Še preden damo kaj v lonec, ponev ali pečico, je dobro poznati tudi sestavine, ki jih uporabljamo. V tokratni oddaji Pod pokrovko se bomo dotaknili maščob, in sicer z bolj zdravstvenega kot kulinaričnega vidika, vračamo pa se k osnovam – kaj so nasičene in kaj nenasičene maščobe ter v katerih živilih jih najdemo, smo izvedeli od dr. Žive Lavriša z Inštituta za nutricionistiko.
Momčilo Jurgaćević ali Momo prihaja iz Leskovca, mesta na jugu Srbije. V Slovenijo je prišel še kot najstnik in se takrat odločil, da bo v Ljubljani odprl svojo gostilno z jedmi iz Leskovca. Pravi, da se je v Slovenijo in slovenščino zaljubil že prvič, ko jo je obiskal, a da mu še vedno uide kakšna srbska beseda. Mesto Leskovec pa ni znano le po mesnih jedeh na žaru, ampak tudi po paprikah. Paprike bodo danes osrednja sestavina naše oddaje. Pogovarjali se bomo namreč o ajvarju, pandjuru in ljutenici. Zakaj Slovenci ne vemo, kaj je pravi ajvar in s čim vse se ajvar lahko pripravi, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Momčilo Jurgaćević ali Momo prihaja iz Leskovca, mesta na jugu Srbije. V Slovenijo je prišel še kot najstnik in se takrat odločil, da bo v Ljubljani odprl svojo gostilno z jedmi iz Leskovca. Pravi, da se je v Slovenijo in slovenščino zaljubil že prvič, ko jo je obiskal, a da mu še vedno uide kakšna srbska beseda. Mesto Leskovec pa ni znano le po mesnih jedeh na žaru, ampak tudi po paprikah. Paprike bodo danes osrednja sestavina naše oddaje. Pogovarjali se bomo namreč o ajvarju, pandjuru in ljutenici. Zakaj Slovenci ne vemo, kaj je pravi ajvar in s čim vse se ajvar lahko pripravi, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Lana Furlan.
V Sloveniji imamo, kot v nekaterih skandinavskih državah, prko 70-letno tradicijo šolske prehrane. Šola poleg družine predstavlja eno bolj ključnih podpornih okolij, kjer otrok skozi proces izobraževanja pridobiva znanja in veščine za razvoj zdravih prehranjevalnih navad, hkrati pa mu šola zagotavlja obroke. Raziskave so pokazale, da zdrava prehrana v šoli pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti, nižjo stopnjo izostanka od pouka, boljše učne rezultate ter zmanjševanje neenakosti v zdravju. Raziskave kažejo, da v obdobjih, ko šolske prehrane ni na voljo (npr. ob koncih tedna, v času počitnic ali v izrednih razmerah), so lahko otroci izpostavljeni pomanjkanju hrane ali celo lakoti. V slovenskih šolah in vrtcih vsak dan pripravijo več kot 700 tisoč obrokov. Več kot 190 tisoč osnovnošolcev prejema dopoldansko malico, več kot 150 tisoč pa kosilo. Temleji so torej dobri, pravijo strokovnjaki. A prehranske smernice se tudi menjajo, izboljšujejo tudi, a prostora za nadgradnjo sistema in izvedbe je vedno dovolj. Liano Buršič je zanimalo, kako šolsko prehrano dojemajo nekateri kranjski osnovnošolci, stari med 7 in 12 let, kakšen bi bil jedinik po njihovi meri in kaj je zanje zdravo prehranjevanje.
V Sloveniji imamo, kot v nekaterih skandinavskih državah, prko 70-letno tradicijo šolske prehrane. Šola poleg družine predstavlja eno bolj ključnih podpornih okolij, kjer otrok skozi proces izobraževanja pridobiva znanja in veščine za razvoj zdravih prehranjevalnih navad, hkrati pa mu šola zagotavlja obroke. Raziskave so pokazale, da zdrava prehrana v šoli pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti, nižjo stopnjo izostanka od pouka, boljše učne rezultate ter zmanjševanje neenakosti v zdravju. Raziskave kažejo, da v obdobjih, ko šolske prehrane ni na voljo (npr. ob koncih tedna, v času počitnic ali v izrednih razmerah), so lahko otroci izpostavljeni pomanjkanju hrane ali celo lakoti. V slovenskih šolah in vrtcih vsak dan pripravijo več kot 700 tisoč obrokov. Več kot 190 tisoč osnovnošolcev prejema dopoldansko malico, več kot 150 tisoč pa kosilo. Temleji so torej dobri, pravijo strokovnjaki. A prehranske smernice se tudi menjajo, izboljšujejo tudi, a prostora za nadgradnjo sistema in izvedbe je vedno dovolj. Liano Buršič je zanimalo, kako šolsko prehrano dojemajo nekateri kranjski osnovnošolci, stari med 7 in 12 let, kakšen bi bil jedinik po njihovi meri in kaj je zanje zdravo prehranjevanje.
Pri nas v Sloveniji je bil nedolgo nazaj na pobudo veleposlaništva ZDA mojster za barbacue Moe Cason. V okviru svojega obiska naše države je sodeloval na različnih dogodkih, med drugim na festivalu Wild West Fest On Fire 2023 na Zbiljskem jezeru, kjer je potekalo barbecue tekmovanje po pravilih Kansas City BBQ Society. Našel je tudi čas za dobrodelno pomoč, saj sta s hčerko Montgomery pripravila malice za več kot 150 prostovoljcev, ki so ob dnevu solidarnosti pomagali na terenu. Zaradi njegovega znanja, strokovnosti in kuharskih veščin Moeja Casona uvrščamo med najboljše pitmasterje na svetu, zato ga je pred mikrofon v današnji oddaji Pod pokrovko povabila Tadeja Bizilj.
Pri nas v Sloveniji je bil nedolgo nazaj na pobudo veleposlaništva ZDA mojster za barbacue Moe Cason. V okviru svojega obiska naše države je sodeloval na različnih dogodkih, med drugim na festivalu Wild West Fest On Fire 2023 na Zbiljskem jezeru, kjer je potekalo barbecue tekmovanje po pravilih Kansas City BBQ Society. Našel je tudi čas za dobrodelno pomoč, saj sta s hčerko Montgomery pripravila malice za več kot 150 prostovoljcev, ki so ob dnevu solidarnosti pomagali na terenu. Zaradi njegovega znanja, strokovnosti in kuharskih veščin Moeja Casona uvrščamo med najboljše pitmasterje na svetu, zato ga je pred mikrofon v današnji oddaji Pod pokrovko povabila Tadeja Bizilj.
Nekateri, po izkušnjah sogovornice Katje Simić, obrok "razredčijo" z vodo ali vlakninami
Nekateri, po izkušnjah sogovornice Katje Simić, obrok "razredčijo" z vodo ali vlakninami
Čeprav ima sadež, o katerem bomo govorili danes, kraljevsko ime, pa se glede na njegov položaj mnogokrat zdi, da je kar malo obstranski, če ne celo že skoraj pozabljen. Zna biti, da ga imate na svojem ali sosedovem vrtu, pa za to niti ne veste oz. nanj niste pozorni. Govorimo o ringloju, katerega najbližja sorodnica je sliva. Kaj je ringlo, kaj mrgolana, kaj cimberi – tudi to pojasnimo v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Čeprav ima sadež, o katerem bomo govorili danes, kraljevsko ime, pa se glede na njegov položaj mnogokrat zdi, da je kar malo obstranski, če ne celo že skoraj pozabljen. Zna biti, da ga imate na svojem ali sosedovem vrtu, pa za to niti ne veste oz. nanj niste pozorni. Govorimo o ringloju, katerega najbližja sorodnica je sliva. Kaj je ringlo, kaj mrgolana, kaj cimberi – tudi to pojasnimo v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V oddaji Pod pokrovko tokrat pod drobnogled jemljemo uživanje surovih oziroma toplotno neobdelanih rib, denimo sušija ali ribjega karpača. Pri pripravi takšnih jedi doma je treba biti zelo pozoren, saj lahko vsebujejo zdravju škodljive mikroorganizme, kot so bakterije, virusi in paraziti. Riba mora biti zato čimbolj sveža, jed pa je nato potrebno čimprej pripraviti, pri čemer je treba paziti tudi na navzkrižno onesnaženje.
V oddaji Pod pokrovko tokrat pod drobnogled jemljemo uživanje surovih oziroma toplotno neobdelanih rib, denimo sušija ali ribjega karpača. Pri pripravi takšnih jedi doma je treba biti zelo pozoren, saj lahko vsebujejo zdravju škodljive mikroorganizme, kot so bakterije, virusi in paraziti. Riba mora biti zato čimbolj sveža, jed pa je nato potrebno čimprej pripraviti, pri čemer je treba paziti tudi na navzkrižno onesnaženje.
Čeprav poletje vsi povezujemo s hladnimi napitki in hladno hrano, naj bi nas v resnici topel napitek bolj osvežil. Oziroma naj bi nas – z ozirom na to, kako deluje naše telo in metabolizem – celo ohladil. Pa je ta trditev, ki se širi od ust do ust in ki jo vsake toliko lahko zasledimo tudi na spletu, podprta strokovno, z znanostjo? Darja Pograjc poišče odgovor na to vprašanje v današnji oddaji Pod pokrovko. Pomagal ji bo dr. Bojan Knap, specialist internist, ki v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru dela z najtežjimi bolniki z odpovedjo ledvic. Je tudi vseživljenjski športnik, ki se s športno medicino ukvarja profesionalno.
Čeprav poletje vsi povezujemo s hladnimi napitki in hladno hrano, naj bi nas v resnici topel napitek bolj osvežil. Oziroma naj bi nas – z ozirom na to, kako deluje naše telo in metabolizem – celo ohladil. Pa je ta trditev, ki se širi od ust do ust in ki jo vsake toliko lahko zasledimo tudi na spletu, podprta strokovno, z znanostjo? Darja Pograjc poišče odgovor na to vprašanje v današnji oddaji Pod pokrovko. Pomagal ji bo dr. Bojan Knap, specialist internist, ki v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru dela z najtežjimi bolniki z odpovedjo ledvic. Je tudi vseživljenjski športnik, ki se s športno medicino ukvarja profesionalno.
V današnji oddaji Pod Pokrovko se bomo posvetili umetnosti mešanja koktejlov. Na vrsti je namreč najenostavnejši med njimi - Gin tonic. A še pri tako enostavnem koktejlu moramo paziti na dve stvari. Prva je seveda to, da uporabimo kvaliteten gin. Zato se je Lana Furlan odpravila v deželo brinja - na Kras, na domačijo Pri komarjevih, kjer pridelujejo prvovrsten gin, nagrajen z zlatim odličjem World gin awards. Tisto drugo, na kar moramo paziti, pa je ravno pravšnje razmerje med ginom in tonikom. Kakšno je tisto pravo razmerje, pa nam je povedal Aleš Ogrin, dosedanji predsednik društva barmanov Slovenije in večkratni nagrajenec v mešanju koktejlov.
V današnji oddaji Pod Pokrovko se bomo posvetili umetnosti mešanja koktejlov. Na vrsti je namreč najenostavnejši med njimi - Gin tonic. A še pri tako enostavnem koktejlu moramo paziti na dve stvari. Prva je seveda to, da uporabimo kvaliteten gin. Zato se je Lana Furlan odpravila v deželo brinja - na Kras, na domačijo Pri komarjevih, kjer pridelujejo prvovrsten gin, nagrajen z zlatim odličjem World gin awards. Tisto drugo, na kar moramo paziti, pa je ravno pravšnje razmerje med ginom in tonikom. Kakšno je tisto pravo razmerje, pa nam je povedal Aleš Ogrin, dosedanji predsednik društva barmanov Slovenije in večkratni nagrajenec v mešanju koktejlov.
Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto prosa. Proso je bilo vsaj pet stoletij v Sloveniji vsakdanja let, v zadnjem stoletju pa so ga zamenjala druga žita, kot so pšenica, koruza in ječmen, pa tudi druge poljščine, kot je krompir. Toda proso je kulinarično izjemno uporabno žito, ob tem je tudi brez glutena. Predvsem pa je pomembno, da gre za rastlino, ki je veliko bolj od prej omenjenih odporna na pomanjkanje vode in izredno visoke temperature – torej na razmere, ki so zaradi posledic podnebnih sprememb vse pogostejše. O tem v pogovoru z doktorico Darjo Kocjan-Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto prosa. Proso je bilo vsaj pet stoletij v Sloveniji vsakdanja let, v zadnjem stoletju pa so ga zamenjala druga žita, kot so pšenica, koruza in ječmen, pa tudi druge poljščine, kot je krompir. Toda proso je kulinarično izjemno uporabno žito, ob tem je tudi brez glutena. Predvsem pa je pomembno, da gre za rastlino, ki je veliko bolj od prej omenjenih odporna na pomanjkanje vode in izredno visoke temperature – torej na razmere, ki so zaradi posledic podnebnih sprememb vse pogostejše. O tem v pogovoru z doktorico Darjo Kocjan-Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Juhe so ena najstarejših in najbolj razširjenih jedi, obstaja na stotine receptov za mesne, morske, zelenjavne, veganske, pekoče, krepke, lahke, tople, hladne, kremne, goste, bistre…juhe. Juha naj bi dala tudi ime prehranjevalnemu obratu oziroma javnemu prostoru, kjer se streže hrana- restavraciji. Francozi so namreč v 16. stoletju z izrazom “restauratif” (izg. restoratif) označevali juho, ki so jo prodajali na uličnih stojnicah. Beseda pomeni »obnovitev« in kaže na regenerativni učinek juhe. Pod pokrovko danes brbotajo sezonske, poletno obarvane juhe.
Juhe so ena najstarejših in najbolj razširjenih jedi, obstaja na stotine receptov za mesne, morske, zelenjavne, veganske, pekoče, krepke, lahke, tople, hladne, kremne, goste, bistre…juhe. Juha naj bi dala tudi ime prehranjevalnemu obratu oziroma javnemu prostoru, kjer se streže hrana- restavraciji. Francozi so namreč v 16. stoletju z izrazom “restauratif” (izg. restoratif) označevali juho, ki so jo prodajali na uličnih stojnicah. Beseda pomeni »obnovitev« in kaže na regenerativni učinek juhe. Pod pokrovko danes brbotajo sezonske, poletno obarvane juhe.
Prazgodovinska prehrana je bila sestavljena predvsem iz stročnic in žitaric. Osnovnih živil slovenske prehrane, kot so na primer fižol, krompir in koruza, niso poznali. V prazgodovini niso uporabljali tudi marsikatere začimbe, med drugim tudi popra ne, pripoveduje Polona Janežič, diplomirana arheologinja in organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu. Skupaj z Manco Vinazza, doc. dr. arheologije, pripravljata tudi delavnice eksperimentalne arheologije iz prazgodovinske prehrane, ki se jo je udeležila Lana Furlan.
Prazgodovinska prehrana je bila sestavljena predvsem iz stročnic in žitaric. Osnovnih živil slovenske prehrane, kot so na primer fižol, krompir in koruza, niso poznali. V prazgodovini niso uporabljali tudi marsikatere začimbe, med drugim tudi popra ne, pripoveduje Polona Janežič, diplomirana arheologinja in organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu. Skupaj z Manco Vinazza, doc. dr. arheologije, pripravljata tudi delavnice eksperimentalne arheologije iz prazgodovinske prehrane, ki se jo je udeležila Lana Furlan.
Kaj se zgodi, ko se pod pokrovko znajde nekaj, kar povzročí nelagodje, strah, celo fobijo? Ko nas vprašanje, kaj se bo na nekem pikniku znašlo na mizi, spravlja v stisko, ker ne vemo, ali bomo hrano sploh lahko dali v usta, jo pogoltnili? Bo dovolj časa za to? Bodo ljudje opazili, da že pol ure s priborom v rokah vase nismo spravili niti grižljaja? Nas bo spet prevzel občutek strahu, občutek, da je grlo v krču, in bo vse, kar bomo spravili vase, morda samo požirek vode ali še to ne? Govorimo o resničnih motnjah hranjenja: strah pred požiranjem in t. i. ARFID.
Kaj se zgodi, ko se pod pokrovko znajde nekaj, kar povzročí nelagodje, strah, celo fobijo? Ko nas vprašanje, kaj se bo na nekem pikniku znašlo na mizi, spravlja v stisko, ker ne vemo, ali bomo hrano sploh lahko dali v usta, jo pogoltnili? Bo dovolj časa za to? Bodo ljudje opazili, da že pol ure s priborom v rokah vase nismo spravili niti grižljaja? Nas bo spet prevzel občutek strahu, občutek, da je grlo v krču, in bo vse, kar bomo spravili vase, morda samo požirek vode ali še to ne? Govorimo o resničnih motnjah hranjenja: strah pred požiranjem in t. i. ARFID.
Prvi program Radia Slovenija danes raziskuje Ilirsko Bistrico – in kako drugače začeti kot s tamkajšnjo kulinariko? Andreja Čokl se je podala na iskanje značilnih jedi, a je hitro ugotovila, da je zaradi številnih vplivov ter geografskih in zgodovinskih okoliščin tudi na Bistriškem težko izluščiti le eno ali dve.
Prvi program Radia Slovenija danes raziskuje Ilirsko Bistrico – in kako drugače začeti kot s tamkajšnjo kulinariko? Andreja Čokl se je podala na iskanje značilnih jedi, a je hitro ugotovila, da je zaradi številnih vplivov ter geografskih in zgodovinskih okoliščin tudi na Bistriškem težko izluščiti le eno ali dve.
Nabiralec in poznavalec divje hrane Domen Kavčič o etičnem nabiralništvu in boršču iz navadnega dežna
Nabiralec in poznavalec divje hrane Domen Kavčič o etičnem nabiralništvu in boršču iz navadnega dežna
V oddaji Pod pokrovko smo spoznali stare jedi zgornjega dela Baške grape. V preteklosti so se tamkajšnji prebivalci čestokrat soočali s pomanjkanjem hrane, jedli so lokalno in sezonsko. Bob in fižol, kisla repa in zelje ter seveda krompir so igrali glavno vlogo, veliko jedi so pripravljali na osnovi mleka in skute, najpomembnejše sadje so bile hruške, za mesno obogatitev jedilnikov so poleg domačega prašička poskrbeli okoliški gozdovi, kjer so prebivalci legalno ali s krivolovom odstrelili divjad. O vsakdanjih in jedeh za posebne priložnosti v oddaji, ki je šla po sledeh kulinarične preteklosti Baške grape.
V oddaji Pod pokrovko smo spoznali stare jedi zgornjega dela Baške grape. V preteklosti so se tamkajšnji prebivalci čestokrat soočali s pomanjkanjem hrane, jedli so lokalno in sezonsko. Bob in fižol, kisla repa in zelje ter seveda krompir so igrali glavno vlogo, veliko jedi so pripravljali na osnovi mleka in skute, najpomembnejše sadje so bile hruške, za mesno obogatitev jedilnikov so poleg domačega prašička poskrbeli okoliški gozdovi, kjer so prebivalci legalno ali s krivolovom odstrelili divjad. O vsakdanjih in jedeh za posebne priložnosti v oddaji, ki je šla po sledeh kulinarične preteklosti Baške grape.
Tokrat Pod pokrovko o posebnih sirih Golden Ring. Imajo zelo izrazit vonj, plemenito plesen in nastajajo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino v opuščenih tunelih italijanske karavle. David Ličen in Kristjan Vidmar sta želela ustvariti butično zgodbo, ki bo ponudila nekaj novega in hkrati nudila dovolj prostora za eksperimente, ustvarjalnost in posebne projekte.
Tokrat Pod pokrovko o posebnih sirih Golden Ring. Imajo zelo izrazit vonj, plemenito plesen in nastajajo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino v opuščenih tunelih italijanske karavle. David Ličen in Kristjan Vidmar sta želela ustvariti butično zgodbo, ki bo ponudila nekaj novega in hkrati nudila dovolj prostora za eksperimente, ustvarjalnost in posebne projekte.
V pravljicah revni velikokrat delijo tisto malo hrane, kar jo še imajo. Ker so odprtih rok, se jim praviloma povrne z dobrim.
V pravljicah revni velikokrat delijo tisto malo hrane, kar jo še imajo. Ker so odprtih rok, se jim praviloma povrne z dobrim.
Če radi gledate kuharske oddaje ali spremljate delo vrhunskih kuharskih mojstrov, ste gotovo na kuhinjskem pultu že opazili nizko posodico z malimi bilkami. Pri končni sestavi krožnika chefi s škarjicami odstrižejo nekaj bilk in jih – nekateri celo s pinceto – previdno dodajo jedi. Oddaja Pod pokrovko se tokrat loteva majhnega, a pomembnega dodatka jedem: mikrozelenja. Kaj je mikrozelenje, zakaj ga uporabiti, katere rastline so za to primerne in ali lahko mikrozelenje gojimo tudi doma, je zanimalo Andrejo Čokl.
Če radi gledate kuharske oddaje ali spremljate delo vrhunskih kuharskih mojstrov, ste gotovo na kuhinjskem pultu že opazili nizko posodico z malimi bilkami. Pri končni sestavi krožnika chefi s škarjicami odstrižejo nekaj bilk in jih – nekateri celo s pinceto – previdno dodajo jedi. Oddaja Pod pokrovko se tokrat loteva majhnega, a pomembnega dodatka jedem: mikrozelenja. Kaj je mikrozelenje, zakaj ga uporabiti, katere rastline so za to primerne in ali lahko mikrozelenje gojimo tudi doma, je zanimalo Andrejo Čokl.
Vsako leto se v slovenski prestolnici pojavi jed, ki jo želijo okusiti vsi. Pred nekaj leti so bili to burgerji, trenutno pa so to napoletanske oziroma neapeljske pice. Ponujajo jih številni gostinci, po avtentičnosti pa so v vrhu Verace, POP's in Gostilnica 5-6 kg. Vsaj tako pravi Barbara Repe, lastnica Gostilnice 5-6 kg, kamor se je na pogovor o pripravi pice odpravila Urška Henigman.
Vsako leto se v slovenski prestolnici pojavi jed, ki jo želijo okusiti vsi. Pred nekaj leti so bili to burgerji, trenutno pa so to napoletanske oziroma neapeljske pice. Ponujajo jih številni gostinci, po avtentičnosti pa so v vrhu Verace, POP's in Gostilnica 5-6 kg. Vsaj tako pravi Barbara Repe, lastnica Gostilnice 5-6 kg, kamor se je na pogovor o pripravi pice odpravila Urška Henigman.
Če ste v zadnjem letu ali dveh na spletu iskali nasvet, kako nabirati zelišča za čaj, da bo vpliv na okolje čim manjši, ali pa kako nabrana zelišča najbolje sušiti in shraniti, ste gotovo naleteli na spletno stran Nabericaj.si. Prav to se je namreč zgodilo Darji Pograjc, ko je želela najti predvsem praktične in preverjene nasvete o tem, kako se lotiti naštetega. Ugotovila je, da sta spletno stran vzpostavila Primož in Ana Godec, ki pa ju je poklicna pot pred kakšnim letom in pol odpeljala na Švedsko. Pod pokrovko!
Če ste v zadnjem letu ali dveh na spletu iskali nasvet, kako nabirati zelišča za čaj, da bo vpliv na okolje čim manjši, ali pa kako nabrana zelišča najbolje sušiti in shraniti, ste gotovo naleteli na spletno stran Nabericaj.si. Prav to se je namreč zgodilo Darji Pograjc, ko je želela najti predvsem praktične in preverjene nasvete o tem, kako se lotiti naštetega. Ugotovila je, da sta spletno stran vzpostavila Primož in Ana Godec, ki pa ju je poklicna pot pred kakšnim letom in pol odpeljala na Švedsko. Pod pokrovko!
Brez česna si danes tako rekoč ni mogoče predstavljati večine evropskih kuhinj. Pa vendar bi se kulinarična zgodovina stare celine kaj lahko zasukala tudi precej drugače …
Brez česna si danes tako rekoč ni mogoče predstavljati večine evropskih kuhinj. Pa vendar bi se kulinarična zgodovina stare celine kaj lahko zasukala tudi precej drugače …
Potica ima posebno mesto v slovenski kulinariki, je skorajda nacionalni simbol. Evropska komisija je aprila pred dvema letoma v Uradnem listu objavila uredbo, s katero je slovensko potico zaščitila kot zajamčeno tradicionalno posebnost. V evropski shemi kakovosti, s katero se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave/predelave je zaščitenih kar pet slovenskih potic glede na njihov nadev: orehov, orehov z rozinami, rozinov, pehtranov in pehtranov s skuto. Potica je razširjena po vseh slovenskih pokrajinah, znanih pa je več kot 100 različnih vrst. Tokrat smo za male nasvete velikih mojstric pri peki potice poprosili priznano učiteljico kuharstva s Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana – Majdo Rebolj, ki potice peče že 40 let. Z njo se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič
Potica ima posebno mesto v slovenski kulinariki, je skorajda nacionalni simbol. Evropska komisija je aprila pred dvema letoma v Uradnem listu objavila uredbo, s katero je slovensko potico zaščitila kot zajamčeno tradicionalno posebnost. V evropski shemi kakovosti, s katero se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave/predelave je zaščitenih kar pet slovenskih potic glede na njihov nadev: orehov, orehov z rozinami, rozinov, pehtranov in pehtranov s skuto. Potica je razširjena po vseh slovenskih pokrajinah, znanih pa je več kot 100 različnih vrst. Tokrat smo za male nasvete velikih mojstric pri peki potice poprosili priznano učiteljico kuharstva s Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana – Majdo Rebolj, ki potice peče že 40 let. Z njo se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič
Turška kulinarika bo danes na meniju oddaje Pod pokrovko, ki bi jo lahko ob tej priložnosti prekrstili tudi v »Na žaru«. Na tak način je namreč pripravljena večina jedi, ki imajo skupno ime kebab. V Evropi in tudi sicer po svetu je zaradi turških priseljencev v Nemčijo najbolj poznan döner kebab, neke vrste sendvič z mesom, prelivi in zelenjavo, ki pa je le ena – hitra – verzija jedi po imenu kebab. Več vam jih s sogovorniki predstavimo v oddaji Pod pokrovko.
Turška kulinarika bo danes na meniju oddaje Pod pokrovko, ki bi jo lahko ob tej priložnosti prekrstili tudi v »Na žaru«. Na tak način je namreč pripravljena večina jedi, ki imajo skupno ime kebab. V Evropi in tudi sicer po svetu je zaradi turških priseljencev v Nemčijo najbolj poznan döner kebab, neke vrste sendvič z mesom, prelivi in zelenjavo, ki pa je le ena – hitra – verzija jedi po imenu kebab. Več vam jih s sogovorniki predstavimo v oddaji Pod pokrovko.
V rubriki Pod pokrovko smo se tokrat podali v zgodovino. O tem, kakšna je bila vojaška prehrana v prvi svetovni vojni, kako je bila organizirana, pa tudi o njenem pomanjkanju in vplivu na moralo vojakov, smo govorili z dr. Rokom Stergarjem iz Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore.
V rubriki Pod pokrovko smo se tokrat podali v zgodovino. O tem, kakšna je bila vojaška prehrana v prvi svetovni vojni, kako je bila organizirana, pa tudi o njenem pomanjkanju in vplivu na moralo vojakov, smo govorili z dr. Rokom Stergarjem iz Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Med radijskim obiskom v Osilnici smo zavili v kuhinjo gospe Cvetke Vesel, ki je zbrala gradivo in uredila knjigo Okusi preteklosti Dežele Petra Klepca. Kot poudarja, so se ob želji, da bi se ohranili recepti in kulinarična zapuščina krajev ob Kolpi in Čabranki, s knjigo želeli pokloniti vlogi žensk, ki so v številnih preizkušnjah, ki so to območje bičale skozi zgodovino, držale gospodinjstva pokonci. Za dobro jutro se bomo dobro najedli. Zadišalo bo po cvrtju, forbiksu in gubovi župi. S Cvetko Vesel je kuhalnico vihtela Mojca Delač.
Med radijskim obiskom v Osilnici smo zavili v kuhinjo gospe Cvetke Vesel, ki je zbrala gradivo in uredila knjigo Okusi preteklosti Dežele Petra Klepca. Kot poudarja, so se ob želji, da bi se ohranili recepti in kulinarična zapuščina krajev ob Kolpi in Čabranki, s knjigo želeli pokloniti vlogi žensk, ki so v številnih preizkušnjah, ki so to območje bičale skozi zgodovino, držale gospodinjstva pokonci. Za dobro jutro se bomo dobro najedli. Zadišalo bo po cvrtju, forbiksu in gubovi župi. S Cvetko Vesel je kuhalnico vihtela Mojca Delač.
V Participativni ljubljanski avtonomni coni, na kratko v PLACU, so minuli četrtek izvedli prvo Ljudsko menzo. Gre za koncept skupnostnega prehranjevanja, ki je eden najbolj osnovnih mehanizmov za skupnostno reprodukcijo. Omogoča način, da so tisti, ki se je udeležijo, ob hrani skupaj. PLAC, kjer omenjena iniciativa poteka, je obiskal Aleš Ogrin.
V Participativni ljubljanski avtonomni coni, na kratko v PLACU, so minuli četrtek izvedli prvo Ljudsko menzo. Gre za koncept skupnostnega prehranjevanja, ki je eden najbolj osnovnih mehanizmov za skupnostno reprodukcijo. Omogoča način, da so tisti, ki se je udeležijo, ob hrani skupaj. PLAC, kjer omenjena iniciativa poteka, je obiskal Aleš Ogrin.
Slane ali sladke? Japonske ali francoske? Zavite v zvitek ali v trikotnik? Vse to so lahko palačinke. Na lov za njimi se je odpravila Lana Furlan ob pomoči specialista za francoske palačinke Aleksandra Dimitrijevića in sogovornico Andjelo Stanković, ki se s peko japonskih sufle palačink v Kopru ukvarja dve leti.
Slane ali sladke? Japonske ali francoske? Zavite v zvitek ali v trikotnik? Vse to so lahko palačinke. Na lov za njimi se je odpravila Lana Furlan ob pomoči specialista za francoske palačinke Aleksandra Dimitrijevića in sogovornico Andjelo Stanković, ki se s peko japonskih sufle palačink v Kopru ukvarja dve leti.
Obiskali smo vas Šebrelje na Cerkljanskem, kjer že stoletja izdelujejo šebreljski želodec. To je kulinarična posebnost, ki se ne kuha ali peče, ampak zori. Poleg izbranih surovin je za kakovosten izdelek pomemben tudi pravilen postopek sušenja in zorenja. Šebreljski želodec je kralj na krožniku z narezkom, je potrdil domačin, sicer upokojeni gostinec Drago Polak.
Obiskali smo vas Šebrelje na Cerkljanskem, kjer že stoletja izdelujejo šebreljski želodec. To je kulinarična posebnost, ki se ne kuha ali peče, ampak zori. Poleg izbranih surovin je za kakovosten izdelek pomemben tudi pravilen postopek sušenja in zorenja. Šebreljski želodec je kralj na krožniku z narezkom, je potrdil domačin, sicer upokojeni gostinec Drago Polak.
Na Prešernov dan bo »pod pokrovko« brbotala mešanica preteklosti, prehranske kulture in literature. Znameniti polihistor Janez Vajkard Valvasor je popisal naravne danosti za pridelavo živil in prehranjevalne navade po pokrajinah v drugi polovici 17. stoletja na Kranjskem in širše, v Evropi tedanjega časa. Kaj so torej jedli v Valvasorjevem času? Etnolog, izvrsten poznavalec slovenske kulinarike in gastronomije, avtor številnih knjig s tega področja doktor Janez Bogataj opozarja na omejene vire pri preučevanju slovenske kulinarične preteklostii. Kljub temu bomo v naslednjih minutah spoznali prehransko pestrost naših krajev pred 350-timi leti. Oddajo Pod pokrovko je pripravil Bojan Leskovec.
Na Prešernov dan bo »pod pokrovko« brbotala mešanica preteklosti, prehranske kulture in literature. Znameniti polihistor Janez Vajkard Valvasor je popisal naravne danosti za pridelavo živil in prehranjevalne navade po pokrajinah v drugi polovici 17. stoletja na Kranjskem in širše, v Evropi tedanjega časa. Kaj so torej jedli v Valvasorjevem času? Etnolog, izvrsten poznavalec slovenske kulinarike in gastronomije, avtor številnih knjig s tega področja doktor Janez Bogataj opozarja na omejene vire pri preučevanju slovenske kulinarične preteklostii. Kljub temu bomo v naslednjih minutah spoznali prehransko pestrost naših krajev pred 350-timi leti. Oddajo Pod pokrovko je pripravil Bojan Leskovec.
Wagyu oziroma japonska govedina zaradi svoje specifične maščobne marmoriranosti velja za najprestižnejšo na svetu, uživanje takšnega mesa pa je bilo dolgo časa omejeno zgolj na Japonsko. Govedo pasme wagyu danes vzrejajo v številnih državah po vsem svetu, tudi pri nas v Sloveniji, za kilogram "čistokrvne", torej japonske wagyu govedine najvišje kakovosti, pa je treba odšteti tudi 300 € in več.
Wagyu oziroma japonska govedina zaradi svoje specifične maščobne marmoriranosti velja za najprestižnejšo na svetu, uživanje takšnega mesa pa je bilo dolgo časa omejeno zgolj na Japonsko. Govedo pasme wagyu danes vzrejajo v številnih državah po vsem svetu, tudi pri nas v Sloveniji, za kilogram "čistokrvne", torej japonske wagyu govedine najvišje kakovosti, pa je treba odšteti tudi 300 € in več.
V Jeruzalemu gostilne, restavracije in turistične kmetije ponujajo specialitete prleške kuhinje, ki jo zaznamujejo lokalno pridelani izdelki ter seveda vinska spremljava. Regija se je odela v zimsko spanje, zato je gostinske ponudbe malo. Sibon wine and spa resort je eden redkih, ki ima tudi v zimskem času odprta svoja vrata. Tja se je po zasneženih cestah odpravila Urška Henigman in se o njihovi gastronomski filozofiji pogovarjala z Zoranom Rističem.
V Jeruzalemu gostilne, restavracije in turistične kmetije ponujajo specialitete prleške kuhinje, ki jo zaznamujejo lokalno pridelani izdelki ter seveda vinska spremljava. Regija se je odela v zimsko spanje, zato je gostinske ponudbe malo. Sibon wine and spa resort je eden redkih, ki ima tudi v zimskem času odprta svoja vrata. Tja se je po zasneženih cestah odpravila Urška Henigman in se o njihovi gastronomski filozofiji pogovarjala z Zoranom Rističem.
Koruza za srednjeameriške prebivalce, vse od časov tamkajšnje naselitve prvotnih ljudstev, predstavlja osnovno živilo, zato so v tisočletjih na teh območjih razvili tudi tehnike pridelave in priprave hrane, v kateri koruza prevladuje. Koruza pa je imela tudi obreden pomen, ne sicer v smislu našega frazema, ki ljudi pošilja bivat na koruzo, ampak je smisel veliko bolj globok in plod dolgih tradicij staroselcev. O koruzi, njeni razširjenosti in boju proti gensko spremenjenim rastlinam te poljščine, več Pod pokrovko …
Koruza za srednjeameriške prebivalce, vse od časov tamkajšnje naselitve prvotnih ljudstev, predstavlja osnovno živilo, zato so v tisočletjih na teh območjih razvili tudi tehnike pridelave in priprave hrane, v kateri koruza prevladuje. Koruza pa je imela tudi obreden pomen, ne sicer v smislu našega frazema, ki ljudi pošilja bivat na koruzo, ampak je smisel veliko bolj globok in plod dolgih tradicij staroselcev. O koruzi, njeni razširjenosti in boju proti gensko spremenjenim rastlinam te poljščine, več Pod pokrovko …
Loška mešta, midla, smojka, govnač …. Omenjene jedi poznajo na Škofjeloškem, tokrat jih predstavljamo tudi Pod pokrovko. Sicer le opisno, je pa nekatere od njih mogoče dejansko okusiti vse do konca meseca januarja v restavracijah, ki so se povezale v projektu Okusi Škofjeloškega.
Loška mešta, midla, smojka, govnač …. Omenjene jedi poznajo na Škofjeloškem, tokrat jih predstavljamo tudi Pod pokrovko. Sicer le opisno, je pa nekatere od njih mogoče dejansko okusiti vse do konca meseca januarja v restavracijah, ki so se povezale v projektu Okusi Škofjeloškega.
"V iskanju pravega tatarskega biftka" bi lahko naslovili današnjo kulinarično oddajo. Darja Pograjc se je namreč poglobila v izvorne legende o nastanku te specialitete. Seveda s pomočjo dveh sogovornikov z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (krajše BIC Ljubljana) razloži tudi recept in doda nasvet o času, ki je še primeren za shranjevanje te jedi.
"V iskanju pravega tatarskega biftka" bi lahko naslovili današnjo kulinarično oddajo. Darja Pograjc se je namreč poglobila v izvorne legende o nastanku te specialitete. Seveda s pomočjo dveh sogovornikov z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (krajše BIC Ljubljana) razloži tudi recept in doda nasvet o času, ki je še primeren za shranjevanje te jedi.
Sredi decembra smo in stalnica prednovoletnih praznovanj, zabav in večerij so različni hladno-topli bifeji, v katerih ne sme manjkati pršut. Po svetu najdemo več vrst pršutov, Slovenci pa imamo večinoma najraje kar »svojega«, t.i. kraški pršut. Da bi za oddajo Pod pokrovko izvedela več o njem, se je Andreja Čokl odpravila – kam drugam kot na Kras!
Sredi decembra smo in stalnica prednovoletnih praznovanj, zabav in večerij so različni hladno-topli bifeji, v katerih ne sme manjkati pršut. Po svetu najdemo več vrst pršutov, Slovenci pa imamo večinoma najraje kar »svojega«, t.i. kraški pršut. Da bi za oddajo Pod pokrovko izvedela več o njem, se je Andreja Čokl odpravila – kam drugam kot na Kras!
December je tudi mesec službenih in poslovnih pogostitev, slavnostnih kosil in večerij, čas, ko se kuhi in peki doma posvečamo še pogosteje. Nekako značilno je, da se mize za božične in novoletne praznike šibijo pod obilico različnih dobrot. Teh pa po kosilu ali večerji tudi veliko ostane, saj se takrat vsi najemo še bolj kot do sitega. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo zato reciklirali ostanke. Za nekaj predlogov, kaj narediti s preostalo pečenko, ocvrtim piščancem, kruhom, francosko solato, potico je Andreja Gradišar poklicala v dve z Michelinovo zvezdico ovenčani restavraciji, napotke za varno hrambo hrane pa dobila na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.
December je tudi mesec službenih in poslovnih pogostitev, slavnostnih kosil in večerij, čas, ko se kuhi in peki doma posvečamo še pogosteje. Nekako značilno je, da se mize za božične in novoletne praznike šibijo pod obilico različnih dobrot. Teh pa po kosilu ali večerji tudi veliko ostane, saj se takrat vsi najemo še bolj kot do sitega. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo zato reciklirali ostanke. Za nekaj predlogov, kaj narediti s preostalo pečenko, ocvrtim piščancem, kruhom, francosko solato, potico je Andreja Gradišar poklicala v dve z Michelinovo zvezdico ovenčani restavraciji, napotke za varno hrambo hrane pa dobila na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.
Pod pokrovko kuhamo terjak. Pravzaprav se ga ne kuha, temveč izpareva. Gre za močno koncentriran sok iz jagod črnega bezga, ki je značilnost predvsem krajev škofjeloškega hribovja. Tam ga pridelujeta Ana in Miha Gantar.
Pod pokrovko kuhamo terjak. Pravzaprav se ga ne kuha, temveč izpareva. Gre za močno koncentriran sok iz jagod črnega bezga, ki je značilnost predvsem krajev škofjeloškega hribovja. Tam ga pridelujeta Ana in Miha Gantar.
Odnos do hrane in kuhanja je treba začeti graditi že od malih nog. Ker so otroci in mladostniki že dokaj hitro zmožni opraviti prve kuharske korake, je prav, da starši k uvajanju pristopijo brez strahu in s prepričanjem, da bo šlo vse dobro. Seveda starši najbolje poznajo svoje otroke in temu primerno lahko izberejo tudi naloge, ki jih bodo z njihovo pomočjo mladi opravili. Kako pristopiti h kuharskemu izobraževanju mladih, je v oddaji Pod pokrovko raziskoval Aleš Ogrin.
Odnos do hrane in kuhanja je treba začeti graditi že od malih nog. Ker so otroci in mladostniki že dokaj hitro zmožni opraviti prve kuharske korake, je prav, da starši k uvajanju pristopijo brez strahu in s prepričanjem, da bo šlo vse dobro. Seveda starši najbolje poznajo svoje otroke in temu primerno lahko izberejo tudi naloge, ki jih bodo z njihovo pomočjo mladi opravili. Kako pristopiti h kuharskemu izobraževanju mladih, je v oddaji Pod pokrovko raziskoval Aleš Ogrin.
Z Radovljico in njeno okolico največkrat povezujemo sladke okuse – to je kraj čokolade in medu, a zadnja leta se to območje predstavlja tudi drugače. Že deveto leto je november namenjen Okusom Radol'ce, projektu, ki povezuje lokalne vrhunske gostilne in lokalne pridelovalce. Devet gostiln ta mesec ponuja posebej pripravljene menuje, jedi pa so sestavljene iz surovin domačega porekla.
Z Radovljico in njeno okolico največkrat povezujemo sladke okuse – to je kraj čokolade in medu, a zadnja leta se to območje predstavlja tudi drugače. Že deveto leto je november namenjen Okusom Radol'ce, projektu, ki povezuje lokalne vrhunske gostilne in lokalne pridelovalce. Devet gostiln ta mesec ponuja posebej pripravljene menuje, jedi pa so sestavljene iz surovin domačega porekla.
Petkova jota, sladka jota, jota vrzota … Klemen Košir je zbral terenske pripovedke o kislem zelju, repici in joti. Bolj kot poslušamo prigode s terena, bolj se zdi, da samo ene prave jote ni in da je najbolj okusna in prava tista, ki se kuha pri vsakem od nas doma. Oddajo Pod pokrovko je pripravila Ana Skrt.
Petkova jota, sladka jota, jota vrzota … Klemen Košir je zbral terenske pripovedke o kislem zelju, repici in joti. Bolj kot poslušamo prigode s terena, bolj se zdi, da samo ene prave jote ni in da je najbolj okusna in prava tista, ki se kuha pri vsakem od nas doma. Oddajo Pod pokrovko je pripravila Ana Skrt.
Gorenjska slovi po štrukljih, čeprav so vseslovenska jed
Gorenjska slovi po štrukljih, čeprav so vseslovenska jed
Čeprav življenje v mestih daje občutek, da živimo daleč od ruralnega, pa lahko stik s tem pomagajo ohranjati urbani kmetje. Med prebivalci Ljubljane in Maribora tako najdemo ljudi, ki cenijo, da so pridelki pridelani blizu njihovega doma. V današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, o urbanih kmetih.
Čeprav življenje v mestih daje občutek, da živimo daleč od ruralnega, pa lahko stik s tem pomagajo ohranjati urbani kmetje. Med prebivalci Ljubljane in Maribora tako najdemo ljudi, ki cenijo, da so pridelki pridelani blizu njihovega doma. V današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, o urbanih kmetih.
Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Se kdaj vprašate, od kod sestavine v jedi, ki vam jo pripravijo v gostilni in restavraciji? Kot zelena in trajnostna država, kot se radi predstavimo tako domači, predvsem pa tuji javnosti, bi si morali prizadevati za filozofijo 'od vil do vilic' – da torej surovina oziroma živila opravijo kratko razdaljo do krožnika. Takšnega načela se držijo tudi nekateri gostinci. V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, predstavlja odnos med gostincem in dobavitelji, in sicer na primeru Michelinove restavracije, gostišča Grič v Horjulu chefa Luka Koširja in dobaviteljev – Irene Orešnik iz sirarstva Orešnik in mesarja Antona Kreka.
Se kdaj vprašate, od kod sestavine v jedi, ki vam jo pripravijo v gostilni in restavraciji? Kot zelena in trajnostna država, kot se radi predstavimo tako domači, predvsem pa tuji javnosti, bi si morali prizadevati za filozofijo 'od vil do vilic' – da torej surovina oziroma živila opravijo kratko razdaljo do krožnika. Takšnega načela se držijo tudi nekateri gostinci. V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, predstavlja odnos med gostincem in dobavitelji, in sicer na primeru Michelinove restavracije, gostišča Grič v Horjulu chefa Luka Koširja in dobaviteljev – Irene Orešnik iz sirarstva Orešnik in mesarja Antona Kreka.
Vsak bi znal ločiti med zeljem, solato in čebulo. Pa bi našteti več sort čebul? Ptujsko rdečo, tero, belokranjko? Tisti z globljim poznavanjem bi za slednje znali povedati, da gre to za lokalne sorte vrtnin. Da je pomembno gojiti in jesti lokalne sorte, pa lahko to utemeljimo tudi z vidika ohranjanja genetske pestrosti tako v pridelavi kot sicer v naravi ter ohranjanja pestrosti okusov. Oddajo Pod pokrovko je s pomočjo naše ptujske dopisnice Gabrijele Milošič pripravila Tina Lamovšek. sogovorniki: -raziskovalka na Kmetijskem inštitutu Slovenije za področje zelenjadarstva Kristina Ugrinovič -pridelovalca geografsko zaščitenega ptujskega lűka Anja Pignar in Branko Majerič
Vsak bi znal ločiti med zeljem, solato in čebulo. Pa bi našteti več sort čebul? Ptujsko rdečo, tero, belokranjko? Tisti z globljim poznavanjem bi za slednje znali povedati, da gre to za lokalne sorte vrtnin. Da je pomembno gojiti in jesti lokalne sorte, pa lahko to utemeljimo tudi z vidika ohranjanja genetske pestrosti tako v pridelavi kot sicer v naravi ter ohranjanja pestrosti okusov. Oddajo Pod pokrovko je s pomočjo naše ptujske dopisnice Gabrijele Milošič pripravila Tina Lamovšek. sogovorniki: -raziskovalka na Kmetijskem inštitutu Slovenije za področje zelenjadarstva Kristina Ugrinovič -pridelovalca geografsko zaščitenega ptujskega lűka Anja Pignar in Branko Majerič
Kako prepoznati pravi kuhinjski nož, zakaj vsaka kuhinja potrebuje vsaj tri nože, kako pogosto je treba nože brusiti in kaj pomeni pravilno vzdrževanje nožev? V oddaji Pod Pokrovko poznavalec nožev Luka Grmovšek iz podjetja OsterRob pojasnjuje tudi, zakaj nož ob številnih gospodinjskih pripomočkih ostaja »kralj« kuhinje.
Kako prepoznati pravi kuhinjski nož, zakaj vsaka kuhinja potrebuje vsaj tri nože, kako pogosto je treba nože brusiti in kaj pomeni pravilno vzdrževanje nožev? V oddaji Pod Pokrovko poznavalec nožev Luka Grmovšek iz podjetja OsterRob pojasnjuje tudi, zakaj nož ob številnih gospodinjskih pripomočkih ostaja »kralj« kuhinje.
Besedno zvezo sistem HACCP dobro poznate vsi, ki ste kadar koli delali v podjetju, kuhinji ali gostinskem obratu. Gre za angleško kratico za tako imenovano analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk. To so lahko umazan umivalnik za umivanje rok, surovo meso na isti deski kot zelenjava ali neurejena in nezaščitena brada enega izmed kuharjev. Kako upoštevanje sistema čiste kuhinje izvajati v praksi?
Besedno zvezo sistem HACCP dobro poznate vsi, ki ste kadar koli delali v podjetju, kuhinji ali gostinskem obratu. Gre za angleško kratico za tako imenovano analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk. To so lahko umazan umivalnik za umivanje rok, surovo meso na isti deski kot zelenjava ali neurejena in nezaščitena brada enega izmed kuharjev. Kako upoštevanje sistema čiste kuhinje izvajati v praksi?
Imate jed, ki vam je bolj kot njen okus pri srcu zaradi zgodbe in osebne note, ki jo spremlja? Vsakdo se lahko najde v tem opisu, tudi Michelinovi chefi in chefinja pri nas. Tokratna oddaja Pod pokrovko tako išče njihove jedi z zgodbo. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek.
Imate jed, ki vam je bolj kot njen okus pri srcu zaradi zgodbe in osebne note, ki jo spremlja? Vsakdo se lahko najde v tem opisu, tudi Michelinovi chefi in chefinja pri nas. Tokratna oddaja Pod pokrovko tako išče njihove jedi z zgodbo. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek.
Večina ljudi na vprašanje kdo pri njih doma kuha odgovori, da mama, žena, partnerka, sestra ali hči. A v vrhovih svetovnih lestvic najboljših kuharjev in kuharic, je le peščica žensk. Položaju žensk v vrhunski kulinariki je namenjena tokratna oddaja Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Večina ljudi na vprašanje kdo pri njih doma kuha odgovori, da mama, žena, partnerka, sestra ali hči. A v vrhovih svetovnih lestvic najboljših kuharjev in kuharic, je le peščica žensk. Položaju žensk v vrhunski kulinariki je namenjena tokratna oddaja Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Ste že slišali za izraz gastronavt? Tako se poimenuje v Ameriki živeč, sicer pa rojen Kanadčan Bob Blumer, TV-osebnost, avtor, svetovalec in celo nosilec nekaj Guinessovih rekordov. Predvsem pa je znan kot ustvarjalec in voditelj treh pionirskih oddaj Food Networka: Surreal Gourmet, Glutton for Punishment in World's Weirdest Restaurants. Nekaj svojih izkušenj pri ustvarjanju kulinaričnih oddaj je zaupal Tini Lamovšek za oddajo Pod pokrovko.
Ste že slišali za izraz gastronavt? Tako se poimenuje v Ameriki živeč, sicer pa rojen Kanadčan Bob Blumer, TV-osebnost, avtor, svetovalec in celo nosilec nekaj Guinessovih rekordov. Predvsem pa je znan kot ustvarjalec in voditelj treh pionirskih oddaj Food Networka: Surreal Gourmet, Glutton for Punishment in World's Weirdest Restaurants. Nekaj svojih izkušenj pri ustvarjanju kulinaričnih oddaj je zaupal Tini Lamovšek za oddajo Pod pokrovko.
Vonj in okus sta tesno povezana. Vonj predstavlja celo kar 80% okusa. Zato je olfaktorni aspekt pri obredju hranjenja zelo pomemben. Kot tudi arome in ostale dišave, ki se dodajajo hrani in to celo bolj pogosto, kot si morda mislite. O tem, kako se v kuhinji uporabljajo hidrolati in eterična olja in kako pomembno vonj vpliva na naše občutje in zavest o hrani pa se je Liana Buršič pogovarjala z Nino Medved iz Magnolije, eno najbolj priznanih in strokovno podkovanih aromaterapevtk pri nas, ki se je na področju aromaterapije in parfumeristike izobraževala tudi v New Yorku, Parizu, Zagrebu, Berlinu in Gradcu.
Vonj in okus sta tesno povezana. Vonj predstavlja celo kar 80% okusa. Zato je olfaktorni aspekt pri obredju hranjenja zelo pomemben. Kot tudi arome in ostale dišave, ki se dodajajo hrani in to celo bolj pogosto, kot si morda mislite. O tem, kako se v kuhinji uporabljajo hidrolati in eterična olja in kako pomembno vonj vpliva na naše občutje in zavest o hrani pa se je Liana Buršič pogovarjala z Nino Medved iz Magnolije, eno najbolj priznanih in strokovno podkovanih aromaterapevtk pri nas, ki se je na področju aromaterapije in parfumeristike izobraževala tudi v New Yorku, Parizu, Zagrebu, Berlinu in Gradcu.
Za tržaško kuhinjo je značilen preplet mediteranske in bolj z ribami zaznamovane hrane, z bolj celinsko, srednjeevropsko, tudi habsburško kulinariko, ki sloni na mesu, predvsem na kuhani svinjini
Za tržaško kuhinjo je značilen preplet mediteranske in bolj z ribami zaznamovane hrane, z bolj celinsko, srednjeevropsko, tudi habsburško kulinariko, ki sloni na mesu, predvsem na kuhani svinjini
Kako zgraditi še bolj unikatno identiteto restavracije? Tiste vrhunske vedno več pozornosti, poleg tistemu, kar dajo na krožnik, namenjajo tudi izbiri servirne posode. Za njeno izdelavo sodelujejo z oblikovalci, po meri narejeni unikatni krožniki, sklede in skodelice ter druga servirna posoda pa prispevajo k prepoznavnosti in nadgradnji mojstrovin iz kuhinje. Kot pravijo sogovorniki v oddaji Pod pokrovko, gre za trend in precej bolj nenavadno je, če vrhunski chefi temu danes ne namenijo pozornosti. Oddajo je pripravila Ana Skrt, sogovorniki so Bojana Ristevski Mlaker, Luka Košir, Barbara Košir.
Kako zgraditi še bolj unikatno identiteto restavracije? Tiste vrhunske vedno več pozornosti, poleg tistemu, kar dajo na krožnik, namenjajo tudi izbiri servirne posode. Za njeno izdelavo sodelujejo z oblikovalci, po meri narejeni unikatni krožniki, sklede in skodelice ter druga servirna posoda pa prispevajo k prepoznavnosti in nadgradnji mojstrovin iz kuhinje. Kot pravijo sogovorniki v oddaji Pod pokrovko, gre za trend in precej bolj nenavadno je, če vrhunski chefi temu danes ne namenijo pozornosti. Oddajo je pripravila Ana Skrt, sogovorniki so Bojana Ristevski Mlaker, Luka Košir, Barbara Košir.
Najstarejša, pa tudi najbolj priljubljena alkoholna pijača na svetu je pivo. Izviralo naj bi iz Mezopotamije, a v oddaji Pod pokrovko se bomo preselili kar v današnji čas, ko so na pomenu in po priljubljenosti v zadnjem desetletju veliko pridobila kraft piva. Kaj so kraft piva, kako se pivo vari in kako se ga postreže? Odgovore pozna predsednik Društva ljubiteljev domačega pivovarstva in lastnik pivovarne Jure Guzelj.
Najstarejša, pa tudi najbolj priljubljena alkoholna pijača na svetu je pivo. Izviralo naj bi iz Mezopotamije, a v oddaji Pod pokrovko se bomo preselili kar v današnji čas, ko so na pomenu in po priljubljenosti v zadnjem desetletju veliko pridobila kraft piva. Kaj so kraft piva, kako se pivo vari in kako se ga postreže? Odgovore pozna predsednik Društva ljubiteljev domačega pivovarstva in lastnik pivovarne Jure Guzelj.
Kaj je za vas dobra salama? Čeprav imajo strokovnjaki o tem seveda izdelane kriterije, ima vsak posameznik svoj izbran okus. Ne glede na vse so salame pogosto del narezka ob raznih praznovanjih ali pa obiskih predvsem domačih gostiln in turističnih kmetij. V tokratni oddaji Pod pokrovko Tina Lamovšek in Aleš Ogrin predstavljata salame.
Kaj je za vas dobra salama? Čeprav imajo strokovnjaki o tem seveda izdelane kriterije, ima vsak posameznik svoj izbran okus. Ne glede na vse so salame pogosto del narezka ob raznih praznovanjih ali pa obiskih predvsem domačih gostiln in turističnih kmetij. V tokratni oddaji Pod pokrovko Tina Lamovšek in Aleš Ogrin predstavljata salame.
Ste bili že kdaj v restavraciji, gostilni, bistroju, ki ima t. i. odprto kuhinjo? Torej v takem, v katerem hrano pripravijo pred vašimi očmi oz. v prostoru, v katerem tudi obedujete? Enega takih manjših prostorov lahko najdete tudi v slovenski Istri, natančneje, v Kopru. Tina Lamovšek je za oddajo Pod pokrovko obiskala Kulinarični študio.
Ste bili že kdaj v restavraciji, gostilni, bistroju, ki ima t. i. odprto kuhinjo? Torej v takem, v katerem hrano pripravijo pred vašimi očmi oz. v prostoru, v katerem tudi obedujete? Enega takih manjših prostorov lahko najdete tudi v slovenski Istri, natančneje, v Kopru. Tina Lamovšek je za oddajo Pod pokrovko obiskala Kulinarični študio.
O zgodovini industrije konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu in njenem vplivu na tamkajšnje življenje s kulturologinjo dr. Ivo Kosmos
O zgodovini industrije konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu in njenem vplivu na tamkajšnje življenje s kulturologinjo dr. Ivo Kosmos
Osnovna, slovarska definicija koktajla pravi, da gre za mešano, odišavljeno pijačo, sestavljeno iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Prvi zapisi o takšnih pijačah segajo v začetek 19. stoletja v Združene države, kjer se je uveljavilo tudi ime »koktajl«, so se pa nato skozi desetletja sestavine spreminjale in danes bi težko soglašali, da je za dober koktejl dovolj mešanica alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Barista in barman Gal Aleksej Pilko iz koktajl bara Neubar v Ljubljani nam je v pogovoru razkril, v čem je skrivnost dobrega koktajla.
Osnovna, slovarska definicija koktajla pravi, da gre za mešano, odišavljeno pijačo, sestavljeno iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Prvi zapisi o takšnih pijačah segajo v začetek 19. stoletja v Združene države, kjer se je uveljavilo tudi ime »koktajl«, so se pa nato skozi desetletja sestavine spreminjale in danes bi težko soglašali, da je za dober koktejl dovolj mešanica alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Barista in barman Gal Aleksej Pilko iz koktajl bara Neubar v Ljubljani nam je v pogovoru razkril, v čem je skrivnost dobrega koktajla.
Poletja ni brez sonca, zdaj tudi ne več brez neviht in toče. Poletja ni brez počitnic in dopusta. Številni bi na prvo mesto postavili morje in gore. Za številne pa je poletni favorit sladoled. Podatki za Slovenijo kažejo (SURS, 2018), da povprečen prebivalec naše države samo doma poje približno štiri litre sladoleda na leto. Kako visoka bi bila številka, če bi ji prišteli še sladoled, ki ga pojemo v slaščičarni in na ulici!? Kremni sladoled je francoski, italijanski se imenuje gelato. Poznamo še sorbet in parfe. Več pa sladoledarka Špela Omahen iz Strletove kmetije pri Ljubljani in dr. Tanja Pajk Žontar z ljubljanske Biotehniške fakultete. Foto: Strletova kmetija
Poletja ni brez sonca, zdaj tudi ne več brez neviht in toče. Poletja ni brez počitnic in dopusta. Številni bi na prvo mesto postavili morje in gore. Za številne pa je poletni favorit sladoled. Podatki za Slovenijo kažejo (SURS, 2018), da povprečen prebivalec naše države samo doma poje približno štiri litre sladoleda na leto. Kako visoka bi bila številka, če bi ji prišteli še sladoled, ki ga pojemo v slaščičarni in na ulici!? Kremni sladoled je francoski, italijanski se imenuje gelato. Poznamo še sorbet in parfe. Več pa sladoledarka Špela Omahen iz Strletove kmetije pri Ljubljani in dr. Tanja Pajk Žontar z ljubljanske Biotehniške fakultete. Foto: Strletova kmetija
V nekaterih afriških, azijskih in južnoameriških državah ter državah Bližnjega in Srednjega vzhoda je prehranjevanje sede na tleh in z rokami (namesto s priborom) del vsakdana. Prav ta način uživanja hrane je raziskovala Darja Pograjc. Pri tem ji je pomagala mag. Kaja Kastner Yadav, poznavalka indijske kulture, ki se že skoraj 30 let ukvarja z jogo, je doštudirala ajurvedo in večkrat prepotovala Indijo, kjer je bila tako v vaseh kot mestih, tako v ašramih kot v lokalnem družinskem okolju.
V nekaterih afriških, azijskih in južnoameriških državah ter državah Bližnjega in Srednjega vzhoda je prehranjevanje sede na tleh in z rokami (namesto s priborom) del vsakdana. Prav ta način uživanja hrane je raziskovala Darja Pograjc. Pri tem ji je pomagala mag. Kaja Kastner Yadav, poznavalka indijske kulture, ki se že skoraj 30 let ukvarja z jogo, je doštudirala ajurvedo in večkrat prepotovala Indijo, kjer je bila tako v vaseh kot mestih, tako v ašramih kot v lokalnem družinskem okolju.
Velika Britanija je pretekli konec tedna praznovala velik mejnik oziroma ga je pravzaprav kraljica Elizabeta Druga. Britanska monarhinja praznuje platinasti jubilej svojega vladanja, tj. 70 let. V počastitev tega visokega jubileja so v Veliki Britaniji na posebnem tekmovanju izbrali zmagoviti recept za sladico, ki bi bila kraljici kot ljubiteljici citrusnih okusov gotovo všeč! Jubilejno obarvano Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.
Velika Britanija je pretekli konec tedna praznovala velik mejnik oziroma ga je pravzaprav kraljica Elizabeta Druga. Britanska monarhinja praznuje platinasti jubilej svojega vladanja, tj. 70 let. V počastitev tega visokega jubileja so v Veliki Britaniji na posebnem tekmovanju izbrali zmagoviti recept za sladico, ki bi bila kraljici kot ljubiteljici citrusnih okusov gotovo všeč! Jubilejno obarvano Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.
Je zdravo? Je dobro? Kako je pridelano? Je škropljeno? Kje je kupljeno? Odkod prihaja? Koliko je dovolj? Kako kvalitetno je in koliko stane? Okoli hrane se v sodobnem času vrti nešteto vprašanj, nešteto dilem in problemov. Hkrati pa hrana za mnoge ostaja nekaj povsem esencialnega, za vse preveč ljudi pa celo nedostopnega. V oddaji Pod pokrovko bomo tokrat govorili o antropologiji hrane. S profesorico antičnih svetov in antropologije spolov dr. Svetlano Slapšak bomo premislili odnos, ki ga imamo do hrane danes, ko nas potrošništvo sili v nenehno konzumacijo in ko lahko na eni strani vidimo preobilje vsega, na drugi strani pa nenehno pomanjkanje osnovnih dobrin. Gostjo je pred mikrofon povabila Tita Mayer.
Je zdravo? Je dobro? Kako je pridelano? Je škropljeno? Kje je kupljeno? Odkod prihaja? Koliko je dovolj? Kako kvalitetno je in koliko stane? Okoli hrane se v sodobnem času vrti nešteto vprašanj, nešteto dilem in problemov. Hkrati pa hrana za mnoge ostaja nekaj povsem esencialnega, za vse preveč ljudi pa celo nedostopnega. V oddaji Pod pokrovko bomo tokrat govorili o antropologiji hrane. S profesorico antičnih svetov in antropologije spolov dr. Svetlano Slapšak bomo premislili odnos, ki ga imamo do hrane danes, ko nas potrošništvo sili v nenehno konzumacijo in ko lahko na eni strani vidimo preobilje vsega, na drugi strani pa nenehno pomanjkanje osnovnih dobrin. Gostjo je pred mikrofon povabila Tita Mayer.
Ne, dobrih gostiln ni vse manj, zdi se, da je dobrih, pravzaprav tudi odličnih, vse več, saj slovenska gastronomija doživlja svojevrsten preporod. Kako je pa s kulinaričnimi pisci in kritiki? So ti vse bolj redki? O njihovem delu v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pove Boštjan Napotnik, ki številne slovenske - občasno pa tudi tuje - prostore, kjer pripravljajo hrano, za Mladinino rubriko Konzum obiskuje že 13. leto.
Ne, dobrih gostiln ni vse manj, zdi se, da je dobrih, pravzaprav tudi odličnih, vse več, saj slovenska gastronomija doživlja svojevrsten preporod. Kako je pa s kulinaričnimi pisci in kritiki? So ti vse bolj redki? O njihovem delu v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pove Boštjan Napotnik, ki številne slovenske - občasno pa tudi tuje - prostore, kjer pripravljajo hrano, za Mladinino rubriko Konzum obiskuje že 13. leto.
Medtem ko so naši predniki med uporabljali kot edino sladilo in na zelo različne načine, je danes med za mnoge le dodatek k čaju. Vendar je lahko zelo uporabna sestavina mnogih jedi, ne le kot sladilo, ampak tudi kot pika na i, ki jedi doda okus, vonj, celo barvo. Kdaj je med dobrodošel dodatek, katero vrsto medu izbrati, kako ga uporabiti?
Medtem ko so naši predniki med uporabljali kot edino sladilo in na zelo različne načine, je danes med za mnoge le dodatek k čaju. Vendar je lahko zelo uporabna sestavina mnogih jedi, ne le kot sladilo, ampak tudi kot pika na i, ki jedi doda okus, vonj, celo barvo. Kdaj je med dobrodošel dodatek, katero vrsto medu izbrati, kako ga uporabiti?
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Verjamete, da lahko doživetje v restavraciji spodbudi občutek apetita in nato tudi dober okus? O tem tokrat z vidika gostincev, natakarjev in kuharjev. Tudi pri nas je namreč ponekod priljubljen poseben način strežbe, ki mu pravimo priprava hrane pred gosti. Za kaj točno gre, kdo jo izvaja in seveda – ali gre lahko tudi kaj narobe? Oddajo je pripravila Nataša Rašl.
Verjamete, da lahko doživetje v restavraciji spodbudi občutek apetita in nato tudi dober okus? O tem tokrat z vidika gostincev, natakarjev in kuharjev. Tudi pri nas je namreč ponekod priljubljen poseben način strežbe, ki mu pravimo priprava hrane pred gosti. Za kaj točno gre, kdo jo izvaja in seveda – ali gre lahko tudi kaj narobe? Oddajo je pripravila Nataša Rašl.
Zanimalo nas je, kako stremuški povzpetniki antike prihajajo iz kuhinje revežev, predvsem kakšni postanejo, ko pridejo v bogato kuhinjo razuzdanega razvrata oblastne elite, v kateri se nažrejo in žrejo veliko manj svobodne od sebe.
Zanimalo nas je, kako stremuški povzpetniki antike prihajajo iz kuhinje revežev, predvsem kakšni postanejo, ko pridejo v bogato kuhinjo razuzdanega razvrata oblastne elite, v kateri se nažrejo in žrejo veliko manj svobodne od sebe.
Post pred velikonočnimi prazniki je bolj kot s cerkvenim obredjem povezan z resničnim pomanjkanjem, ki je zaznamovalo življenja ljudi v času, ko se je zima prevešala v pomlad. Zaloge so pošle, novih vrtnin še ni bilo, zato so se ljudje podali na travnike ter tam nabirali regrat in podobne rastline. Regrat je še vedno značilna spomladanska solata, kdor ga ne nabira, ga lahko kupi na tržnici ali naroči v restavraciji kot glavno jed, zabeljeno s krompirjem, ocvirki, jajcem ali slanino. Kdaj pa je človek pravzaprav začel jesti solato in kako se je njena vloga v prehrani spreminjala? O tem v tokratni oddaji Pod pokrovko.
Post pred velikonočnimi prazniki je bolj kot s cerkvenim obredjem povezan z resničnim pomanjkanjem, ki je zaznamovalo življenja ljudi v času, ko se je zima prevešala v pomlad. Zaloge so pošle, novih vrtnin še ni bilo, zato so se ljudje podali na travnike ter tam nabirali regrat in podobne rastline. Regrat je še vedno značilna spomladanska solata, kdor ga ne nabira, ga lahko kupi na tržnici ali naroči v restavraciji kot glavno jed, zabeljeno s krompirjem, ocvirki, jajcem ali slanino. Kdaj pa je človek pravzaprav začel jesti solato in kako se je njena vloga v prehrani spreminjala? O tem v tokratni oddaji Pod pokrovko.
Poročila o slovanskih skupnostih, ki so trpele lakoto, ker so se odrekle mesu in rdeči juhi, ki verjetno ni bila iz rdeče pese ...
Poročila o slovanskih skupnostih, ki so trpele lakoto, ker so se odrekle mesu in rdeči juhi, ki verjetno ni bila iz rdeče pese ...
Jemo tudi z očmi. In barve igrajo veliko vlogo pri tem, kot bomo ugotovili v novi epizode oddaje Pod pokrovko. Če ste mislili, da je okus vina pod rdečo ali zeleno svetlobo enak, ste se motili! Kako narediti jed še slajšo? Kako se igrati s kontrasti barv ali komplementarnimi barvami?
Jemo tudi z očmi. In barve igrajo veliko vlogo pri tem, kot bomo ugotovili v novi epizode oddaje Pod pokrovko. Če ste mislili, da je okus vina pod rdečo ali zeleno svetlobo enak, ste se motili! Kako narediti jed še slajšo? Kako se igrati s kontrasti barv ali komplementarnimi barvami?
Nekatere barvite, druge enobarvne. Nekatere bogate, spet druge skromne. Pri nekaterih se bohotijo razkošni okraski s cvetjem, figuricami, spet druge prisegajo na minimalizem. Govorimo o tortah, pralinejih, krofih in drugih sladicah, ki predvsem na Instagramu vabijo s svojim videzom. Če so pri zunanjosti razlike, pa ima njihova notranjost skupni imenovalec – dober okus! Tokrat pokukamo v podjetništvo s tortami in drugimi sladicami. Tina Lamovšek se je za najnovejšo epizodo oddaje Pod pokrovko odpravila k štirim ustvarjalkam pod znamko Emazing Creations, Petra's cakes, BonBon atelje in Stories by Lea.
Nekatere barvite, druge enobarvne. Nekatere bogate, spet druge skromne. Pri nekaterih se bohotijo razkošni okraski s cvetjem, figuricami, spet druge prisegajo na minimalizem. Govorimo o tortah, pralinejih, krofih in drugih sladicah, ki predvsem na Instagramu vabijo s svojim videzom. Če so pri zunanjosti razlike, pa ima njihova notranjost skupni imenovalec – dober okus! Tokrat pokukamo v podjetništvo s tortami in drugimi sladicami. Tina Lamovšek se je za najnovejšo epizodo oddaje Pod pokrovko odpravila k štirim ustvarjalkam pod znamko Emazing Creations, Petra's cakes, BonBon atelje in Stories by Lea.
Nekaterih kombinacij okusov smo navajeni že od otroštva ali se jih priučimo pozneje. Zato lahko rečemo, da so nam nekateri okusi bližji kot nekateri. Tisti, ki ponesejo preplet okusov na nove ravni, pa so zagotovo vrhunski chefi in chefinje. O tem, kako 'vidijo' okuse, v današnji oddaji in podkastu Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Nekaterih kombinacij okusov smo navajeni že od otroštva ali se jih priučimo pozneje. Zato lahko rečemo, da so nam nekateri okusi bližji kot nekateri. Tisti, ki ponesejo preplet okusov na nove ravni, pa so zagotovo vrhunski chefi in chefinje. O tem, kako 'vidijo' okuse, v današnji oddaji in podkastu Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
»Daj odloži že ta telefon!« Gotovo smo vsaj že enkrat slišali ta stavek, ko smo ob hrani in pijači uporabljali telefon. Ali smo samo fotografirali ali smo odgovarjali na sporočila… a tehnologija ob mizi ne pomeni zgolj prej omenjene mobilne naprave, temveč mnogo več. Tehnologija nam lahko izkušnjo obedovanja pripelje na nove nivoje. Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.
»Daj odloži že ta telefon!« Gotovo smo vsaj že enkrat slišali ta stavek, ko smo ob hrani in pijači uporabljali telefon. Ali smo samo fotografirali ali smo odgovarjali na sporočila… a tehnologija ob mizi ne pomeni zgolj prej omenjene mobilne naprave, temveč mnogo več. Tehnologija nam lahko izkušnjo obedovanja pripelje na nove nivoje. Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Skoraj sedem let je minilo, odkar ste na Prvem spoznavali svet hrane na tedenski ravni v oddaji Pod pokrovko. In ta se zdaj vrača v sredina jutra. Pogovarjali se bomo o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec. Hrano bomo osvetlili z gastronomskega, sociološkega, filozofskega, umetnostnega, zgodovinskega in še kakšnega vidika. Prve štiri oddaje se bodo ukvarjale s percepcijo hrane in kako jo začutimo skozi različne zunanje dejavnike. V prvi epizodi se Tina Lamovšek posveča glasbi!
Skoraj sedem let je minilo, odkar ste na Prvem spoznavali svet hrane na tedenski ravni v oddaji Pod pokrovko. In ta se zdaj vrača v sredina jutra. Pogovarjali se bomo o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec. Hrano bomo osvetlili z gastronomskega, sociološkega, filozofskega, umetnostnega, zgodovinskega in še kakšnega vidika. Prve štiri oddaje se bodo ukvarjale s percepcijo hrane in kako jo začutimo skozi različne zunanje dejavnike. V prvi epizodi se Tina Lamovšek posveča glasbi!
Januarja smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu Sit fit, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. Na blog je za oddajo Pod pokrovko pokukala tudi Tina Lamovšek. foto: Tina Lamovšek
Januarja smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu Sit fit, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. Na blog je za oddajo Pod pokrovko pokukala tudi Tina Lamovšek. foto: Tina Lamovšek
Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro. Njeno seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Slovenci smo iz nje zvarili tudi pivo. Zanimiva lastnost ajde je, da ne vsebuje glutena. Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Oddajo so zakuhali Andreja Čokl, Iztok Konc in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr
Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro. Njeno seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Slovenci smo iz nje zvarili tudi pivo. Zanimiva lastnost ajde je, da ne vsebuje glutena. Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Oddajo so zakuhali Andreja Čokl, Iztok Konc in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr
»Itadaki mas!« je izraz, s katerim se gost na Japonskem zahvali svojemu gostitelju, ko ta predenj postavi ramen – juho, ki se po priljubljenosti na Japonskem lahko primerja s priljubljenostjo in vsestranskostjo domače goveje juhe pri nas. Jušno osnovo za ramen kuhar pripravlja 20 ur, končni okus pa dopolnijo rezanci, kuhano jajce, meso in zelenjava. Pokukali smo Pod pokrovko kuharja Tomaža Jereba, ki je postopek priprave ramna, v eni izmed japonskih restavracij pri nas, izpopolnjeval skoraj dva meseca. Pripravlja: Darja Pograjc.
»Itadaki mas!« je izraz, s katerim se gost na Japonskem zahvali svojemu gostitelju, ko ta predenj postavi ramen – juho, ki se po priljubljenosti na Japonskem lahko primerja s priljubljenostjo in vsestranskostjo domače goveje juhe pri nas. Jušno osnovo za ramen kuhar pripravlja 20 ur, končni okus pa dopolnijo rezanci, kuhano jajce, meso in zelenjava. Pokukali smo Pod pokrovko kuharja Tomaža Jereba, ki je postopek priprave ramna, v eni izmed japonskih restavracij pri nas, izpopolnjeval skoraj dva meseca. Pripravlja: Darja Pograjc.
Ne le znamenitosti, tudi hrana igra – morda v zadnjem času še toliko bolj izstopa – pomembno vlogo pri načrtovanju potovanja. Tu bolj kot samopriprava obroka pride v poštev obiskovanje restavracij ter različnih ponudnikov hrane in pijače. Kulinarično potovanje pa lahko doživite tudi na drugačen način, s t. i. kulinaričnimi sprehodi, s tujko foodwalks. Gre za to, kako na slasten način raziskati posamezne dele mesta in njihovo gurmansko ponudbo. Za tovrstno ponudbo ne zaostaja niti Ljubljana. Pred slabima dvema letoma se je s pomočjo znamke Ljubljananjam pridružila številnim svetovnim prestolnicam, ki jih tujci odkrivajo s svojimi brbončicami. S priborom v roki je vzela pot pod noge tudi Tina Lamovšek. Na gurmansko doživetje za oddajo Pod pokrovko se je podala v spremstvu dveh Angležev in ene Američanke. Foto: Tina Lamovšek
Ne le znamenitosti, tudi hrana igra – morda v zadnjem času še toliko bolj izstopa – pomembno vlogo pri načrtovanju potovanja. Tu bolj kot samopriprava obroka pride v poštev obiskovanje restavracij ter različnih ponudnikov hrane in pijače. Kulinarično potovanje pa lahko doživite tudi na drugačen način, s t. i. kulinaričnimi sprehodi, s tujko foodwalks. Gre za to, kako na slasten način raziskati posamezne dele mesta in njihovo gurmansko ponudbo. Za tovrstno ponudbo ne zaostaja niti Ljubljana. Pred slabima dvema letoma se je s pomočjo znamke Ljubljananjam pridružila številnim svetovnim prestolnicam, ki jih tujci odkrivajo s svojimi brbončicami. S priborom v roki je vzela pot pod noge tudi Tina Lamovšek. Na gurmansko doživetje za oddajo Pod pokrovko se je podala v spremstvu dveh Angležev in ene Američanke. Foto: Tina Lamovšek
V oddaji Pod pokrovko bomo spoznali tri slovenske sire z zaščito. To so Mohant, Tolminc in Nanoški sir. Obiskali smo njihove pridelovalce in spoznali postopke izdelave, na Ministrstvu za kmetijstvo pa preverili, kaj pomeni oznaka "zaščitena označba porekla" ter kakšni so postopki za pridobitev tega certifikata. Oddajo je pripravila Ana Skrt.
V oddaji Pod pokrovko bomo spoznali tri slovenske sire z zaščito. To so Mohant, Tolminc in Nanoški sir. Obiskali smo njihove pridelovalce in spoznali postopke izdelave, na Ministrstvu za kmetijstvo pa preverili, kaj pomeni oznaka "zaščitena označba porekla" ter kakšni so postopki za pridobitev tega certifikata. Oddajo je pripravila Ana Skrt.
Dan pred uradnim začetkom poletja se bodo kozolcem na Dolenjskem pridružili glasba, vino in mednarodni kulinarični mojstri. V Deželi kozolcev bo junija potekal prvi kulinarično-zabavni festival Izbor. Za zabavni del bo poskrbel Franci Kek, ki v šali dodaja, da se je pri petdesetih odločil izpeljati letom primernejši festival, a na prvem mestu bo – tako kot pri organizaciji njegovih preteklih festivalov – dobro počutje vseh udeležencev. Pod kulinarični del pa se podpisuje vrhunski gostinec Tomaž Kavčič, ki bo z izborom kuharskih mojstrov iz Slovenije in tujine skušal zadovoljiti še tako zahtevne gurmane. Oddaja Pod pokrovko, ki jo pripravlja Tina Lamovšek, bo torej tokrat kuhala pod kozolci!
Dan pred uradnim začetkom poletja se bodo kozolcem na Dolenjskem pridružili glasba, vino in mednarodni kulinarični mojstri. V Deželi kozolcev bo junija potekal prvi kulinarično-zabavni festival Izbor. Za zabavni del bo poskrbel Franci Kek, ki v šali dodaja, da se je pri petdesetih odločil izpeljati letom primernejši festival, a na prvem mestu bo – tako kot pri organizaciji njegovih preteklih festivalov – dobro počutje vseh udeležencev. Pod kulinarični del pa se podpisuje vrhunski gostinec Tomaž Kavčič, ki bo z izborom kuharskih mojstrov iz Slovenije in tujine skušal zadovoljiti še tako zahtevne gurmane. Oddaja Pod pokrovko, ki jo pripravlja Tina Lamovšek, bo torej tokrat kuhala pod kozolci!
Utemeljitelj modernističnega romana Marcel Proust je v Swannovem svetu zapisal: »In tedaj se mi je nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki ga je teta Leone ob nedeljskih jutrih v Combrayu (...), ko sem ji prišel voščit v spalnico dobro jutro, vselej pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.« V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo raziskovali, zakaj nam vonj in okus lahko prikličeta slikovite spomine iz otroštva? Kakšni procesi se takrat odvijajo v naših možganih? In kako vedenje o tem uporabljajo vrhunski kuharji? Ali je na izvirnih krožnikih visoke kulinarike prostor za naše magdalenice? Odgovore je z doktorico Ksenijo Cankar in vrhunsko kuharico Ano Roš poiskala Urška Henigman. foto: Flickr/Karen Booth
Utemeljitelj modernističnega romana Marcel Proust je v Swannovem svetu zapisal: »In tedaj se mi je nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki ga je teta Leone ob nedeljskih jutrih v Combrayu (...), ko sem ji prišel voščit v spalnico dobro jutro, vselej pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.« V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo raziskovali, zakaj nam vonj in okus lahko prikličeta slikovite spomine iz otroštva? Kakšni procesi se takrat odvijajo v naših možganih? In kako vedenje o tem uporabljajo vrhunski kuharji? Ali je na izvirnih krožnikih visoke kulinarike prostor za naše magdalenice? Odgovore je z doktorico Ksenijo Cankar in vrhunsko kuharico Ano Roš poiskala Urška Henigman. foto: Flickr/Karen Booth
Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.
Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.
Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.
Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.
Sončna Vipavska dolina z rodovitno prstjo in ugodnim podnebjem nudi obilico svežega sadja in zelenjave, a tudi suhe mesnine in vino navdušujejo gurmane. Kaj so jedli včasih in kako danes lokalne sestavine v vrhunsko kulinariko vključujejo priznani kuharji? Odpravili smo se na kulinarični festival »Okusi Vipavske« in raziskali nekatere bolj izpopolnjene vipavske jedi.
Sončna Vipavska dolina z rodovitno prstjo in ugodnim podnebjem nudi obilico svežega sadja in zelenjave, a tudi suhe mesnine in vino navdušujejo gurmane. Kaj so jedli včasih in kako danes lokalne sestavine v vrhunsko kulinariko vključujejo priznani kuharji? Odpravili smo se na kulinarični festival »Okusi Vipavske« in raziskali nekatere bolj izpopolnjene vipavske jedi.
Zelo dobra je sama po sebi ali pa v kombinaciji z različnim sadjem in oreščki. Presenečeni boste, ko boste slišali, da se dobro »razume« tudi z žganci ali pršutom. Govorimo namreč o čokoladi. Špancem se gre zahvaliti kot začetnikom obdelave čokolade kot sladkarije, saj so v 16. stoletju postavili prvi obrat za izdelovanje čokolade. Priljubljenost se je sčasoma razširila tudi v druge države, dandanes spada kakav med najbolj cenjeno potrošniško blago na svetu. Maji, starodavna srednjeameriška civilizacija, so verjeli, da kakavovo drevo pripada bogovom. Bi tudi dandanes ljudje okus čokolade opisali kot božanskega? V tokratni oddaji Pod pokrovko smo se odločili to preveriti, zato vabljeni, da se Tini Lamovšek pridružite na obisku v čokoladnici Olimje in na tečaju izdelovanja pralin, ki ga organizira čokoladnica Rajska ptica. Foto: Tina Lamovšek
Zelo dobra je sama po sebi ali pa v kombinaciji z različnim sadjem in oreščki. Presenečeni boste, ko boste slišali, da se dobro »razume« tudi z žganci ali pršutom. Govorimo namreč o čokoladi. Špancem se gre zahvaliti kot začetnikom obdelave čokolade kot sladkarije, saj so v 16. stoletju postavili prvi obrat za izdelovanje čokolade. Priljubljenost se je sčasoma razširila tudi v druge države, dandanes spada kakav med najbolj cenjeno potrošniško blago na svetu. Maji, starodavna srednjeameriška civilizacija, so verjeli, da kakavovo drevo pripada bogovom. Bi tudi dandanes ljudje okus čokolade opisali kot božanskega? V tokratni oddaji Pod pokrovko smo se odločili to preveriti, zato vabljeni, da se Tini Lamovšek pridružite na obisku v čokoladnici Olimje in na tečaju izdelovanja pralin, ki ga organizira čokoladnica Rajska ptica. Foto: Tina Lamovšek
Beluš ali špargelj, z latinskim imenom Asparagus officinalis izvira iz Male Azije, kjer so jih domačini gojili in jedli že pred 2000 leti. Francozi pravijo: » Aprila naberi šparglje zase, maja za svojega gospodarja, junija pa za osla.« Zato pod pokrovko o špargljih ob pravem času. Kako in kje nabiramo divje, kako jih gojijo in na kaj moramo paziti, če jih kupujemo? Grki in Rimljani so jih uporabljali celo kot zdravilo proti zobobolu in kot zaščitni ukrep pri čebeljem piku. Danes vemo, da so beluši odličen diuretik in da so izredno bogati s kalijem, fosforjem, cinkom in jodom, vsebujejo folno kislino in imajo ogromno vitamina C. Kulinarično so vsestransko uporabni, za pokušino trije namigi: pomladanska mineštra s šparglji, špargljev narastek in špargljev sladoled. Oddajo je pripravil Bojan Leskovec. foto: Flickr/liz west
Beluš ali špargelj, z latinskim imenom Asparagus officinalis izvira iz Male Azije, kjer so jih domačini gojili in jedli že pred 2000 leti. Francozi pravijo: » Aprila naberi šparglje zase, maja za svojega gospodarja, junija pa za osla.« Zato pod pokrovko o špargljih ob pravem času. Kako in kje nabiramo divje, kako jih gojijo in na kaj moramo paziti, če jih kupujemo? Grki in Rimljani so jih uporabljali celo kot zdravilo proti zobobolu in kot zaščitni ukrep pri čebeljem piku. Danes vemo, da so beluši odličen diuretik in da so izredno bogati s kalijem, fosforjem, cinkom in jodom, vsebujejo folno kislino in imajo ogromno vitamina C. Kulinarično so vsestransko uporabni, za pokušino trije namigi: pomladanska mineštra s šparglji, špargljev narastek in špargljev sladoled. Oddajo je pripravil Bojan Leskovec. foto: Flickr/liz west
Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta. Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju. foto: Flickr/Caro Wallis
Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta. Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju. foto: Flickr/Caro Wallis
Pomlad prebuja naravo in z njo tudi kulinariko. To je le prvi razlog za obisk restavracije, drugi pa je zagotovo Teden restavracij, ki že četrto leto ponuja gastronomske užitke v najboljših restavracijah pri nas. Če ste seveda pravočasno rezervirali mizo. Gastronomska kritika Violeta in Uroš Mencinger, pobudnika Tedna restavracij pravita, da je akcija prerasla v gibanje. Degustacijski tri hodni meni za 15 evrov bodo vse do nedelje postregli v 82-ih restavracijah. Ena od teh je tudi Luda, sveža ponudba na kulinaričnem trgu, kjer ustvarjata Urška Dvoraček in Luka Nagode. Pokrovko tedna restavracij odkriva Urška Henigman. Foto: Antonio Ponte
Pomlad prebuja naravo in z njo tudi kulinariko. To je le prvi razlog za obisk restavracije, drugi pa je zagotovo Teden restavracij, ki že četrto leto ponuja gastronomske užitke v najboljših restavracijah pri nas. Če ste seveda pravočasno rezervirali mizo. Gastronomska kritika Violeta in Uroš Mencinger, pobudnika Tedna restavracij pravita, da je akcija prerasla v gibanje. Degustacijski tri hodni meni za 15 evrov bodo vse do nedelje postregli v 82-ih restavracijah. Ena od teh je tudi Luda, sveža ponudba na kulinaričnem trgu, kjer ustvarjata Urška Dvoraček in Luka Nagode. Pokrovko tedna restavracij odkriva Urška Henigman. Foto: Antonio Ponte
Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi, se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov. O tem bo govor v oddaji Pod pokrovko, ki jo je zakuhala Barbara Belehar Drnovšek.
Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi, se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov. O tem bo govor v oddaji Pod pokrovko, ki jo je zakuhala Barbara Belehar Drnovšek.
Čeprav hrano v današnji oddaji Pod pokrovko prevažajo na kolesu, ne gre za oddaljene kraje, ampak za domačo, pri nas pridelano hrano. Naš prvi sogovornik Bor Čeh pritegne pozornost mimoidočih s svojim retrovidezom in triciklom, drugi - Kristjan Pavlin - pa z Zelenim pujsom, kakor je poimenoval svojo prodajalno na štirih kolesih. Bor - gotovo ste že slišali za Trostreščke - je svojo ljubezen do starodobnih vozil unovčil z zamislijo, da bo prikolico tricikla, napolnjenega z dobrotami s kmetij na robu Ljubljane, pripeljal do meščanov, ki si želijo domače hrane, pa ne utegnejo ponjo. Kristjan pa k svoji ponudbi za vegetarijance in vegane, imenovani Organic Garden, privablja tudi mesojedce. Vabljeni torej na kulinarično vožnjo! Foto: Ed Yourdon (Flickr.com)
Čeprav hrano v današnji oddaji Pod pokrovko prevažajo na kolesu, ne gre za oddaljene kraje, ampak za domačo, pri nas pridelano hrano. Naš prvi sogovornik Bor Čeh pritegne pozornost mimoidočih s svojim retrovidezom in triciklom, drugi - Kristjan Pavlin - pa z Zelenim pujsom, kakor je poimenoval svojo prodajalno na štirih kolesih. Bor - gotovo ste že slišali za Trostreščke - je svojo ljubezen do starodobnih vozil unovčil z zamislijo, da bo prikolico tricikla, napolnjenega z dobrotami s kmetij na robu Ljubljane, pripeljal do meščanov, ki si želijo domače hrane, pa ne utegnejo ponjo. Kristjan pa k svoji ponudbi za vegetarijance in vegane, imenovani Organic Garden, privablja tudi mesojedce. Vabljeni torej na kulinarično vožnjo! Foto: Ed Yourdon (Flickr.com)
Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je japonski kuhar Yoshi predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib, Japonko Megumi pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma
Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je japonski kuhar Yoshi predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib, Japonko Megumi pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma
Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci. Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life. Oddajo Pod pokrovko pripravljata Tina Lamovšek in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Tina Lamovšek
Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci. Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life. Oddajo Pod pokrovko pripravljata Tina Lamovšek in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Tina Lamovšek
S pepelnično sredo se je začel post. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo šli za okusom nekaterih starih jedi z loškega območja. Loško smojko, alelujo, medlo in mešanico naj bi v tisočletnem mestu pripravljali že v srednjem veku in se z njimi otepali hude lakote, pripovedujejo legende. Repa in prosena kaša sta do danes ostali glavni sestavini teh skromnih jedi, a jim gospodinje in gostinci v sodobnejših različicah pridajo še kakšno. Omenjene baročne jedi so našle tudi mesto v spremljevalni ponudbi ob letošnjih uprizoritvah Škofjeloškega pasijona. Pod pokrovko je pokukala Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Cveto Sonc
S pepelnično sredo se je začel post. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo šli za okusom nekaterih starih jedi z loškega območja. Loško smojko, alelujo, medlo in mešanico naj bi v tisočletnem mestu pripravljali že v srednjem veku in se z njimi otepali hude lakote, pripovedujejo legende. Repa in prosena kaša sta do danes ostali glavni sestavini teh skromnih jedi, a jim gospodinje in gostinci v sodobnejših različicah pridajo še kakšno. Omenjene baročne jedi so našle tudi mesto v spremljevalni ponudbi ob letošnjih uprizoritvah Škofjeloškega pasijona. Pod pokrovko je pokukala Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Cveto Sonc
Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha. Foto: Tina Lamovšek
Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha. Foto: Tina Lamovšek
V oddaji Pod pokrovko smo spoznali tri značilna kraška zelišča – timijan, žajbelj in šetraj. Slabi kraški pogoji za rast jim dajejo še dodatno aromatičnost, česar se zaveda tudi kuharska mojstrica Ksenija Krajšek Mahorčič, ki omenjena zelišča vključuje v tradicionalne brkinsko-kraške jedi. Te pripravlja na modern način po smernicah vrhunske kulinarike.
V oddaji Pod pokrovko smo spoznali tri značilna kraška zelišča – timijan, žajbelj in šetraj. Slabi kraški pogoji za rast jim dajejo še dodatno aromatičnost, česar se zaveda tudi kuharska mojstrica Ksenija Krajšek Mahorčič, ki omenjena zelišča vključuje v tradicionalne brkinsko-kraške jedi. Te pripravlja na modern način po smernicah vrhunske kulinarike.
Prikupna majhna slaščica, na prvi pogled precej podobna muffinu, je svoje ime dobila v 50. letih. Ker so med pripravo njene sestavine merili s skodelicami in jo v njih tudi pekli, so jo poimenovali »mala skodelična tortica« - cupcake. V oddaji Pod pokrovko bomo spoznali fenomen, ki se počasi a vztrajno vrača na police slaščičarn, vse pogosteje pa ga najdemo tudi na kavarniških menijih. Leta 2008 so bili recepti za male tortice najbolj iskani recepti na Googlu, v zadnjem času pa tudi pri nas nastajajo slaščičarne, specializirane za pripravo te estetske sladice. Pod pokrovko oziroma bolje rečeno v pečico je pokukala Darja Pograjc. (foto: Metka Bokal)
Prikupna majhna slaščica, na prvi pogled precej podobna muffinu, je svoje ime dobila v 50. letih. Ker so med pripravo njene sestavine merili s skodelicami in jo v njih tudi pekli, so jo poimenovali »mala skodelična tortica« - cupcake. V oddaji Pod pokrovko bomo spoznali fenomen, ki se počasi a vztrajno vrača na police slaščičarn, vse pogosteje pa ga najdemo tudi na kavarniških menijih. Leta 2008 so bili recepti za male tortice najbolj iskani recepti na Googlu, v zadnjem času pa tudi pri nas nastajajo slaščičarne, specializirane za pripravo te estetske sladice. Pod pokrovko oziroma bolje rečeno v pečico je pokukala Darja Pograjc. (foto: Metka Bokal)
Ko rečemo »polžja kulinarika« nimamo v mislih »slow food-a« z večjim številom hodov in časovno dimenzijo nekajurnega prehranjevanja. Slovenci ne spadamo med polželjubce, tudi v restavracijah na jedilnikih komajda najdemo polže. Verjetno imamo do polžev predsodek, da so sluzaste mišice, ki jih lahko žvečimo in žvečimo, brez posebnega kulinaričnega užitka. A predsodek ni upravičen. Meso polžev ima visoko hranilno vrednost, vsebuje denimo za 30 odstotkov več beljakovin kot kokošja jajca. Polži so zaradi svoje sluzi zelo cenjeni v farmaciji in kozmetični industriji, prav tako so vse bolj iskani tudi v kulinariki. Kuharski mojstri iz njih pripravljajo paštete, juhe, torteline, odlični so v omakah, osvežilno slastni v solatah. Pod pokrovko, ki jo je pripravil Bojan Leskovec so tokrat v glavni vlogi polži.
Ko rečemo »polžja kulinarika« nimamo v mislih »slow food-a« z večjim številom hodov in časovno dimenzijo nekajurnega prehranjevanja. Slovenci ne spadamo med polželjubce, tudi v restavracijah na jedilnikih komajda najdemo polže. Verjetno imamo do polžev predsodek, da so sluzaste mišice, ki jih lahko žvečimo in žvečimo, brez posebnega kulinaričnega užitka. A predsodek ni upravičen. Meso polžev ima visoko hranilno vrednost, vsebuje denimo za 30 odstotkov več beljakovin kot kokošja jajca. Polži so zaradi svoje sluzi zelo cenjeni v farmaciji in kozmetični industriji, prav tako so vse bolj iskani tudi v kulinariki. Kuharski mojstri iz njih pripravljajo paštete, juhe, torteline, odlični so v omakah, osvežilno slastni v solatah. Pod pokrovko, ki jo je pripravil Bojan Leskovec so tokrat v glavni vlogi polži.
Zaradi čudovite oblike je gotovo najlepši med radiči, a goriška vrtnica - kot še pravijo solkanskemu radiču - piše tudi številne zgodovinske zgodbe. Zaradi zahtevnosti so njegovo pridelavo skoraj opustili. Danes za gostince in gurmane predstavlja pravo poslastico, za redke pridelovalce pa dodaten vir zaslužka. Iz zemlje na krožnik je solkanski radič v oddaji Pod pokrovko pospremila novinarka Ana Skrt.
Zaradi čudovite oblike je gotovo najlepši med radiči, a goriška vrtnica - kot še pravijo solkanskemu radiču - piše tudi številne zgodovinske zgodbe. Zaradi zahtevnosti so njegovo pridelavo skoraj opustili. Danes za gostince in gurmane predstavlja pravo poslastico, za redke pridelovalce pa dodaten vir zaslužka. Iz zemlje na krožnik je solkanski radič v oddaji Pod pokrovko pospremila novinarka Ana Skrt.
Kuharske knjige se iz fizičnih oblik prek televizijskih ekranov selijo na splet tudi v obliki t.i. kuharskih oziroma food blogov. Dandanes jih imamo na voljo kar nekaj. Nekateri se specializirajo le za določeno vrsto jedi, kot so sladice ali presna hrana, spet drugi se prepustijo svoji gurmanski žilici. Čemu lahko pripišemo priljubljenost kuharskih blogov ter zakaj govorimo o fetišizaciji hrane in gastronomskem hedonizmu? V oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej odpravili na splet ter iskali recepte in prste, ki so jih spisali. Foto: oh it's amanda (Flickr)
Kuharske knjige se iz fizičnih oblik prek televizijskih ekranov selijo na splet tudi v obliki t.i. kuharskih oziroma food blogov. Dandanes jih imamo na voljo kar nekaj. Nekateri se specializirajo le za določeno vrsto jedi, kot so sladice ali presna hrana, spet drugi se prepustijo svoji gurmanski žilici. Čemu lahko pripišemo priljubljenost kuharskih blogov ter zakaj govorimo o fetišizaciji hrane in gastronomskem hedonizmu? V oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej odpravili na splet ter iskali recepte in prste, ki so jih spisali. Foto: oh it's amanda (Flickr)
Med, cimet in ostale začimbe - nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Tako nam december prikliče pred oči ne samo podobe okrašenega mesta, temveč tudi lectov in medenjakov, ki se bohotijo predvsem na prazničnih stojnicah. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi nekajstoletno tradicijo, eno poglavitnih opravil medičarjev, ki jim po navadi pravimo kar lectarji, pa je oblikovanje živobarvnih lectovih src in drugih medenih piškotov. Vabljeni k poslušanju oddaje Pod pokrovko, ki bo sladka kot med. Pripravila jo je Tina Lamovšek. Foto: Liliana Fuchs (Flickr)
Med, cimet in ostale začimbe - nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Tako nam december prikliče pred oči ne samo podobe okrašenega mesta, temveč tudi lectov in medenjakov, ki se bohotijo predvsem na prazničnih stojnicah. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi nekajstoletno tradicijo, eno poglavitnih opravil medičarjev, ki jim po navadi pravimo kar lectarji, pa je oblikovanje živobarvnih lectovih src in drugih medenih piškotov. Vabljeni k poslušanju oddaje Pod pokrovko, ki bo sladka kot med. Pripravila jo je Tina Lamovšek. Foto: Liliana Fuchs (Flickr)
Spletni portal Šolski lonec sta zakuhala Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut Jožef Štefan. Z njim želijo spodbujati bolj zdravo prehranjevanje in gibanje otrok. Zdrava in uravnotežena prehrana je namreč v času rasti in odraščanja zelo pomembna. Prehranjevalni vzorci se vzpostavijo zelo zgodaj in povsem uporabni nasveti, odgovori, recepti in dobre prakse – zbrani na enem mestu, pridejo še kako prav. O zdravi prehrani v tokratni oddaji Pod pokrovko razmišljajo otroci z Osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani, sogovornika Barbare B. Drnovšek pa sta mag. Rok Poličnik in doc. dr. Barbara Koroušić Seljak.
Spletni portal Šolski lonec sta zakuhala Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut Jožef Štefan. Z njim želijo spodbujati bolj zdravo prehranjevanje in gibanje otrok. Zdrava in uravnotežena prehrana je namreč v času rasti in odraščanja zelo pomembna. Prehranjevalni vzorci se vzpostavijo zelo zgodaj in povsem uporabni nasveti, odgovori, recepti in dobre prakse – zbrani na enem mestu, pridejo še kako prav. O zdravi prehrani v tokratni oddaji Pod pokrovko razmišljajo otroci z Osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani, sogovornika Barbare B. Drnovšek pa sta mag. Rok Poličnik in doc. dr. Barbara Koroušić Seljak.
Če bi želeli prešteti vse kuharske oddaje, ki so v enem tednu na sporedu, bi nam verjetno zmanjkalo prstov na rokah. Kar nakenkrat kuhamo vsi, če ne za štedilnikom, pa vsaj iz naslonjača. V tokratni oddaji Pod pokrovko je Ana Skrt raziskala fenomen kuharskih oddaj in njihov vpliv na spremembe v družbi. njeni sogovorniki so televizijski kuharji Rudolph Van Veen, Damjan Babič, Luka Novak in Valentina Smej Novak ter strokovnjak za trženje dr. Miro Kline. Foto: Flickr/jonasfotograf.se
Če bi želeli prešteti vse kuharske oddaje, ki so v enem tednu na sporedu, bi nam verjetno zmanjkalo prstov na rokah. Kar nakenkrat kuhamo vsi, če ne za štedilnikom, pa vsaj iz naslonjača. V tokratni oddaji Pod pokrovko je Ana Skrt raziskala fenomen kuharskih oddaj in njihov vpliv na spremembe v družbi. njeni sogovorniki so televizijski kuharji Rudolph Van Veen, Damjan Babič, Luka Novak in Valentina Smej Novak ter strokovnjak za trženje dr. Miro Kline. Foto: Flickr/jonasfotograf.se
Buče se ponašajo z nazivom, da so ena izmed najstarejših zelenjav na svetu. Te staroindijanske kulturne rastline so v Evropo prinesli španski pomorščaki. Kmalu so se razširile po vsej celini. K njihovi vsestranski uporabi in gojenju je pripomoglo spoznanje ne samo o dobrem in polnem okusu, temveč tudi o njihovem zdravilnem delovanju. Buče - za hrano jih uporabljajo tako ljudje kot živali - pa gotovo največji sloves uživajo v Prlekiji in Prekmurju. Eden najprepoznavnejših izdelkov je bučno olje. Oddaja Pod pokrovko, njena avtorica je Tina Lamovšek, se je tako odpravila v severovzhodni del Slovenije. Tam je odkrivala navade, ki so se spletle ob prebiranju bučnih semen ter preizkusila običajne in neobičajne recepte. Foto: Jeremy Seitz (Flickr)
Buče se ponašajo z nazivom, da so ena izmed najstarejših zelenjav na svetu. Te staroindijanske kulturne rastline so v Evropo prinesli španski pomorščaki. Kmalu so se razširile po vsej celini. K njihovi vsestranski uporabi in gojenju je pripomoglo spoznanje ne samo o dobrem in polnem okusu, temveč tudi o njihovem zdravilnem delovanju. Buče - za hrano jih uporabljajo tako ljudje kot živali - pa gotovo največji sloves uživajo v Prlekiji in Prekmurju. Eden najprepoznavnejših izdelkov je bučno olje. Oddaja Pod pokrovko, njena avtorica je Tina Lamovšek, se je tako odpravila v severovzhodni del Slovenije. Tam je odkrivala navade, ki so se spletle ob prebiranju bučnih semen ter preizkusila običajne in neobičajne recepte. Foto: Jeremy Seitz (Flickr)
Podnebje je pomemben dejavnik pri oblikovanju prehranjevalnih navad ljudi in izbora sestavin, ki zaidejo pod našo pokrovko. Če severnjakom bolj prija topla enolončnica iz relativno revne bere plodov, ki v hladnem podnebju uspevajo, pa se v toplih krajih, zlasti v južnem Mediteranu, še bolj pa na območjih z večnim poletjem in obilico padavin, lahko pohvalijo s celo vrsto okusnih in sočnih plodov narave. V pričakovanju hladnih dni, ki so pred nami, s tokratno oddajo Pod pokrovko v radijski eter prinašamo nekaj sonca, morja in poletja. Odhajamo v Dominikansko republiko, na antilski otok Hispaniola, čigar podnebje in zgodovina sta močno vplivala na razvoj tamkajšnje kulture in kulinarike. Oddajo je pripravil Peter Močnik.
Podnebje je pomemben dejavnik pri oblikovanju prehranjevalnih navad ljudi in izbora sestavin, ki zaidejo pod našo pokrovko. Če severnjakom bolj prija topla enolončnica iz relativno revne bere plodov, ki v hladnem podnebju uspevajo, pa se v toplih krajih, zlasti v južnem Mediteranu, še bolj pa na območjih z večnim poletjem in obilico padavin, lahko pohvalijo s celo vrsto okusnih in sočnih plodov narave. V pričakovanju hladnih dni, ki so pred nami, s tokratno oddajo Pod pokrovko v radijski eter prinašamo nekaj sonca, morja in poletja. Odhajamo v Dominikansko republiko, na antilski otok Hispaniola, čigar podnebje in zgodovina sta močno vplivala na razvoj tamkajšnje kulture in kulinarike. Oddajo je pripravil Peter Močnik.
Česen je bil do devetdesetih let prejšnjega stoletja pomembna vrtnina, ki je marsikateri manjši kmetiji prinesla dohodek, po osamosvojitvi Slovenije pa se je položaj spremenil: predvsem naši mesarji so odkrili posušen česen, trgovci pa hitro za njimi še poceni kitajski česen. A v novem tisočletju se le zavedamo pomena in vrednosti te domače pridelane zelenjadnice značilnega vonja, pri kateri ne gre zanemariti njenega zdravilnega delovanja. Katere sorte rešujejo krizo slovenskega česna na trgovskih policah? V kakšnem odnosu sta vlaga in česen? Kaj je treba vedeti o spravilu česna? V tokratni oddaji Pod pokrovko, pripravila jo je Tina Lamovšek, bo torej zadišalo po česnu. Foto: Hafiz Issadeen (Flickr)
Česen je bil do devetdesetih let prejšnjega stoletja pomembna vrtnina, ki je marsikateri manjši kmetiji prinesla dohodek, po osamosvojitvi Slovenije pa se je položaj spremenil: predvsem naši mesarji so odkrili posušen česen, trgovci pa hitro za njimi še poceni kitajski česen. A v novem tisočletju se le zavedamo pomena in vrednosti te domače pridelane zelenjadnice značilnega vonja, pri kateri ne gre zanemariti njenega zdravilnega delovanja. Katere sorte rešujejo krizo slovenskega česna na trgovskih policah? V kakšnem odnosu sta vlaga in česen? Kaj je treba vedeti o spravilu česna? V tokratni oddaji Pod pokrovko, pripravila jo je Tina Lamovšek, bo torej zadišalo po česnu. Foto: Hafiz Issadeen (Flickr)
Ana Skrt bo v oddaji Pod Pokrovko na pot pospremila slovensko mladinsko in člansko kuharsko reprezentanco, ki se konec meseca odpravljata v Luksemburg na Svetovno prvenstvo. Izbrani kuharji nam bomo predstavili jedi, s katerimi želijo prepričati komisijo in suvereno poseči po najžlahtnejši medalji. Foto: Lado
Ana Skrt bo v oddaji Pod Pokrovko na pot pospremila slovensko mladinsko in člansko kuharsko reprezentanco, ki se konec meseca odpravljata v Luksemburg na Svetovno prvenstvo. Izbrani kuharji nam bomo predstavili jedi, s katerimi želijo prepričati komisijo in suvereno poseči po najžlahtnejši medalji. Foto: Lado
Vsaka država se ponaša s svojo značilno kavarniško kulturo, mi pa bomo Pod pokrovko tokrat raziskali kavarne, ki so se s svojimi koncepti oddaljile od tipičnih kavarniških prostorov in razvile svoj, edinstven pristop. Oglasili smo se v slovenski kavarni, kjer kavo pražijo, meljejo in pripravljajo sami, še posebej pa so ponosni na pripravo kav z uporabo t.i. filter tehnike. Sprehodili se bomo po živalskih in manga kavarnah na Japonskem, pokukali pa smo tudi v Ziferblat, kavarno, kjer plačaš čas, ne količine kave, čaja ali piškotov, ki jih tam zaužiješ. Nenavadna ideja izvira iz Rusije in se uspešno širi prek meja te države. Na skodelico dišeče kave vas vabi Darja Pograjc. Foto: Flickr
Vsaka država se ponaša s svojo značilno kavarniško kulturo, mi pa bomo Pod pokrovko tokrat raziskali kavarne, ki so se s svojimi koncepti oddaljile od tipičnih kavarniških prostorov in razvile svoj, edinstven pristop. Oglasili smo se v slovenski kavarni, kjer kavo pražijo, meljejo in pripravljajo sami, še posebej pa so ponosni na pripravo kav z uporabo t.i. filter tehnike. Sprehodili se bomo po živalskih in manga kavarnah na Japonskem, pokukali pa smo tudi v Ziferblat, kavarno, kjer plačaš čas, ne količine kave, čaja ali piškotov, ki jih tam zaužiješ. Nenavadna ideja izvira iz Rusije in se uspešno širi prek meja te države. Na skodelico dišeče kave vas vabi Darja Pograjc. Foto: Flickr
Največji marmeladarji v Evropi so Angleži in Francozi. Prvi si pripisujejo celo, da so jo odkrili, čeprav lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da so kutine z medom konzervirali že Rimljani in jed imenovali "marmelo". Verjeli so, da odganja zle duhove. "Marmelade so za razvajanje", pravi Jurij Clemenz. S soprogo Vojko Žgavec Clemenz sta jih sprva kuhala iz ljubega veselja, zase in za prijatelje, pred dvema letoma pa sta ustvarila blagovno znamko, ki zdaj navdušuje tudi tujino. V septembrski številki Alpe Adria magazina je njuna marmelada ocenjena z besedama "molto buono". Pred drugim mednarodnim festivalom Marmelada v Šentrupertu se bomo v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Barbara B. Drnovšek, razvajali z različnimi okusi, ki jih lahko shranimo v kozarec. Foto: Flickr, cc
Največji marmeladarji v Evropi so Angleži in Francozi. Prvi si pripisujejo celo, da so jo odkrili, čeprav lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da so kutine z medom konzervirali že Rimljani in jed imenovali "marmelo". Verjeli so, da odganja zle duhove. "Marmelade so za razvajanje", pravi Jurij Clemenz. S soprogo Vojko Žgavec Clemenz sta jih sprva kuhala iz ljubega veselja, zase in za prijatelje, pred dvema letoma pa sta ustvarila blagovno znamko, ki zdaj navdušuje tudi tujino. V septembrski številki Alpe Adria magazina je njuna marmelada ocenjena z besedama "molto buono". Pred drugim mednarodnim festivalom Marmelada v Šentrupertu se bomo v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Barbara B. Drnovšek, razvajali z različnimi okusi, ki jih lahko shranimo v kozarec. Foto: Flickr, cc
Strokovnjaki priporočajo, da ribe uživamo najmanj dvakrat na teden. Zmotno je prepričanje, da ribe spadajo predvsem na poletne jedilnike, saj sezona najboljših rib prihaja prav jeseni in pozimi. Kateri dan v tednu je najboljši za obisk ribarnice, kaj nam sporoča bordo rdeči rumenoplavuti tun in zakaj poznavalci nekaterih rib ne kupijo nikoli? Pohod po ribarnici bo imel tudi jasno začrtan kulinarični cilj. Izbrano in kupljeno v ribarnici bosta Bojan Leskovec in Klemen Košir spremenila v ribji namaz, šavor in solato z morskim psom. Pod pokrovko pa bo brbotala tudi lahka, krepčilna ribja juha.
Strokovnjaki priporočajo, da ribe uživamo najmanj dvakrat na teden. Zmotno je prepričanje, da ribe spadajo predvsem na poletne jedilnike, saj sezona najboljših rib prihaja prav jeseni in pozimi. Kateri dan v tednu je najboljši za obisk ribarnice, kaj nam sporoča bordo rdeči rumenoplavuti tun in zakaj poznavalci nekaterih rib ne kupijo nikoli? Pohod po ribarnici bo imel tudi jasno začrtan kulinarični cilj. Izbrano in kupljeno v ribarnici bosta Bojan Leskovec in Klemen Košir spremenila v ribji namaz, šavor in solato z morskim psom. Pod pokrovko pa bo brbotala tudi lahka, krepčilna ribja juha.
Pod pokrovko bomo spoznali abc španske gastronomije. Ta država na Pirenejskem polotoku se ponaša s skoraj dvestotimi restavracijami z Michelinovo zvezdico, po svetu pa so zelo poznani tapasi, paelja in seveda španski pršut. Ponosni so tudi na svoja vina, ki so ob prigrizku pravi razlog za druženje. Oddajo je pripravila Ana Skrt.
Pod pokrovko bomo spoznali abc španske gastronomije. Ta država na Pirenejskem polotoku se ponaša s skoraj dvestotimi restavracijami z Michelinovo zvezdico, po svetu pa so zelo poznani tapasi, paelja in seveda španski pršut. Ponosni so tudi na svoja vina, ki so ob prigrizku pravi razlog za druženje. Oddajo je pripravila Ana Skrt.
Pod pokrovko smo tokrat zakuhali krompirjevo zgodbo. Prelistali smo knjigo dr. Darje Kocjan Ačko iz Biotehniške fakultete, ki se je strokovno spopadla s tem zgodovinsko pomembnim gomoljem tudi za Slovence, na kmetiji Rozman Habinc v Podnartu smo preverili letošnjo bero in ga zajeli zvrhano žlico v eni od gostiln v Šenčurju, kjer so mu postavili tudi spomenik. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Pod pokrovko smo tokrat zakuhali krompirjevo zgodbo. Prelistali smo knjigo dr. Darje Kocjan Ačko iz Biotehniške fakultete, ki se je strokovno spopadla s tem zgodovinsko pomembnim gomoljem tudi za Slovence, na kmetiji Rozman Habinc v Podnartu smo preverili letošnjo bero in ga zajeli zvrhano žlico v eni od gostiln v Šenčurju, kjer so mu postavili tudi spomenik. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Skuhna – svetovna kuhinja po slovensko je najprej nastala kot ideja o kateringu in delavnicah spoznavanja kulinarike svetovnega juga. Ker so bili ljudje navdušeni nad jedmi, se je ekipa odločila, da v okviru socialnega podjetništva odpre čisto pravo gostilno. V tokratni oddaji bo Ana Skrt predstavila domače jedi iz Indije, Kolumbije in Kenije. Foto: Robert Bogataj
Skuhna – svetovna kuhinja po slovensko je najprej nastala kot ideja o kateringu in delavnicah spoznavanja kulinarike svetovnega juga. Ker so bili ljudje navdušeni nad jedmi, se je ekipa odločila, da v okviru socialnega podjetništva odpre čisto pravo gostilno. V tokratni oddaji bo Ana Skrt predstavila domače jedi iz Indije, Kolumbije in Kenije. Foto: Robert Bogataj
Kuhanje ni več samo gospodinjska nuja, družinska kuharija postaja raziskovanje in zabava hkrati. Kuhinja je polje kreativnosti in improvizacije. Veliko so k temu pripomogle kuharske knjige, ki tudi pri nas spadajo med najbolje prodajane knjižne žanre. Kuharice so lahko globalne ali nacionalno obarvane, tematsko zaokrožene, zazrte v tradicijo ali modno naravnane. Nedavni prvi KulinArtfest je v središče postavil prav kuharske knjige. Avtorji in založniki so razmišljali o fenomenu priljubljenosti kuharic, o tem, kaj je dobra kuharska knjiga, ali bomo v prihodnosti med kuho še listali po klasični kuharici ali pa bomo s prsti »popackali« elektronsko tablico. Oddajo je pripravil Bojan Leskovec. Foto: Flickr/Tanja Nagel
Kuhanje ni več samo gospodinjska nuja, družinska kuharija postaja raziskovanje in zabava hkrati. Kuhinja je polje kreativnosti in improvizacije. Veliko so k temu pripomogle kuharske knjige, ki tudi pri nas spadajo med najbolje prodajane knjižne žanre. Kuharice so lahko globalne ali nacionalno obarvane, tematsko zaokrožene, zazrte v tradicijo ali modno naravnane. Nedavni prvi KulinArtfest je v središče postavil prav kuharske knjige. Avtorji in založniki so razmišljali o fenomenu priljubljenosti kuharic, o tem, kaj je dobra kuharska knjiga, ali bomo v prihodnosti med kuho še listali po klasični kuharici ali pa bomo s prsti »popackali« elektronsko tablico. Oddajo je pripravil Bojan Leskovec. Foto: Flickr/Tanja Nagel
Izviralo naj bi iz Mezopotamije, kjer so ga uvrščali med osnovna živila. Omenja se celo v Hamurabijevem zakoniku in v epu o Gilgamešu, stari Egipčani so ga imenovali pijača bogov. Velja za najstarejšo in danes najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Navkljub stigmi, da je pijača nižjih slojev in da zaradi vsebnosti alkohola škoduje, se pivo vse bolj uveljavlja tudi v najboljših restavracijah po svetu, ne le kot dopolnilo k obroku, temveč tudi za pripravo kulinaričnih dobrot. Od golaža, mesa in zelenjave, do priprave ribjih jedi in sladic. Pivo se prav tako dobro poda raznim kuharskim tehnikam, od mariniranja, deglaziranja, pečenja ali praženja. O varjenju in vrstah piva ter uporabi v kulinariki bomo govorili v tokratni oddaji Pod pokrovko. Pripravlja: Peter Močnik.
Izviralo naj bi iz Mezopotamije, kjer so ga uvrščali med osnovna živila. Omenja se celo v Hamurabijevem zakoniku in v epu o Gilgamešu, stari Egipčani so ga imenovali pijača bogov. Velja za najstarejšo in danes najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Navkljub stigmi, da je pijača nižjih slojev in da zaradi vsebnosti alkohola škoduje, se pivo vse bolj uveljavlja tudi v najboljših restavracijah po svetu, ne le kot dopolnilo k obroku, temveč tudi za pripravo kulinaričnih dobrot. Od golaža, mesa in zelenjave, do priprave ribjih jedi in sladic. Pivo se prav tako dobro poda raznim kuharskim tehnikam, od mariniranja, deglaziranja, pečenja ali praženja. O varjenju in vrstah piva ter uporabi v kulinariki bomo govorili v tokratni oddaji Pod pokrovko. Pripravlja: Peter Močnik.
Enolično prehranjevanje z veliko energijsko gostoto sčasoma vodi do povečanja telesne teže in pojava debelosti. Zdrav način prehranjevanja in pester izbor hrane bi morala biti pravilo vsake družine. Zmotno je prepričanje, da je priprava zdravega obroka zapleteno, da nam vzame veliko časa in da je zdravo tudi drago. Pod pokrovko tokrat kopica preprostih receptov za zdrav in krepak zajtrk, slastno kosilo in ne preveč »težko« večerjo za otroke in mladostnike, težko pa se jim bodo uprli tudi odrasli. Pravzaprav bo izginila ločnica med kulinariko odraslih in otrok, še posebej, ker otroci lahko sodelujejo in pomagajo v zabavno kreativnem laboratoriju, imenovanem kuhinja. Prisluhnite ščepcu gastronomije na prvem v oddaji Pod pokrovko. Pripravlja Bojan Leskovec.
Enolično prehranjevanje z veliko energijsko gostoto sčasoma vodi do povečanja telesne teže in pojava debelosti. Zdrav način prehranjevanja in pester izbor hrane bi morala biti pravilo vsake družine. Zmotno je prepričanje, da je priprava zdravega obroka zapleteno, da nam vzame veliko časa in da je zdravo tudi drago. Pod pokrovko tokrat kopica preprostih receptov za zdrav in krepak zajtrk, slastno kosilo in ne preveč »težko« večerjo za otroke in mladostnike, težko pa se jim bodo uprli tudi odrasli. Pravzaprav bo izginila ločnica med kulinariko odraslih in otrok, še posebej, ker otroci lahko sodelujejo in pomagajo v zabavno kreativnem laboratoriju, imenovanem kuhinja. Prisluhnite ščepcu gastronomije na prvem v oddaji Pod pokrovko. Pripravlja Bojan Leskovec.
Kvarnerski škampi slovijo kot eni najbolj okusnih. Čeprav nihče ne more v celoti razložiti, zakaj je tako pa so razlike očitne: prepoznamo jih po bledo rdeči barvi in imajo tanjši oklep, njihova posebnost pa je – pravijo strokovnjaki – v tem, da živijo v zelo plitkem morju z veliko izvirov pitne vode in so zato zelo mehki in sladki. Zaradi svoje čvrste strukture tkiva in sladko-slanega okusa ga pogosto uvrščajo na najbolj izbrane gastronomske sezname na svetu. V četrtkovi kulinarični oddaji Pod pokrovko se bomo v okviru potepanja po Opatiji skupaj s priznanim hrvaškim kuharjem Andrejem Barbierijem podali v svet kvarnerskega škampa, razložili, zakaj je tako cenjen in kako ga pripraviti, da ohrani okus, po katerem slovi.
Kvarnerski škampi slovijo kot eni najbolj okusnih. Čeprav nihče ne more v celoti razložiti, zakaj je tako pa so razlike očitne: prepoznamo jih po bledo rdeči barvi in imajo tanjši oklep, njihova posebnost pa je – pravijo strokovnjaki – v tem, da živijo v zelo plitkem morju z veliko izvirov pitne vode in so zato zelo mehki in sladki. Zaradi svoje čvrste strukture tkiva in sladko-slanega okusa ga pogosto uvrščajo na najbolj izbrane gastronomske sezname na svetu. V četrtkovi kulinarični oddaji Pod pokrovko se bomo v okviru potepanja po Opatiji skupaj s priznanim hrvaškim kuharjem Andrejem Barbierijem podali v svet kvarnerskega škampa, razložili, zakaj je tako cenjen in kako ga pripraviti, da ohrani okus, po katerem slovi.
Konoplja se mora v kulinariki otepati marsikaterega predsodka. Žal zaradi sorodstvenih vezi s prepovedano rastlino, ki vsebuje zloglasni THC, velika večina ljudi ne ve, da je industrijska konoplja pravzaprav zelo uporabna in koristna. Najpogostejši proizvod je hladno stiskano konopljino olje, ki je bogato z esencialnimi maščobnimi kislinami, vsebuje tudi veliko antioksidantov, zaradi nevsebnosti glutena ljudje s celiakijo radi posegajo po konopljini moki. V današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej posvečali navadni oz. industrijski konoplji.
Konoplja se mora v kulinariki otepati marsikaterega predsodka. Žal zaradi sorodstvenih vezi s prepovedano rastlino, ki vsebuje zloglasni THC, velika večina ljudi ne ve, da je industrijska konoplja pravzaprav zelo uporabna in koristna. Najpogostejši proizvod je hladno stiskano konopljino olje, ki je bogato z esencialnimi maščobnimi kislinami, vsebuje tudi veliko antioksidantov, zaradi nevsebnosti glutena ljudje s celiakijo radi posegajo po konopljini moki. V današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej posvečali navadni oz. industrijski konoplji.
Egipt poleg bogate in mistične zgodovine, ki privablja popotnike iz vsega sveta, obiskovalcem ponuja tudi čudovite kulinarične okuse. Egipčanska hrana ni nikoli skuhana v naprej, je vedno sveža in narezana na trakove, pa naj gre za zelenjavo ali meso. Značilno je prenašanje receptov iz roda v rod. Velja namreč, da lahko pravi kuharski mojster v Egiptu postane le tisti, ki je kulinarično znanje pridobil s pomočjo starejših, bolj izkušenih članov svoje družine. Preverili bomo ali to drži tudi za kuharske mojstre, ki so egipčanske restavracije odprli pri nas.
Egipt poleg bogate in mistične zgodovine, ki privablja popotnike iz vsega sveta, obiskovalcem ponuja tudi čudovite kulinarične okuse. Egipčanska hrana ni nikoli skuhana v naprej, je vedno sveža in narezana na trakove, pa naj gre za zelenjavo ali meso. Značilno je prenašanje receptov iz roda v rod. Velja namreč, da lahko pravi kuharski mojster v Egiptu postane le tisti, ki je kulinarično znanje pridobil s pomočjo starejših, bolj izkušenih članov svoje družine. Preverili bomo ali to drži tudi za kuharske mojstre, ki so egipčanske restavracije odprli pri nas.
Egipt poleg bogate in mistične zgodovine, ki privablja popotnike iz vsega sveta, obiskovalcem ponuja tudi čudovite kulinarične okuse. Egipčanska hrana ni nikoli skuhana v naprej, je vedno sveža in narezana na trakove, pa naj gre za zelenjavo ali meso. Značilno je prenašanje receptov iz roda v rod. Velja namreč, da lahko pravi kuharski mojster v Egiptu postane le tisti, ki je kulinarično znanje pridobil s pomočjo starejših, bolj izkušenih članov svoje družine. Preverili bomo ali to drži tudi za kuharske mojstre, ki so egipčanske restavracije odprli pri nas.
Egipt poleg bogate in mistične zgodovine, ki privablja popotnike iz vsega sveta, obiskovalcem ponuja tudi čudovite kulinarične okuse. Egipčanska hrana ni nikoli skuhana v naprej, je vedno sveža in narezana na trakove, pa naj gre za zelenjavo ali meso. Značilno je prenašanje receptov iz roda v rod. Velja namreč, da lahko pravi kuharski mojster v Egiptu postane le tisti, ki je kulinarično znanje pridobil s pomočjo starejših, bolj izkušenih članov svoje družine. Preverili bomo ali to drži tudi za kuharske mojstre, ki so egipčanske restavracije odprli pri nas.
Za turško kulinariko velja, da so nanjo vplivale skoraj vse bližnje kuhinje; od kavkaške in arabske do mediteranske in balkanske. V tokratni oddaji Pod pokrovko vam predstavljamo pristno domačo turško kulinariko, saj so nas na kosilo povabile štiri Turkinje, ki že dve leti živijo v Sloveniji. Ana Skrt je z njimi skuhala lečino juho in tradicionalno prilogo bulgur, izdale pa so jih tudi recept za pravo turško kavo, ki se od tiste, ki jo pijemo pri nas, razlikuje že po načinu priprave.
Za turško kulinariko velja, da so nanjo vplivale skoraj vse bližnje kuhinje; od kavkaške in arabske do mediteranske in balkanske. V tokratni oddaji Pod pokrovko vam predstavljamo pristno domačo turško kulinariko, saj so nas na kosilo povabile štiri Turkinje, ki že dve leti živijo v Sloveniji. Ana Skrt je z njimi skuhala lečino juho in tradicionalno prilogo bulgur, izdale pa so jih tudi recept za pravo turško kavo, ki se od tiste, ki jo pijemo pri nas, razlikuje že po načinu priprave.
Najprej bomo spregovorili o pomladnem Tednu restavracij, ko bodo meniji vrhunskih kuharjev po vsej Sloveniji dostopni za prijazno ceno. Prelistali bomo zadnji Michelinov vodič po evropskih prestolnicah, ki je posebno pozornost namenil skandinavski gastronomiji. Prvo zvezdico je med drugim prejela tudi restavracija Chef & Sommelier v Helsinkih, v kateri ustvarja eden od vodilnih finskih kuharjev Sasu Laukkonen, s katerim smo se pogovorili, ko se je pred kratkim mudil pri Ani Roš v Gostilni Na Gradu. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. (Foto: www.tedenrestavracij.si)
Najprej bomo spregovorili o pomladnem Tednu restavracij, ko bodo meniji vrhunskih kuharjev po vsej Sloveniji dostopni za prijazno ceno. Prelistali bomo zadnji Michelinov vodič po evropskih prestolnicah, ki je posebno pozornost namenil skandinavski gastronomiji. Prvo zvezdico je med drugim prejela tudi restavracija Chef & Sommelier v Helsinkih, v kateri ustvarja eden od vodilnih finskih kuharjev Sasu Laukkonen, s katerim smo se pogovorili, ko se je pred kratkim mudil pri Ani Roš v Gostilni Na Gradu. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. (Foto: www.tedenrestavracij.si)
Sajenje dreves, ki jih danes poznamo kot tepke, je po ljudskem izročilu ukazala Marija Terezija. Naši predniki so tepko poznali kot sadje. Za sladilo so jo uporabljali za kuhanje žganja, pa tudi kot sestavino različnih jedi. Tepka je sčasoma izgubila svojo uporabno vrednost, danes pa tudi po zaslugi drznih kuharskih pristopov zopet postaja del tradicionalne slovenske kulinarične izkušnje. Odpravili smo se v Vilo Podvin, kjer kuharski mojster Uroš Štefelin to vrsto hruške uporablja kot sestavino mnogih jedi, njegova najbrž najbolj poznana delikatesa pa je Kranjska klobasa s tepko. V tokratni oddaji Pod pokrovko združujemo drznost in inovativnost s pozabljeno tradicijo. Pripravlja Peter Močnik.
Sajenje dreves, ki jih danes poznamo kot tepke, je po ljudskem izročilu ukazala Marija Terezija. Naši predniki so tepko poznali kot sadje. Za sladilo so jo uporabljali za kuhanje žganja, pa tudi kot sestavino različnih jedi. Tepka je sčasoma izgubila svojo uporabno vrednost, danes pa tudi po zaslugi drznih kuharskih pristopov zopet postaja del tradicionalne slovenske kulinarične izkušnje. Odpravili smo se v Vilo Podvin, kjer kuharski mojster Uroš Štefelin to vrsto hruške uporablja kot sestavino mnogih jedi, njegova najbrž najbolj poznana delikatesa pa je Kranjska klobasa s tepko. V tokratni oddaji Pod pokrovko združujemo drznost in inovativnost s pozabljeno tradicijo. Pripravlja Peter Močnik.
Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo ‘nedelja’ opiše kot sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu. A le redkokatera gospodinja, ki takrat pripravlja kosilo, bi lahko rekla, da je to dan za počitek , saj jim priprava obroka po navadi vzame kar nekaj časa. Kot veste, so bile mize ob nedeljah – zlasti v preteklosti obložene bogatejše v primerjavi z ostalimi dnevi v tednu. S čim vse bo obložene miza, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pa v oddaji Pod pokrovko. Vir fotografije: Flicker, LexnGer
Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo ‘nedelja’ opiše kot sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu. A le redkokatera gospodinja, ki takrat pripravlja kosilo, bi lahko rekla, da je to dan za počitek , saj jim priprava obroka po navadi vzame kar nekaj časa. Kot veste, so bile mize ob nedeljah – zlasti v preteklosti obložene bogatejše v primerjavi z ostalimi dnevi v tednu. S čim vse bo obložene miza, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pa v oddaji Pod pokrovko. Vir fotografije: Flicker, LexnGer
Tik pred pričetkom svetovno znanega karnevala v Riu de Janeiru bomo na Prvem spoznavali brazilsko kuhinjo. Najprej kot jo je doživela popotnica Maja Horvat, ki je v največji južnoameriški državi preživela dva meseca. Način na katerega je potovala, ji je ponudil edinstveno priložnost spoznavanja vsakdanjih navad Brazilcev, povezanih s pripravo hrane. Odpravili smo se tudi v prvo brazilsko restavracijo v Sloveniji Rodizio do Brasil, kjer smo opazovali kuharskega mojstra med pripravo mesa na znamenitem žaru churrasco. Za konec vam bomo zaupali kako pripraviti caipirinho, najbolj priljubljeno brazilsko pijačo. Vse kar se tokrat skriva Pod pokrovko pa bodo začinili ritmi vroče sambe. Avtorica prispevka: Darja Pograjc
Tik pred pričetkom svetovno znanega karnevala v Riu de Janeiru bomo na Prvem spoznavali brazilsko kuhinjo. Najprej kot jo je doživela popotnica Maja Horvat, ki je v največji južnoameriški državi preživela dva meseca. Način na katerega je potovala, ji je ponudil edinstveno priložnost spoznavanja vsakdanjih navad Brazilcev, povezanih s pripravo hrane. Odpravili smo se tudi v prvo brazilsko restavracijo v Sloveniji Rodizio do Brasil, kjer smo opazovali kuharskega mojstra med pripravo mesa na znamenitem žaru churrasco. Za konec vam bomo zaupali kako pripraviti caipirinho, najbolj priljubljeno brazilsko pijačo. Vse kar se tokrat skriva Pod pokrovko pa bodo začinili ritmi vroče sambe. Avtorica prispevka: Darja Pograjc
Kari originalno izhaja iz Indije, številčna indijska in bangladeška skupnost v Veliki Britaniji pa ga je posodobila in preoblikovala v produkt, ki ga trži pod imenom Britanski kari. Uporablja se za pripravo ribjih, mesnih in zelenjavnih jedi, sestavlja pa 12 do 15 osnovnih začimb kot so kurkuma, ingver, koriander, kumina, kardamom, poper in muškatni orešček. Sestava kari mešanice je odvisna od nacionalne ali regionalne tradicije, verskih praks, celo od družinskega okusa in je pogosto skrbno varovana družinska skrivnost. Okusi karija se tako lahko razlikujejo od restavracije do restavracije. V tokratni oddaji Pod pokrovko smo obiskali 3. Festival britanskega karija. Odkrivamo skrivnostni svet začimb in pripravljamo čisto pravi piščančji kari.
Kari originalno izhaja iz Indije, številčna indijska in bangladeška skupnost v Veliki Britaniji pa ga je posodobila in preoblikovala v produkt, ki ga trži pod imenom Britanski kari. Uporablja se za pripravo ribjih, mesnih in zelenjavnih jedi, sestavlja pa 12 do 15 osnovnih začimb kot so kurkuma, ingver, koriander, kumina, kardamom, poper in muškatni orešček. Sestava kari mešanice je odvisna od nacionalne ali regionalne tradicije, verskih praks, celo od družinskega okusa in je pogosto skrbno varovana družinska skrivnost. Okusi karija se tako lahko razlikujejo od restavracije do restavracije. V tokratni oddaji Pod pokrovko smo obiskali 3. Festival britanskega karija. Odkrivamo skrivnostni svet začimb in pripravljamo čisto pravi piščančji kari.
Ko je Združenje za promocijo italijanske kulture in jezika Danteja Aligherija pred leti opravilo spletno anketo, s katero so želeli izvedeti, katera beseda v tujini najbolj zaznamuje Italijo, je bil odgovor pizza. V tokratni oddaji bo govor o izvoru in pohodu te značilne italijanske jedi po svetu, smernicah in malih skrivnostih. Pred mikrofon smo povabili italijanskega picopeka Giovannija Melisa in Nedeljka Krejiča iz ljubljanskega Foculusa.
Ko je Združenje za promocijo italijanske kulture in jezika Danteja Aligherija pred leti opravilo spletno anketo, s katero so želeli izvedeti, katera beseda v tujini najbolj zaznamuje Italijo, je bil odgovor pizza. V tokratni oddaji bo govor o izvoru in pohodu te značilne italijanske jedi po svetu, smernicah in malih skrivnostih. Pred mikrofon smo povabili italijanskega picopeka Giovannija Melisa in Nedeljka Krejiča iz ljubljanskega Foculusa.
Tokrat se odpravljamo na ulico, kamor se prikrade tudi vonj in okus hitro pripravljene hrane. V ponudbi v Sloveniji se najbolj odraža vpliv balkanske in mediteranske kuhinje. Ta najpogosteje zajema repertoar od bureka prek pice do kebaba in čevapčičev.
Tokrat se odpravljamo na ulico, kamor se prikrade tudi vonj in okus hitro pripravljene hrane. V ponudbi v Sloveniji se najbolj odraža vpliv balkanske in mediteranske kuhinje. Ta najpogosteje zajema repertoar od bureka prek pice do kebaba in čevapčičev.
V tokratni oddaji je govor o "cuisine francaise". Glavna protagonista sta Francoz Benjamin Launay, ki si je v ljubljanskem hotelu Vander ustvaril svoj značilni kulinarični svet in filozof dr. Luka Omladič, ki se je s pojmom francoska kuhinja srečal pred leti ob prevodu knjige Fiziologija okusa, ki jo je napisal francoski izumitelj gastronomije Brillat-Savarin.
V tokratni oddaji je govor o "cuisine francaise". Glavna protagonista sta Francoz Benjamin Launay, ki si je v ljubljanskem hotelu Vander ustvaril svoj značilni kulinarični svet in filozof dr. Luka Omladič, ki se je s pojmom francoska kuhinja srečal pred leti ob prevodu knjige Fiziologija okusa, ki jo je napisal francoski izumitelj gastronomije Brillat-Savarin.
Pred desetletji je genialni fizik Albert Einstein povedal, da nič ne bo tako koristilo človekovemu zdravju in povečalo možnosti za ohranitev življenja na Zemlji kot prehod k vegetarijanski prehrani. V tistem času so ljudje bolj malo vedeli o tem, kako hrana vpliva na njihovo zdravje. Danes pa imamo na voljo znanstvene dokaze o povezavi prehrane in zdravja, o vplivu, ki ga ima prehrana na podnebne spremembe, na okolje in tudi na porast lakote v svetu. Tokrat bomo predstavili način prehranjevanja, ki izključuje vsa živila živalskega izvora - spregovorili bomo o veganstvu in obiskali restavracijo Loving hut.
Pred desetletji je genialni fizik Albert Einstein povedal, da nič ne bo tako koristilo človekovemu zdravju in povečalo možnosti za ohranitev življenja na Zemlji kot prehod k vegetarijanski prehrani. V tistem času so ljudje bolj malo vedeli o tem, kako hrana vpliva na njihovo zdravje. Danes pa imamo na voljo znanstvene dokaze o povezavi prehrane in zdravja, o vplivu, ki ga ima prehrana na podnebne spremembe, na okolje in tudi na porast lakote v svetu. Tokrat bomo predstavili način prehranjevanja, ki izključuje vsa živila živalskega izvora - spregovorili bomo o veganstvu in obiskali restavracijo Loving hut.
Japonsko tradicionalno kulinariko vašoku je Unesco nedavno vpisal na seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. O tem, da je japonska kulinarika veliko več kot le suši, v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Japonsko tradicionalno kulinariko vašoku je Unesco nedavno vpisal na seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. O tem, da je japonska kulinarika veliko več kot le suši, v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Prvo v sklopu kulinaričnih oddaj prihajajočega leta začenjamo s pogledom v prihodnost. Spoznali bomo enega izmed kulinaričnih trendov, ki je sicer v svetu že dobro poznan, pri nas pa je zaživel šele v zadnjem času. Je molekularna gastronomija zgolj zanimiv kulinarični poskus ali gre za trend, ki se še razvija? Pod pokrovko bomo pokukali z dvema mladima raziskovalcema, ki bosta kuhinjo spremenila v kemijski laboratorij in s pomočjo tekočega dušika v nekaj minutah pripravila sladoled. Ob koncu oddaje pa bomo spoznali kulinarične trende, ki so se jih na svetovnem prvenstvu mladih kuharjev pogumno lotili tudi slovenski študenti.
Prvo v sklopu kulinaričnih oddaj prihajajočega leta začenjamo s pogledom v prihodnost. Spoznali bomo enega izmed kulinaričnih trendov, ki je sicer v svetu že dobro poznan, pri nas pa je zaživel šele v zadnjem času. Je molekularna gastronomija zgolj zanimiv kulinarični poskus ali gre za trend, ki se še razvija? Pod pokrovko bomo pokukali z dvema mladima raziskovalcema, ki bosta kuhinjo spremenila v kemijski laboratorij in s pomočjo tekočega dušika v nekaj minutah pripravila sladoled. Ob koncu oddaje pa bomo spoznali kulinarične trende, ki so se jih na svetovnem prvenstvu mladih kuharjev pogumno lotili tudi slovenski študenti.
V tokratni oddaji lahko prisluhnete zgodbi mojstra in vajenca, obema je skupno to, da imata vsak svojo izkušnjo s "posvečenim" Michelinovim vodnikom po restavracijah. Mirjam Muženič je obiskala Joška Sirka v La Subidi na italijanski strani Brd, Anja Strajnar pa se je pogovarjala z Nejcem Rižnarjem, ki je bil pripravnik v restavraciji Arzak v San Sebastianu na severu Španije.
V tokratni oddaji lahko prisluhnete zgodbi mojstra in vajenca, obema je skupno to, da imata vsak svojo izkušnjo s "posvečenim" Michelinovim vodnikom po restavracijah. Mirjam Muženič je obiskala Joška Sirka v La Subidi na italijanski strani Brd, Anja Strajnar pa se je pogovarjala z Nejcem Rižnarjem, ki je bil pripravnik v restavraciji Arzak v San Sebastianu na severu Španije.
Kreativci pod imenom Trapez so mladi gastronomski entuziasti. Niso šolani kuharji, jim pa priprava hrane in ustvarjanje zanimivih kulinaričnih izkušenj predstavlja izziv in zabavo. V okviru Pop up doma so pripravili zanimiv eksperiment, s katerim so raziskovali vpliv petih čutil na doživljanje in okušanje hrane. O kolektivu Trapez in Eksperimentu 2 v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Kreativci pod imenom Trapez so mladi gastronomski entuziasti. Niso šolani kuharji, jim pa priprava hrane in ustvarjanje zanimivih kulinaričnih izkušenj predstavlja izziv in zabavo. V okviru Pop up doma so pripravili zanimiv eksperiment, s katerim so raziskovali vpliv petih čutil na doživljanje in okušanje hrane. O kolektivu Trapez in Eksperimentu 2 v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Ali ste vedeli, da je slovenska klobasa iz Clevelanda s Sunito Williams poletela v vesolje? V tokratni oddaji Pod pokrovko se bomo med drugim ustavili pri mesarju Billu Ažmanu, ki jo je izdelal, in izvedeli, zakaj so slovenske klobase čez lužo tako posebne in priljubljene. Kupcev pri Radéllu, kjer streže Ed Oshaben, se sploh v predprazničnih dnevih, kar tare. Generacije Slovencev čez lužo pa seveda povezujejo tudi druge tradicionalne jedi, ki se jih lahko naučijo pripravljati na druženju »Kuhamo z Micko«, ki ga vodi Tončka Sršen. Na popotovanje v svet izseljenske kulinarike v Clevelandu vas vabi: Mojca Delač.
Ali ste vedeli, da je slovenska klobasa iz Clevelanda s Sunito Williams poletela v vesolje? V tokratni oddaji Pod pokrovko se bomo med drugim ustavili pri mesarju Billu Ažmanu, ki jo je izdelal, in izvedeli, zakaj so slovenske klobase čez lužo tako posebne in priljubljene. Kupcev pri Radéllu, kjer streže Ed Oshaben, se sploh v predprazničnih dnevih, kar tare. Generacije Slovencev čez lužo pa seveda povezujejo tudi druge tradicionalne jedi, ki se jih lahko naučijo pripravljati na druženju »Kuhamo z Micko«, ki ga vodi Tončka Sršen. Na popotovanje v svet izseljenske kulinarike v Clevelandu vas vabi: Mojca Delač.
Največja želja otroške kuharice Emilije Pavlič je, da bi naši najmlajši jedli zdravo. Industrijska in zamrznjena hrana zanje nista primerni. Tudi čokolada ne, ukradla jim je apetit, ugotavlja avtorica dveh odmevnih knjig s tega področja. Eden od načinov, da otroci vzpostavijo zdrav odnos s hrano, je, da jim starši zgodaj odpremo vrata kuhinje, kjer jih naučimo kuhati in jim omogočimo raziskovanje sveta kulinarike. Ob tem pa so dobrodošle tudi otroške kuharske delavnice. Eno takih smo obiskali na Bledu.
Največja želja otroške kuharice Emilije Pavlič je, da bi naši najmlajši jedli zdravo. Industrijska in zamrznjena hrana zanje nista primerni. Tudi čokolada ne, ukradla jim je apetit, ugotavlja avtorica dveh odmevnih knjig s tega področja. Eden od načinov, da otroci vzpostavijo zdrav odnos s hrano, je, da jim starši zgodaj odpremo vrata kuhinje, kjer jih naučimo kuhati in jim omogočimo raziskovanje sveta kulinarike. Ob tem pa so dobrodošle tudi otroške kuharske delavnice. Eno takih smo obiskali na Bledu.
Zelje v jeseni dobi domovinsko pravico na jedilnikih, tako bolj preproste, vsakdanje kuhinje kot tudi v restavracijah, kjer kuharski mojstri kreirajo butične jedi za bolj zahtevne goste. Zelje je bogat vir vitamina C. Pozitivne učinke kislega zelja je poznal že Hipokrat, znameniti Sebastian Kneipp pa je kislo zelje označil kot krtačo za želodec in črevesje. Na Slovenskem kisamo zelje že vse od sredine 18. stoletja, skrivnosti kislega zelje bomo odkrivali na Premu pri Ilirski Bistrici, po nekaj pojasnil se bomo odpravili tudi na Biotehniško fakulteto v Ljubljani ter odgovorili na vprašanje, zakaj je zelje tesno povezano z žensko seksualnostjo. Zelje kralj vrtov tokrat v osrednji vlogi oddaje Pod pokrovko, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.
Zelje v jeseni dobi domovinsko pravico na jedilnikih, tako bolj preproste, vsakdanje kuhinje kot tudi v restavracijah, kjer kuharski mojstri kreirajo butične jedi za bolj zahtevne goste. Zelje je bogat vir vitamina C. Pozitivne učinke kislega zelja je poznal že Hipokrat, znameniti Sebastian Kneipp pa je kislo zelje označil kot krtačo za želodec in črevesje. Na Slovenskem kisamo zelje že vse od sredine 18. stoletja, skrivnosti kislega zelje bomo odkrivali na Premu pri Ilirski Bistrici, po nekaj pojasnil se bomo odpravili tudi na Biotehniško fakulteto v Ljubljani ter odgovorili na vprašanje, zakaj je zelje tesno povezano z žensko seksualnostjo. Zelje kralj vrtov tokrat v osrednji vlogi oddaje Pod pokrovko, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Chefs of Slovenia: slovenska mladinska kuharska reprezentanca pred odhodom na svetovno kuharsko prvenstvo v Južni Koreji.
Chefs of Slovenia: slovenska mladinska kuharska reprezentanca pred odhodom na svetovno kuharsko prvenstvo v Južni Koreji.
Oddaja Pod pokrovko razkriva, kaj o podeljevanju zvezdic pravijo gastronomski kritiki pri časniku The New York Times, kako o svojem poklicu razmišlja kritik Uroš Mencinger in kakšna je kuharska filozifija Tomaža Kavčiča z dvorca Zemono.
Oddaja Pod pokrovko razkriva, kaj o podeljevanju zvezdic pravijo gastronomski kritiki pri časniku The New York Times, kako o svojem poklicu razmišlja kritik Uroš Mencinger in kakšna je kuharska filozifija Tomaža Kavčiča z dvorca Zemono.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Gostilna Mihovec/zdrava hrana v 3ŽO/Cat Cafe Paris
Gostilna Mihovec/zdrava hrana v 3ŽO/Cat Cafe Paris
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
