Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne vsebine Vala 202.
Dr. Marko Sremec je strokovnjak medicine dela, prometa in športa, ki pa ima tudi zelo posebno licenco Mednarodne motociklistične zveze. To enostavno povedano pomeni, da kot uradni zdravnik sodeluje tudi na različnih motociklističnih dirkah. Kot zdravnik na motorju posreduje tam, kjer ostala vozila zaradi zahtevnosti terena ne morejo dostopati do poškodovancev. O svojih izkušnjah je spregovoril v terenskem studiu Vala 202 v Centru varne vožnje na Vranskem.
Dr. Marko Sremec je strokovnjak medicine dela, prometa in športa, ki pa ima tudi zelo posebno licenco Mednarodne motociklistične zveze. To enostavno povedano pomeni, da kot uradni zdravnik sodeluje tudi na različnih motociklističnih dirkah. Kot zdravnik na motorju posreduje tam, kjer ostala vozila zaradi zahtevnosti terena ne morejo dostopati do poškodovancev. O svojih izkušnjah je spregovoril v terenskem studiu Vala 202 v Centru varne vožnje na Vranskem.
V našem terenskem studi v Centru varne vožnje na Vranskem smo gostili zanimiv dvojec: o prvi pomoči motoristom neposredno po nesreči sta se pogovorila slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec, ki je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh, in zdravnica urgentne medicine, motoristka in tekmovalka v trialu Ines Pezić Pregrad. Pred desetletjem je sama doživela hudo prometno nesrečo, danes pa se kot zdravnica na terenu pogosto srečuje prav s poškodbami motoristov. Kako poteka pomoč v prvih, ključnih minutah? Katere napake najpogosteje naredijo očividci in kaj v resnici odloča o tem, kako bo poškodovanec okreval?
V našem terenskem studi v Centru varne vožnje na Vranskem smo gostili zanimiv dvojec: o prvi pomoči motoristom neposredno po nesreči sta se pogovorila slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec, ki je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh, in zdravnica urgentne medicine, motoristka in tekmovalka v trialu Ines Pezić Pregrad. Pred desetletjem je sama doživela hudo prometno nesrečo, danes pa se kot zdravnica na terenu pogosto srečuje prav s poškodbami motoristov. Kako poteka pomoč v prvih, ključnih minutah? Katere napake najpogosteje naredijo očividci in kaj v resnici odloča o tem, kako bo poškodovanec okreval?
V zadnjih desetletjih so v motorističnih krogih vse popularnejši blagoslovi motoristov. Največji pri nas je bil pred dnevi v Mirni Peči, prvi v samostojni državi pa je bil leta 1998 v Novi Štifti. Vse od takrat je njegov skorajda zaščitni znak pater Niko Žvokelj, ki zdaj sicer deluje v Novem mestu, a bo že v ponedeljek motoristično sezono blagoslovil na izvornem mestu – v Novi Štifti.
V zadnjih desetletjih so v motorističnih krogih vse popularnejši blagoslovi motoristov. Največji pri nas je bil pred dnevi v Mirni Peči, prvi v samostojni državi pa je bil leta 1998 v Novi Štifti. Vse od takrat je njegov skorajda zaščitni znak pater Niko Žvokelj, ki zdaj sicer deluje v Novem mestu, a bo že v ponedeljek motoristično sezono blagoslovil na izvornem mestu – v Novi Štifti.
Med najbolj znanimi motociklisti v Sloveniji je petkratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, ki smo ga o motorističnih izkušnjah povprašali po VN Trentina, na kateri je osvojil 2. mesto. 29-letnik je zelo pozno opravil vozniški izpit A kategorije, saj mu med tekmovalnimi sezonami tega niso dopuščale številne obveznosti. Izpit je opravil v sezoni, med katero je staknil hudo poškodbo. Pobudo za to je dala njegova zaročenka Špela, ki si je zaželela tudi potovanj z motociklom.
Med najbolj znanimi motociklisti v Sloveniji je petkratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, ki smo ga o motorističnih izkušnjah povprašali po VN Trentina, na kateri je osvojil 2. mesto. 29-letnik je zelo pozno opravil vozniški izpit A kategorije, saj mu med tekmovalnimi sezonami tega niso dopuščale številne obveznosti. Izpit je opravil v sezoni, med katero je staknil hudo poškodbo. Pobudo za to je dala njegova zaročenka Špela, ki si je zaželela tudi potovanj z motociklom.
V pisanem, brlečem in brzečem svetu žuželk, v bogatem in cvetočem gozdnem podrastju se znajde jajce. Okroglo, bleščeče in neznano. In kolo se zažene. Sloviti Cirque du Soleil je spet v Sloveniji, tokrat s tenkočutno zgodbo o naravi, ki jo je navdahnil brazilski pragozd, med njo pa se na odru v osupljivih točkah zvrsti več deset vrhunskih akrobatov. Z Valovim mikrofonom smo se potikali v zakulisju spektakla in od blizu spoznavali življenje in delo akrobatov, ki vsak večer premikajo meje možnega in z neverjetno lahkotnostjo kljubujejo gravitaciji.
V pisanem, brlečem in brzečem svetu žuželk, v bogatem in cvetočem gozdnem podrastju se znajde jajce. Okroglo, bleščeče in neznano. In kolo se zažene. Sloviti Cirque du Soleil je spet v Sloveniji, tokrat s tenkočutno zgodbo o naravi, ki jo je navdahnil brazilski pragozd, med njo pa se na odru v osupljivih točkah zvrsti več deset vrhunskih akrobatov. Z Valovim mikrofonom smo se potikali v zakulisju spektakla in od blizu spoznavali življenje in delo akrobatov, ki vsak večer premikajo meje možnega in z neverjetno lahkotnostjo kljubujejo gravitaciji.
Kaj pomeni, da je morje pravzaprav ogromen, zapleten stroj, ki poganja življenje na našem planetu? In zakaj bi morali o vodi razmišljati drugače, kot smo vajeni? Odgovore na ta vprašanja ima znana britanska oceanografinja Helen Czerski. katere delo o morju Modri stroj je nedavno izšlo v slovenskem jeziku. Med drugim bomo slišali, zakaj ocean ni le modra kulisa z ribami, teveč dinamičen tridimenzionalen sistem - motor, ki prenaša toploto, hranila in življenje po vsem planetu ter vpliva na vreme. podnebje in naše vsakdanje življenje.
Kaj pomeni, da je morje pravzaprav ogromen, zapleten stroj, ki poganja življenje na našem planetu? In zakaj bi morali o vodi razmišljati drugače, kot smo vajeni? Odgovore na ta vprašanja ima znana britanska oceanografinja Helen Czerski. katere delo o morju Modri stroj je nedavno izšlo v slovenskem jeziku. Med drugim bomo slišali, zakaj ocean ni le modra kulisa z ribami, teveč dinamičen tridimenzionalen sistem - motor, ki prenaša toploto, hranila in življenje po vsem planetu ter vpliva na vreme. podnebje in naše vsakdanje življenje.
Rodoslovje oziroma genealogija je veda, ki proučuje družinske korenine. Raziskovanje družinske zgodovine pa ni le zbiranje imen in datumov, temveč odkrivanje zgodb, selitev, poklicev in usod, ki so oblikovali posameznike in skupnosti. Že v starih civilizacijah so pomembne družinske linije ohranjali v ustnem izročilu. Stara zaveza vsebuje številne genealogije, katerih namen je pokazati Adamove, Noetove in Abrahamove potomce. Pravi razmah pisnega rodoslovja pa se je začel v srednjem veku, ko so menihi začeli zapisovati rodovnike plemiških družin.
Rodoslovje oziroma genealogija je veda, ki proučuje družinske korenine. Raziskovanje družinske zgodovine pa ni le zbiranje imen in datumov, temveč odkrivanje zgodb, selitev, poklicev in usod, ki so oblikovali posameznike in skupnosti. Že v starih civilizacijah so pomembne družinske linije ohranjali v ustnem izročilu. Stara zaveza vsebuje številne genealogije, katerih namen je pokazati Adamove, Noetove in Abrahamove potomce. Pravi razmah pisnega rodoslovja pa se je začel v srednjem veku, ko so menihi začeli zapisovati rodovnike plemiških družin.
V Slovenijo se vrača Cirque du Soleil, tokrat s naslovom OVO. Gre za predstavo o živalskem svetu: vse se vrti okrog prihoda muhe, ki prinaša skrivnostno jajce v novo kolonijo žuželk. In v prvem planu predstave bodo poleg izjemnih telesnih spretnosti ravno magični kostumi teh živali: barvite kobilice, strašljivi pajki in sluzasti ščurki. Ne imitacija živali, temveč oživitev oziroma evokacija njihovih lastnosti. Kako torej te male žuželke preslikati v človeško velikost, razlaga Liz Vandal, kostumografinja predstave OVO, v Sloveniji na ogled od 16. do 19. aprila.
V Slovenijo se vrača Cirque du Soleil, tokrat s naslovom OVO. Gre za predstavo o živalskem svetu: vse se vrti okrog prihoda muhe, ki prinaša skrivnostno jajce v novo kolonijo žuželk. In v prvem planu predstave bodo poleg izjemnih telesnih spretnosti ravno magični kostumi teh živali: barvite kobilice, strašljivi pajki in sluzasti ščurki. Ne imitacija živali, temveč oživitev oziroma evokacija njihovih lastnosti. Kako torej te male žuželke preslikati v človeško velikost, razlaga Liz Vandal, kostumografinja predstave OVO, v Sloveniji na ogled od 16. do 19. aprila.
V slovenski politiki odmeva izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Kdo je Zoran Stevanović, koga predstavlja, kaj predstavlja funkcija predsednika državnega zbora in v kakšnih razmerah se je znašla slovenska družba?
V slovenski politiki odmeva izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Kdo je Zoran Stevanović, koga predstavlja, kaj predstavlja funkcija predsednika državnega zbora in v kakšnih razmerah se je znašla slovenska družba?
Kaj so Brinova glava, Krstenica, Vošca in Kozice? Pravzaprav bo bolj na mestu vprašanje, kje so. Gre namreč za kraje, opisane v novem vodniku Planinske zveze z naslovom Čarobni zakladi Slovenije.
Kaj so Brinova glava, Krstenica, Vošca in Kozice? Pravzaprav bo bolj na mestu vprašanje, kje so. Gre namreč za kraje, opisane v novem vodniku Planinske zveze z naslovom Čarobni zakladi Slovenije.
Društvo Tačke pomagačke je humanitarna organizacija, ki ob pomoči posebej usposobljenih psov prinaša podporo, toplino in motivacijo ljudem v različnih življenjskih situacijah. Njihovi terapevtski pari – pes in vodnik – obiskujejo bolnišnice, domove za starejše, šole ter druge ustanove ter v njih s svojo navzočnostjo izboljšujejo počutje, spodbujajo socialne stike in pomagajo pri premagovanju stisk.
Društvo Tačke pomagačke je humanitarna organizacija, ki ob pomoči posebej usposobljenih psov prinaša podporo, toplino in motivacijo ljudem v različnih življenjskih situacijah. Njihovi terapevtski pari – pes in vodnik – obiskujejo bolnišnice, domove za starejše, šole ter druge ustanove ter v njih s svojo navzočnostjo izboljšujejo počutje, spodbujajo socialne stike in pomagajo pri premagovanju stisk.
Dokumentarni film Drežniška koza in njeni ljudje odpira zgodbo o eni najbolj ogroženih avtohtonih slovenskih pasem. Drežniška koza, nekoč samoumeven del življenja v Zgornjem Posočju, danes izginja skupaj z ljudmi, ki so stoletja ohranjali tradicijo reje. Z izginjanjem drežniške koze ne izgubljamo le živali, temveč tudi del identitete, znanja in odnosa do narave. Njeno ohranjanje zato ni zgolj vprašanje kmetijstva, temveč tudi odgovornost do skupne dediščine.
Dokumentarni film Drežniška koza in njeni ljudje odpira zgodbo o eni najbolj ogroženih avtohtonih slovenskih pasem. Drežniška koza, nekoč samoumeven del življenja v Zgornjem Posočju, danes izginja skupaj z ljudmi, ki so stoletja ohranjali tradicijo reje. Z izginjanjem drežniške koze ne izgubljamo le živali, temveč tudi del identitete, znanja in odnosa do narave. Njeno ohranjanje zato ni zgolj vprašanje kmetijstva, temveč tudi odgovornost do skupne dediščine.
"Toksična moškost" je postala del subkulture, ki mladim moškim sporoča, da so močni in da se moramo vrniti k tradiciji in ideji patriarhalnega moškega. Profesor sociologije na Univerzi v Dublinu Siniša Malešević opaža, da je glasovanje mladih za desničarska gibanja postalo svetovni trend.
"Toksična moškost" je postala del subkulture, ki mladim moškim sporoča, da so močni in da se moramo vrniti k tradiciji in ideji patriarhalnega moškega. Profesor sociologije na Univerzi v Dublinu Siniša Malešević opaža, da je glasovanje mladih za desničarska gibanja postalo svetovni trend.
Kavč festival je največji festival v Sloveniji. Letos je na njem nastopilo približno 150 skupin tako glasbenih, gledaliških kot lutkovnih iz 35 držav z vsega sveta, od Indije do Argentine. Na festivalu se najde prostor za vse, za kar ga običajno ni. Obiskovalcem je v različnih okoljih ponudil pester izbor različnih glasbenih žanrov: od etna do tehna, od roka do soula, od popa do indija ter od avtorske glasbe do priredb.
Kavč festival je največji festival v Sloveniji. Letos je na njem nastopilo približno 150 skupin tako glasbenih, gledaliških kot lutkovnih iz 35 držav z vsega sveta, od Indije do Argentine. Na festivalu se najde prostor za vse, za kar ga običajno ni. Obiskovalcem je v različnih okoljih ponudil pester izbor različnih glasbenih žanrov: od etna do tehna, od roka do soula, od popa do indija ter od avtorske glasbe do priredb.
Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo »zračijo« skupino vprašanj, ki ste jim jih poslali v preteklosti, in so na preži za novimi. Prav zato so v sodelovanju z Institutom 'Jožef Stefan' pripravili javno snemanje oddaje Radiovedni. Radioveden krog zastavljanja vprašanj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov so zasukali Nik Škrlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Na pot iskanja odgovorov so se skupaj z njimi podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vprašanja – fizika Gregor Medoš in Nikiša Plešec, biokemik Gašper Žun, kemik Jošt Tručl (vsi z Instituta 'Jožef Stefan') in biolog Gregor Belušič z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Bilo je zvedavo, igrivo, zabavno in … nepredvidljivo.
Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo »zračijo« skupino vprašanj, ki ste jim jih poslali v preteklosti, in so na preži za novimi. Prav zato so v sodelovanju z Institutom 'Jožef Stefan' pripravili javno snemanje oddaje Radiovedni. Radioveden krog zastavljanja vprašanj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov so zasukali Nik Škrlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Na pot iskanja odgovorov so se skupaj z njimi podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vprašanja – fizika Gregor Medoš in Nikiša Plešec, biokemik Gašper Žun, kemik Jošt Tručl (vsi z Instituta 'Jožef Stefan') in biolog Gregor Belušič z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Bilo je zvedavo, igrivo, zabavno in … nepredvidljivo.
Ko govorimo o zbirateljstvu, najpogosteje pomislimo na zbiranje znamk, brošk, sličic, kovancev, vendar pa to še zdaleč ne zajema vsega. Mnogi Slovenci imajo doma, na podstrešju ali v kleteh shranjene stare zbirke kart kot so Pokémon, Yu-Gi-Oh! ali Magic: The Gathering, tudi iz poznih devetdesetih in zgodnjih dvatisočih let. Večina se njihove vrednosti sploh ne zaveda.
Ko govorimo o zbirateljstvu, najpogosteje pomislimo na zbiranje znamk, brošk, sličic, kovancev, vendar pa to še zdaleč ne zajema vsega. Mnogi Slovenci imajo doma, na podstrešju ali v kleteh shranjene stare zbirke kart kot so Pokémon, Yu-Gi-Oh! ali Magic: The Gathering, tudi iz poznih devetdesetih in zgodnjih dvatisočih let. Večina se njihove vrednosti sploh ne zaveda.
Dan po nedeljskih državnozborskih volitvah, ki so prinesle tesno zmago stranki Gibanje Svoboda, bodo danes šteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Čez teden dni bodo prišteli še glasovnice iz tujine, na uradne izide volitev, ki jih mora Državna volilna komisija razglasiti do 7. aprila, pa bo treba še počakati.
Dan po nedeljskih državnozborskih volitvah, ki so prinesle tesno zmago stranki Gibanje Svoboda, bodo danes šteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Čez teden dni bodo prišteli še glasovnice iz tujine, na uradne izide volitev, ki jih mora Državna volilna komisija razglasiti do 7. aprila, pa bo treba še počakati.
Film Nune proti Vatikanu govori o zlorabah, ki so jih doživele žrtve slovenskega jezuitskega duhovnika Marka Ivana Rupnika. Gloria Branciani je zlorabo prvič prijavila že davnega leta 1993 in še vedno čaka na pravico. Zakaj zlorabljene nune, njihova odvetnica Laura Sgrò in tudi režiserka Lorena Luciano in producent Filippo Piscopo menijo, da pri Rupnikovih mozaikih ni mogoče ločiti umetnine od umetnika? Kakšna je vloga vrha slovenske Katoliške cerkve?
Film Nune proti Vatikanu govori o zlorabah, ki so jih doživele žrtve slovenskega jezuitskega duhovnika Marka Ivana Rupnika. Gloria Branciani je zlorabo prvič prijavila že davnega leta 1993 in še vedno čaka na pravico. Zakaj zlorabljene nune, njihova odvetnica Laura Sgrò in tudi režiserka Lorena Luciano in producent Filippo Piscopo menijo, da pri Rupnikovih mozaikih ni mogoče ločiti umetnine od umetnika? Kakšna je vloga vrha slovenske Katoliške cerkve?
Mladi danes odraščajo v svetu, kjer so nezdrava živila najbolj dostopna, najbolj oglaševana in pogosto najcenejša izbira. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se delež otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo povečuje. Leta 2022 je bilo 24,9% otrok in mladostnikov prekomerno prehranjenih. Prehranski strokovnjaki zato opozarjajo na dolgoročne posledice takšnega načina življenja in na pomembnost ozaveščanja o zdravih prehranskih navadah. Zaskrbljenost glede negativnih vplivov oglaševanja in dostopnosti nezdravih živil pa izražajo tudi pri UNICEF-u.
Mladi danes odraščajo v svetu, kjer so nezdrava živila najbolj dostopna, najbolj oglaševana in pogosto najcenejša izbira. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se delež otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo povečuje. Leta 2022 je bilo 24,9% otrok in mladostnikov prekomerno prehranjenih. Prehranski strokovnjaki zato opozarjajo na dolgoročne posledice takšnega načina življenja in na pomembnost ozaveščanja o zdravih prehranskih navadah. Zaskrbljenost glede negativnih vplivov oglaševanja in dostopnosti nezdravih živil pa izražajo tudi pri UNICEF-u.
Mednarodna agencija za energijo bo zaradi visokih cen surove nafte, ki so poskočile zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, sprostila 400 milijonov 159-litrskih sodčkov nafte. To je največ v zgodovini, sprostitev nafte pa je soglasno podprlo 32 članic agencije. Cene nafte so se zaradi dvomov, da bi načrt Mednarodne agencije za energijo lahko nadomestil blokirane količine nafte, včeraj vseeno znova zvišale. Druga največja sprostitev nafte in njenih derivatov v zgodovini je bila sicer ob začetku ruske invazije v Ukrajini leta 2022. Kot pravi ekonomist Mojmir Mrak, pa nafta še zdaleč ni edina skrb.
Mednarodna agencija za energijo bo zaradi visokih cen surove nafte, ki so poskočile zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, sprostila 400 milijonov 159-litrskih sodčkov nafte. To je največ v zgodovini, sprostitev nafte pa je soglasno podprlo 32 članic agencije. Cene nafte so se zaradi dvomov, da bi načrt Mednarodne agencije za energijo lahko nadomestil blokirane količine nafte, včeraj vseeno znova zvišale. Druga največja sprostitev nafte in njenih derivatov v zgodovini je bila sicer ob začetku ruske invazije v Ukrajini leta 2022. Kot pravi ekonomist Mojmir Mrak, pa nafta še zdaleč ni edina skrb.
Zadnje dni in tedne nas sončno vreme že prijetno greje in naznanja, da prihaja pomlad. Pogled na še vedno zasnežene okoliške hribe in gore pa nam pove, da so razmere na višji nadmorski višini še povsem zimske. Mnogi omenjene razmere še izkoristijo za obisk smučišč, tisti bolj pogumni pa za turno smuko. V preteklem koncu tedna so, kot odgovor na to vse bolj priljubljeno dejavnost v naravi, v Bohinju gostili prvi turnosmučarski festival, na katerem so opozarjali predvsem na varen in odgovoren način zimskega gibanja v gorah.
Zadnje dni in tedne nas sončno vreme že prijetno greje in naznanja, da prihaja pomlad. Pogled na še vedno zasnežene okoliške hribe in gore pa nam pove, da so razmere na višji nadmorski višini še povsem zimske. Mnogi omenjene razmere še izkoristijo za obisk smučišč, tisti bolj pogumni pa za turno smuko. V preteklem koncu tedna so, kot odgovor na to vse bolj priljubljeno dejavnost v naravi, v Bohinju gostili prvi turnosmučarski festival, na katerem so opozarjali predvsem na varen in odgovoren način zimskega gibanja v gorah.
Ob osmem marcu, mednarodnem prazniku žensk oz. dnevom praznovanja njihove/naše ekonomske, politične in socialne enakopravnosti, opozarjamo na še vedno velik problem ujetosti žensk v nasilne odnose, najpogosteje intimnopartnerske oz. družinske. Iz njih je še posebej težko oditi, sploh, če so v odnos vpleteni tudi otroci. Pot je dolga in naporna, a jo je vredno prehoditi, pravi naša sogovornica, ki je po nasilju v otroštvu izkusila še nasilje v dveh partnerskih zvezah. Zdaj že skoraj 14 let živi samostojno življenje brez nasilja, pridobila je izobrazbo, se zaposlila, si kupila dom. Njena zgodba je nedvomno spodbuda za mnoge, ki še živijo v nasilju. In teh je veliko. Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta doživlja tudi fizično nasilje, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, eni od nevladnih organizacij, ki žrtvam pomaga na poti iz nasilja. 67 umorov žensk pri nas med letoma 2014 in 2024, v okoliščinah, povezanih z družinskim ali partnerskim nasiljem, pa je opomin, ali da mnoge ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno.
Ob osmem marcu, mednarodnem prazniku žensk oz. dnevom praznovanja njihove/naše ekonomske, politične in socialne enakopravnosti, opozarjamo na še vedno velik problem ujetosti žensk v nasilne odnose, najpogosteje intimnopartnerske oz. družinske. Iz njih je še posebej težko oditi, sploh, če so v odnos vpleteni tudi otroci. Pot je dolga in naporna, a jo je vredno prehoditi, pravi naša sogovornica, ki je po nasilju v otroštvu izkusila še nasilje v dveh partnerskih zvezah. Zdaj že skoraj 14 let živi samostojno življenje brez nasilja, pridobila je izobrazbo, se zaposlila, si kupila dom. Njena zgodba je nedvomno spodbuda za mnoge, ki še živijo v nasilju. In teh je veliko. Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta doživlja tudi fizično nasilje, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, eni od nevladnih organizacij, ki žrtvam pomaga na poti iz nasilja. 67 umorov žensk pri nas med letoma 2014 in 2024, v okoliščinah, povezanih z družinskim ali partnerskim nasiljem, pa je opomin, ali da mnoge ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno.
Začel se je uvodni teden projekta Šola v kulturi, katerega cilj je izobraževanje iz učilnic preseliti v mestno okolje, gledališča in muzeje. Gre za "šolo v naravi", kjer naravo zamenjata kultura in umetnost, namenjena pa je poglobljenemu spoznavanju dediščine in ustvarjanju. Šola v kulturi je preplet delavnic, pogovorov, ogledov predstav, koncertov in filmov ter obiskov kulturnih ustanov. Učenci bodo spoznali kulturne krajine mest, se seznanili s pomembnimi ustanovami, arhitekturnimi presežki ter grafitarsko krajino posameznih četrti.
Začel se je uvodni teden projekta Šola v kulturi, katerega cilj je izobraževanje iz učilnic preseliti v mestno okolje, gledališča in muzeje. Gre za "šolo v naravi", kjer naravo zamenjata kultura in umetnost, namenjena pa je poglobljenemu spoznavanju dediščine in ustvarjanju. Šola v kulturi je preplet delavnic, pogovorov, ogledov predstav, koncertov in filmov ter obiskov kulturnih ustanov. Učenci bodo spoznali kulturne krajine mest, se seznanili s pomembnimi ustanovami, arhitekturnimi presežki ter grafitarsko krajino posameznih četrti.
Na Ministrstvu za zunanje zadeve sporočajo, da nudijo nujno konzularno pomoč slovenskim državljanom, ki so zaradi vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu ostali v tujini, in da so v stiku z drugimi članicami EU.
Na Ministrstvu za zunanje zadeve sporočajo, da nudijo nujno konzularno pomoč slovenskim državljanom, ki so zaradi vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu ostali v tujini, in da so v stiku z drugimi članicami EU.
Okrog sto slovenskih državljanov se nahaja v Združenih arabskim emiratih, med njimi tudi 16 članov ekipe Calcit Volley, ki so na vabilo Združenih arabskih emiratov odšli na turnir v Dubaj z visokim nagradnim skladom. Predsednik odbojkarskega kluba Kamnik Gregor Hribar nima nobenih informacij, kako se bodo skupaj s 16-člansko ekipo vrnili.
Okrog sto slovenskih državljanov se nahaja v Združenih arabskim emiratih, med njimi tudi 16 članov ekipe Calcit Volley, ki so na vabilo Združenih arabskih emiratov odšli na turnir v Dubaj z visokim nagradnim skladom. Predsednik odbojkarskega kluba Kamnik Gregor Hribar nima nobenih informacij, kako se bodo skupaj s 16-člansko ekipo vrnili.
V Botaničnem vrtu v Ljubljani je potekal že 11. festival zvončkov. Znanilce pomladi tam preučujejo že 25 let, v njihovi zbirki pa jih je že več kot 9 tisoč. Na enem kvadratnem metru jih raste okoli 250. Prejšnji konec tedna so tako potekale številne delavnice in predavanja. Mojca Jevšek se je med zvončki sprehodila z vodjo Botaničnega vrta Ljubljana in obiskovalci, med njimi tudi študenti Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.
V Botaničnem vrtu v Ljubljani je potekal že 11. festival zvončkov. Znanilce pomladi tam preučujejo že 25 let, v njihovi zbirki pa jih je že več kot 9 tisoč. Na enem kvadratnem metru jih raste okoli 250. Prejšnji konec tedna so tako potekale številne delavnice in predavanja. Mojca Jevšek se je med zvončki sprehodila z vodjo Botaničnega vrta Ljubljana in obiskovalci, med njimi tudi študenti Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.
Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.
Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.
V Sloveniji in Evropi se vse več študentov odloča za pridobivanje novega znanja tudi zunaj domačega okolja. To lahko pomeni študij v tujini, vse več študentov pa dodatne kompetence išče v obliki študijskih izmenjav ali praktičnih usposabljanj. V Evropi se največ študentov na izmenjavo odpravi v okviru programa Evropske unije Erasmus Plus, ki je namenjen predvsem usposabljanju in izobraževanju mladih v Evropi. Študijska izmenjava v tujini za številne študente pomeni priložnost za pridobivanje novega znanja, učenje tujega jezika in navezovanje stikov z drugimi mladimi. Kakšne pa so izkušnje študentov v praksi? O študijskih izmenjavah programa Erasmus + smo govorili z Eriko Bolčina iz univerzitetne službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani. Svoje izkušnje so delile tudi študentke, ki so odšle na izmenjavo v tujino ali pa so se v okviru te iz tujine odpravile v Ljubljano.
V Sloveniji in Evropi se vse več študentov odloča za pridobivanje novega znanja tudi zunaj domačega okolja. To lahko pomeni študij v tujini, vse več študentov pa dodatne kompetence išče v obliki študijskih izmenjav ali praktičnih usposabljanj. V Evropi se največ študentov na izmenjavo odpravi v okviru programa Evropske unije Erasmus Plus, ki je namenjen predvsem usposabljanju in izobraževanju mladih v Evropi. Študijska izmenjava v tujini za številne študente pomeni priložnost za pridobivanje novega znanja, učenje tujega jezika in navezovanje stikov z drugimi mladimi. Kakšne pa so izkušnje študentov v praksi? O študijskih izmenjavah programa Erasmus + smo govorili z Eriko Bolčina iz univerzitetne službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani. Svoje izkušnje so delile tudi študentke, ki so odšle na izmenjavo v tujino ali pa so se v okviru te iz tujine odpravile v Ljubljano.
Izrael je začel "preventivni napad" na Iran, je sporočilo izraelsko obrambno ministrstvo. V napadih sodelujejo tudi Združene države Amerike. Iranske sile so v odgovor na napade Izraela in ZDA napadle štiri ameriške vojaške baze v regiji. Med tarčami so vojaške baze v Katarju, Kuvajtu in Združenih arabskih emiratih ter ameriška flota v Bahrajnu.
Izrael je začel "preventivni napad" na Iran, je sporočilo izraelsko obrambno ministrstvo. V napadih sodelujejo tudi Združene države Amerike. Iranske sile so v odgovor na napade Izraela in ZDA napadle štiri ameriške vojaške baze v regiji. Med tarčami so vojaške baze v Katarju, Kuvajtu in Združenih arabskih emiratih ter ameriška flota v Bahrajnu.
Pred nekaj dnevi je na knjižne police prišla knjiga Poklon Ukrajini: Potovanja skozi vojno, ki jo je neodvisni preiskovalni novinar Erik Valenčič začel pisati pred štirimi leti, ob začetku vojne, na podlagi izkušenj s terena. Erik Valenčič je neodvisni preiskovalni novinar, aktivist, režiser številnih dokumentarnih filmov. Boštjan Videmšek ga je označil kot “izumirajočo vrsto novinarjev”, takih, ki zavračajo objektivnost, ki ne pasivno prepisujejo novic iz tiskovnih agencij, ampak se odpravijo na teren in aktivno dosegajo spremembe. Erik je v svoji karieri že poročal iz Vzhodnega Timorja in Balkana, iz Uzbekistana, Afganistana, Irana, Iraka, Kurdistana, Sirije, Turčije, Palestine, Egipta, Južnega Sudana, Libije, Alžirije, Zahodne Sahare, Senegala, Liberije, Nigerije, Venezuele in Ukrajine, kamor se je od začetka vojne odpravil petkrat. Ne sam in ne zgolj kot novinar, vedno z polnim prevozom pomoči. V pogovoru s Katjo Stojnič tudi o tem, zakaj se je v Ukrajino odpravljal v vlogi prostovoljca.
Pred nekaj dnevi je na knjižne police prišla knjiga Poklon Ukrajini: Potovanja skozi vojno, ki jo je neodvisni preiskovalni novinar Erik Valenčič začel pisati pred štirimi leti, ob začetku vojne, na podlagi izkušenj s terena. Erik Valenčič je neodvisni preiskovalni novinar, aktivist, režiser številnih dokumentarnih filmov. Boštjan Videmšek ga je označil kot “izumirajočo vrsto novinarjev”, takih, ki zavračajo objektivnost, ki ne pasivno prepisujejo novic iz tiskovnih agencij, ampak se odpravijo na teren in aktivno dosegajo spremembe. Erik je v svoji karieri že poročal iz Vzhodnega Timorja in Balkana, iz Uzbekistana, Afganistana, Irana, Iraka, Kurdistana, Sirije, Turčije, Palestine, Egipta, Južnega Sudana, Libije, Alžirije, Zahodne Sahare, Senegala, Liberije, Nigerije, Venezuele in Ukrajine, kamor se je od začetka vojne odpravil petkrat. Ne sam in ne zgolj kot novinar, vedno z polnim prevozom pomoči. V pogovoru s Katjo Stojnič tudi o tem, zakaj se je v Ukrajino odpravljal v vlogi prostovoljca.
Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?
Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?
Ment, festival glasbenih odkritij in konferenca, je že dvanajstič prevzel slovensko prestolnico. Zopet smo imeli priložnost slišati še neslišano s celega sveta. Za glasbenike je to edinstvena priložnost povezovanja z glasbenimi profesionalci, za obiskovalce pa širjenje glasbenega obzorja, onkraj ustaljenih Spotify algoritmov. Zakaj obiskovalci prihajajo, zakaj se vračajo in ostanejo, v tokratni Ment reportaži.
Ment, festival glasbenih odkritij in konferenca, je že dvanajstič prevzel slovensko prestolnico. Zopet smo imeli priložnost slišati še neslišano s celega sveta. Za glasbenike je to edinstvena priložnost povezovanja z glasbenimi profesionalci, za obiskovalce pa širjenje glasbenega obzorja, onkraj ustaljenih Spotify algoritmov. Zakaj obiskovalci prihajajo, zakaj se vračajo in ostanejo, v tokratni Ment reportaži.
Različni profili skrbijo za to, da na olimpijskih prizoriščih vse poteka gladko, da gledalci po svetu dobijo najboljšo sliko in zvok, da so gostje siti in zadovoljni ter da je vzdušje na tekmah nepozabno. Za odlično izvedbo olimpijskih iger skrbijo tudi Slovenci. Ozadje dela na igrah bodo razkrili: Bojan Makovec, napovedovalec na skakalnih tekmah v Predazzu, Tomi Naglič, ustvarjalec zvočne podobe v Bormiu ter Martin Jezeršek, vodja gostinstva na prestižnih lokacijah v Cortini in Anterselvi.
Različni profili skrbijo za to, da na olimpijskih prizoriščih vse poteka gladko, da gledalci po svetu dobijo najboljšo sliko in zvok, da so gostje siti in zadovoljni ter da je vzdušje na tekmah nepozabno. Za odlično izvedbo olimpijskih iger skrbijo tudi Slovenci. Ozadje dela na igrah bodo razkrili: Bojan Makovec, napovedovalec na skakalnih tekmah v Predazzu, Tomi Naglič, ustvarjalec zvočne podobe v Bormiu ter Martin Jezeršek, vodja gostinstva na prestižnih lokacijah v Cortini in Anterselvi.
Olimpijske igre v Italiji, kakor številni drugi veliki športni dogodki, niso le tekmovalna platforma. So tudi stičišče interesov, pospeševalnik lokalnega razvoja, predvsem pa tržno zanimiv produkt, ki generira dobičke. V kolikšni meri je olimpijski duh še živ? So igre sploh še namenjene športnikom, imajo na »najpomembnejšem« tekmovanju takšne razmere, da se lahko izkažejo? Anja Hlača Ferjančič in Uroš Volk sta preverila utrip na prizoriščih letošnjih olimpijskih iger in v pogovorih z olimpijci ugotavljala, v kolikšni meri so igre še namenjene njim.
Olimpijske igre v Italiji, kakor številni drugi veliki športni dogodki, niso le tekmovalna platforma. So tudi stičišče interesov, pospeševalnik lokalnega razvoja, predvsem pa tržno zanimiv produkt, ki generira dobičke. V kolikšni meri je olimpijski duh še živ? So igre sploh še namenjene športnikom, imajo na »najpomembnejšem« tekmovanju takšne razmere, da se lahko izkažejo? Anja Hlača Ferjančič in Uroš Volk sta preverila utrip na prizoriščih letošnjih olimpijskih iger in v pogovorih z olimpijci ugotavljala, v kolikšni meri so igre še namenjene njim.
Največ pozornosti svetovne javnosti je v teh dneh usmerjene v športni, rezultatski del olimpijskih iger. V ozadju pa se tkejo tudi vezi med še do pred kratkim neznanci. Igre torej dejansko tudi povezujejo. Med stotisoči srečanj, ki niso deležna globalne pozornosti, so pa pomembna vsaj za dve osebi, je tudi pričujoče.
Največ pozornosti svetovne javnosti je v teh dneh usmerjene v športni, rezultatski del olimpijskih iger. V ozadju pa se tkejo tudi vezi med še do pred kratkim neznanci. Igre torej dejansko tudi povezujejo. Med stotisoči srečanj, ki niso deležna globalne pozornosti, so pa pomembna vsaj za dve osebi, je tudi pričujoče.
Nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović ima zdaj pomemben položaj v športni politiki. Je predsednica Komisije Mednarodnega olimpijske igre za prihodnje gostitelje. Izbor gostiteljev iger se je korenito spremenil, ni več tekmovanja med različnimi kandidaturami, ki je med drugim prineslo veliko v prazno potrošenega denarja, ampak prireditelje izbirajo po načelu več let dolgega dialoga z različnimi prizorišči, kar na koncu izkristalizira najbolj primernega kandidata.
Nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović ima zdaj pomemben položaj v športni politiki. Je predsednica Komisije Mednarodnega olimpijske igre za prihodnje gostitelje. Izbor gostiteljev iger se je korenito spremenil, ni več tekmovanja med različnimi kandidaturami, ki je med drugim prineslo veliko v prazno potrošenega denarja, ampak prireditelje izbirajo po načelu več let dolgega dialoga z različnimi prizorišči, kar na koncu izkristalizira najbolj primernega kandidata.
V terenskem studiu Vala 202 smo gostili hokejista s kanadskim rojstnim listom, od lanskega poletja Olimpijinega napadalca, sicer pa človeka z zelo zanimivo življenjsko zgodbo in globokimi povezavami s Slovenijo. Alex Petan je napadalec Olimpije, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Cortini zastopal barve Italije. Njegov oče Franc je bil rojen v Brežicah, dedek in babica sta iz Kalabrije.
V terenskem studiu Vala 202 smo gostili hokejista s kanadskim rojstnim listom, od lanskega poletja Olimpijinega napadalca, sicer pa človeka z zelo zanimivo življenjsko zgodbo in globokimi povezavami s Slovenijo. Alex Petan je napadalec Olimpije, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Cortini zastopal barve Italije. Njegov oče Franc je bil rojen v Brežicah, dedek in babica sta iz Kalabrije.
Na olimpijskih igrah se z ženskim slalomom končuje spored tekmovanj v alpskem smučanju. Z 10 odličji je to druga najuspešnejša panoga za Slovenijo na zimskih igrah, vendar so bili slovenski predstavniki, kot je znano, letos kar daleč od boja za medalje. Verjetno najbolj razburljiva alpska tekma v zgodovini s slovenskega zornega kota je bil olimpijski slalom v Lillehammerju, na katerem se je Jure Košir prebil do bronaste medalje z osmega mesta po prvi vožnji, na četrtem mestu pa je za devet stotink sekunde brez odličja ostal Mitja Kunc. Od tedaj je minilo že nič manj kot 32 let, Jure Košir je po smučarski karieri v slovenskem smučanju deloval še v številnih vlogah. Kako je doživljal svoje igre kot tekmovalec in kam je od tedaj zašlo naše smučanje?
Na olimpijskih igrah se z ženskim slalomom končuje spored tekmovanj v alpskem smučanju. Z 10 odličji je to druga najuspešnejša panoga za Slovenijo na zimskih igrah, vendar so bili slovenski predstavniki, kot je znano, letos kar daleč od boja za medalje. Verjetno najbolj razburljiva alpska tekma v zgodovini s slovenskega zornega kota je bil olimpijski slalom v Lillehammerju, na katerem se je Jure Košir prebil do bronaste medalje z osmega mesta po prvi vožnji, na četrtem mestu pa je za devet stotink sekunde brez odličja ostal Mitja Kunc. Od tedaj je minilo že nič manj kot 32 let, Jure Košir je po smučarski karieri v slovenskem smučanju deloval še v številnih vlogah. Kako je doživljal svoje igre kot tekmovalec in kam je od tedaj zašlo naše smučanje?
V povprečju so dogodki na olimpijskih igrah v Italiji zasedeni 85-odstotno. Prodali so okoli 1,3 milijona vstopnic. Po vzdušju pa še posebej izstopa eno prizorišče. Anterselva, kjer zabave trajajo še dolgo po koncu tekem. Volare znova in znova pa je recept za dober žur!
V povprečju so dogodki na olimpijskih igrah v Italiji zasedeni 85-odstotno. Prodali so okoli 1,3 milijona vstopnic. Po vzdušju pa še posebej izstopa eno prizorišče. Anterselva, kjer zabave trajajo še dolgo po koncu tekem. Volare znova in znova pa je recept za dober žur!
Eden najlepših trenutkov teh olimpijskih iger se je zgodil med zasledovalnima biatlonskima tekmama v Anterselvi. Kmalu po načrtovani podelitvi najboljšim v moški konkurenci na teh igrah je Mednarodni olimpijski komite vsaj delno popravil krivice zaradi dopinga z iger pred 16 in 12 leti.
Eden najlepših trenutkov teh olimpijskih iger se je zgodil med zasledovalnima biatlonskima tekmama v Anterselvi. Kmalu po načrtovani podelitvi najboljšim v moški konkurenci na teh igrah je Mednarodni olimpijski komite vsaj delno popravil krivice zaradi dopinga z iger pred 16 in 12 leti.
tina, ki na zimskih olimpijskih igrah gosti tekme alpskih smučark, je tudi pravi raj za rekreativne smučarje. Anja Hlača Ferjančič je preverila, kje se v času iger lahko smuča, in med smučarskimi zavoji naletela na nekaj zanimivih sogovornikov, tudi Kristiana Ghedino, slovitega italijanskega smučarja, ki je v svetovnem pokalu zbral 13 zmag, na olimpijskih igrah pa mu ni uspelo osvojiti kolajne.
tina, ki na zimskih olimpijskih igrah gosti tekme alpskih smučark, je tudi pravi raj za rekreativne smučarje. Anja Hlača Ferjančič je preverila, kje se v času iger lahko smuča, in med smučarskimi zavoji naletela na nekaj zanimivih sogovornikov, tudi Kristiana Ghedino, slovitega italijanskega smučarja, ki je v svetovnem pokalu zbral 13 zmag, na olimpijskih igrah pa mu ni uspelo osvojiti kolajne.
Alpska smučarka Neja Dvornik je letos ostala brez olimpijskih sanj, potem ko se je konec novembra 2025 poškodovala na treningu v Gurglu. Po zlomu desne golenice in mečnice nad desnim gležnjem je bilo jasno, da je njena sezona končana. Gostja terenskega studia Vala 202 na Kopah je povedala, da dobro okreva, bila je že na meritvah za smučarske čevlje in pričakuje, da bo marca že začela trenirati na smučeh.
Alpska smučarka Neja Dvornik je letos ostala brez olimpijskih sanj, potem ko se je konec novembra 2025 poškodovala na treningu v Gurglu. Po zlomu desne golenice in mečnice nad desnim gležnjem je bilo jasno, da je njena sezona končana. Gostja terenskega studia Vala 202 na Kopah je povedala, da dobro okreva, bila je že na meritvah za smučarske čevlje in pričakuje, da bo marca že začela trenirati na smučeh.
Taj Ekart je nekdanji smučarski skakalec, ki se je s skoki ukvarjal od svojega petega leta. Pri 21 letih je končal kariero, a ostaja s skoki še kako povezan. Zlato olimpijsko medaljo Domna Prevca si je v soboto zvečer ogledal v živo na prizorišču v Predazzu, danes pa je bil že gost terenskega studia Vala 202 na smučišu Kope.
Taj Ekart je nekdanji smučarski skakalec, ki se je s skoki ukvarjal od svojega petega leta. Pri 21 letih je končal kariero, a ostaja s skoki še kako povezan. Zlato olimpijsko medaljo Domna Prevca si je v soboto zvečer ogledal v živo na prizorišču v Predazzu, danes pa je bil že gost terenskega studia Vala 202 na smučišu Kope.
Na tekmo smučarjev skakalcev, na kateri je Domen Prevc osvojil zlato olimpijski medaljo, ni uspelo priti vsem navijačem. Natančneje: vsem ni uspelo vstopiti na uradne tribune ob čudoviti skakalnici v Predazzu. Nekaj sto metrov stran, izven ograjenega prizorišča, neposredno nasproti velike naprave, je bilo opaziti stoječe gledalce. Sicer v temi so jih občasno osvetlili reflektorji s prizorišča. Na travnatem bregu tik ob gozdu je plapolala tudi slovenska zastava. Izkazalo se je, da je to sicer pašnik, posejan s konkretnimi sledovi krav, slabo vidnimi v temi.
Na tekmo smučarjev skakalcev, na kateri je Domen Prevc osvojil zlato olimpijski medaljo, ni uspelo priti vsem navijačem. Natančneje: vsem ni uspelo vstopiti na uradne tribune ob čudoviti skakalnici v Predazzu. Nekaj sto metrov stran, izven ograjenega prizorišča, neposredno nasproti velike naprave, je bilo opaziti stoječe gledalce. Sicer v temi so jih občasno osvetlili reflektorji s prizorišča. Na travnatem bregu tik ob gozdu je plapolala tudi slovenska zastava. Izkazalo se je, da je to sicer pašnik, posejan s konkretnimi sledovi krav, slabo vidnimi v temi.
Na olimpijskih igrah so v Livignu v teh dneh zbrani najboljši smučarji in deskarji prostega sloga. Med tistimi, ki ocenjujejo, kako uspešno svoje trike izvajajo deskarji v akrobatskih skokih, snežnem žlebu in snežnem parku je tudi slovenski sodnik Iztok Šumatič. To so že njegove četrte olimpijske igre v tej vlogi.
Na olimpijskih igrah so v Livignu v teh dneh zbrani najboljši smučarji in deskarji prostega sloga. Med tistimi, ki ocenjujejo, kako uspešno svoje trike izvajajo deskarji v akrobatskih skokih, snežnem žlebu in snežnem parku je tudi slovenski sodnik Iztok Šumatič. To so že njegove četrte olimpijske igre v tej vlogi.
Rok Ažnoh je nekdanji mladinski smukaški svetovni prvak, ki je decembra grdo padel na smuku v Beaver Creeku. Kot je nekaj dni po nesreči sporočil na družbenih omrežjih, je lani predčasno dobil božično darilo - nove kolenske vezi. Gost terenskega studia Vala 202 na Kopah pravi, da rehabilitacija poteka po načrtih, do septembra, računa, se bo vrnil na smuči. Medtem olimpijske igre spremlja od doma, čez štiri leta pa, upa, bo del slovenske olimpijske odprave.
Rok Ažnoh je nekdanji mladinski smukaški svetovni prvak, ki je decembra grdo padel na smuku v Beaver Creeku. Kot je nekaj dni po nesreči sporočil na družbenih omrežjih, je lani predčasno dobil božično darilo - nove kolenske vezi. Gost terenskega studia Vala 202 na Kopah pravi, da rehabilitacija poteka po načrtih, do septembra, računa, se bo vrnil na smuči. Medtem olimpijske igre spremlja od doma, čez štiri leta pa, upa, bo del slovenske olimpijske odprave.
Uroš Rupreht je smučarski učitelj in vodja smučarske šole na Kopah. O starostnih omejitvah, vztrajnosti, motivaciji in najlepših trenutkih na smučišču.
Uroš Rupreht je smučarski učitelj in vodja smučarske šole na Kopah. O starostnih omejitvah, vztrajnosti, motivaciji in najlepših trenutkih na smučišču.
Tudi naši zahodni sosedje skrbno negujejo pustno tradicijo. Dolino Fiemme, kjer v času olimpijskih iger potekajo boji v nordijskih disciplinah, so v teh dneh zavzele številne povorke, mi smo spoznali poseben običaj, ki združuje tukajšnje lokalne skupnosti v omenjem delu Italije.
Tudi naši zahodni sosedje skrbno negujejo pustno tradicijo. Dolino Fiemme, kjer v času olimpijskih iger potekajo boji v nordijskih disciplinah, so v teh dneh zavzele številne povorke, mi smo spoznali poseben običaj, ki združuje tukajšnje lokalne skupnosti v omenjem delu Italije.
Na zimskih olimpijskih igrah so v ospredju športnice in športniki, ki pa na prizoriščih niso sami. Njihovi uspehi so velikokrat odvisni od pomoči strokovnjakov. V alpskem smučanju je eden od najpomembnejših členov verige serviser za pripravo smuči, ki pol dneva preživi v delavnici, preostanek pa ob smučarju, za katerega pripravlja smuči. To potrjuje tudi Matjaž Naglič, ki zadnja štiri leta pripravlja smuči najboljšemu slovenskemu veleslalomistu Žanu Kranjcu.
Na zimskih olimpijskih igrah so v ospredju športnice in športniki, ki pa na prizoriščih niso sami. Njihovi uspehi so velikokrat odvisni od pomoči strokovnjakov. V alpskem smučanju je eden od najpomembnejših členov verige serviser za pripravo smuči, ki pol dneva preživi v delavnici, preostanek pa ob smučarju, za katerega pripravlja smuči. To potrjuje tudi Matjaž Naglič, ki zadnja štiri leta pripravlja smuči najboljšemu slovenskemu veleslalomistu Žanu Kranjcu.
25. zimske olimpijske igre so razpršene po različnih krajih. To spodbuja tudi spoznavanje prizorišč, kjer potekajo tekmovanja. Eno od štirih območij, ki gostijo tekmovanja, je Valtellina s tekmovanjem alpskih smučarjev v Bormiu, deskarske tekme v različnih disciplinah pa potekajo v Livignu. Ta gorski kraj v Lombardiji leži tik ob meji s Švico in je priljubljeno zimskošportno središče, znan pa je tudi kot tako imenovano brezcarinsko območje. V Livignu, kraju s približno 6000 prebivalci, tudi zavoljo zgodovinskih dejstev ne veljajo običajna davčna pravila.
25. zimske olimpijske igre so razpršene po različnih krajih. To spodbuja tudi spoznavanje prizorišč, kjer potekajo tekmovanja. Eno od štirih območij, ki gostijo tekmovanja, je Valtellina s tekmovanjem alpskih smučarjev v Bormiu, deskarske tekme v različnih disciplinah pa potekajo v Livignu. Ta gorski kraj v Lombardiji leži tik ob meji s Švico in je priljubljeno zimskošportno središče, znan pa je tudi kot tako imenovano brezcarinsko območje. V Livignu, kraju s približno 6000 prebivalci, tudi zavoljo zgodovinskih dejstev ne veljajo običajna davčna pravila.