Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne vsebine Vala 202.
Pot ob žici je najbolj množična in največja športnorekreativno prireditev pri nas, ki je v letu 2024 privabila več kot 37.000 udeležencev. Najbolj množičen je sobotni pohod po poti okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev - zato tudi ime Pot ob žici. Prireditev se je sicer začela že v četrtek s pohodom otrok ljubljanskih vrtcev, nadaljevala se je v petek z osnovnošolci in dijaki, zaključila pa se je v soboto z rekreativnim pohodom in tekom trojk.
Pot ob žici je najbolj množična in največja športnorekreativno prireditev pri nas, ki je v letu 2024 privabila več kot 37.000 udeležencev. Najbolj množičen je sobotni pohod po poti okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev - zato tudi ime Pot ob žici. Prireditev se je sicer začela že v četrtek s pohodom otrok ljubljanskih vrtcev, nadaljevala se je v petek z osnovnošolci in dijaki, zaključila pa se je v soboto z rekreativnim pohodom in tekom trojk.
Mentalno razgibavanje je kultna srbska humoristična oddaja, ki se je leta 2008 začela na radijskih valovih, po raznih ukinitvah in selitvah pa je našla azil na televiziji. Zdaj že nekaj v središču norišnice, ki spremlja srbsko študentsko gibanje.
Mentalno razgibavanje je kultna srbska humoristična oddaja, ki se je leta 2008 začela na radijskih valovih, po raznih ukinitvah in selitvah pa je našla azil na televiziji. Zdaj že nekaj v središču norišnice, ki spremlja srbsko študentsko gibanje.
Habemus papam. Beli dim je včeraj oznanil, da imamo novega papeža. V četrtem glasovanju je bil izbran ameriški kardinal Robert Francis Prevost, 69-letni prelat iz Chicaga, ki zagovarja podobna stališča kot Frančišek. Velik del življenja je preživel kot misijonar v Peruju, med letoma 2015 in 2023 je bil tam tudi škof in takrat ga je papež Frančišek pripeljal v Rim ter ga postavil za vodjo vatikanskega urada za izbiro novih škofov po svetu. O novem papežu Leonu XIV. smo se pogovarjali z redovnico Mojco Marijo Šimenc, članico redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice.
Habemus papam. Beli dim je včeraj oznanil, da imamo novega papeža. V četrtem glasovanju je bil izbran ameriški kardinal Robert Francis Prevost, 69-letni prelat iz Chicaga, ki zagovarja podobna stališča kot Frančišek. Velik del življenja je preživel kot misijonar v Peruju, med letoma 2015 in 2023 je bil tam tudi škof in takrat ga je papež Frančišek pripeljal v Rim ter ga postavil za vodjo vatikanskega urada za izbiro novih škofov po svetu. O novem papežu Leonu XIV. smo se pogovarjali z redovnico Mojco Marijo Šimenc, članico redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice.
Današnje dogajanje po svetu je nepošteno, pravi Mariborčanka, ki je med najsilovitejšim bombardiranjem največjega mesta ob Dravi imela devet let. Takrat še deklica se spominja očetove srčnosti, saj je po vojni na pogorišču stanovanjske stavbe, postavil spomenik žrtvam prvega bombardiranja Maribora. Helena Kolarič meni, da je ne glede na politično strujo vsem skupno izkoriščanje delovnega ljudstva. Čeprav je odraščala v vojnem in povojnem času, se je pozneje v življenju počutila varno: "V nevarnosti si lahko vsak trenutek, ampak na to človek ne pomisli. Moraš živeti in delati. Življenje gre naprej; vidiš lepo drevo, ki raste, vidiš ptička na nebu. Kaj pa še hočeš? Če lahko hodiš in to vidiš?" Drevi bomo obeležili 80-letnico podpisa akta o brezpogojni kapitulaciji nacistične Nemčije. V prihodnjih minutah se zato selimo v najbolj bombardirano mesto v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. Sara Zmrzlak se je o spominih na okupacijo, o vojnem in povojnem dogajanju pogovarjala s preživelo – Heleno Kolarič. Leto najhujšega dogajanja je preživela v neposredni bližini mesta, po vojni pa je njena družina na ruševinah večje stanovanjske hiše, "žrtve" prvega bombnega napada 7. januarja leta 1944, zgradila svoje novo življenje in počastila življenja preminulih. Na njenem dvorišču je postavljen edini spomenik žrtvam bombardiranja v mestu.
Današnje dogajanje po svetu je nepošteno, pravi Mariborčanka, ki je med najsilovitejšim bombardiranjem največjega mesta ob Dravi imela devet let. Takrat še deklica se spominja očetove srčnosti, saj je po vojni na pogorišču stanovanjske stavbe, postavil spomenik žrtvam prvega bombardiranja Maribora. Helena Kolarič meni, da je ne glede na politično strujo vsem skupno izkoriščanje delovnega ljudstva. Čeprav je odraščala v vojnem in povojnem času, se je pozneje v življenju počutila varno: "V nevarnosti si lahko vsak trenutek, ampak na to človek ne pomisli. Moraš živeti in delati. Življenje gre naprej; vidiš lepo drevo, ki raste, vidiš ptička na nebu. Kaj pa še hočeš? Če lahko hodiš in to vidiš?" Drevi bomo obeležili 80-letnico podpisa akta o brezpogojni kapitulaciji nacistične Nemčije. V prihodnjih minutah se zato selimo v najbolj bombardirano mesto v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. Sara Zmrzlak se je o spominih na okupacijo, o vojnem in povojnem dogajanju pogovarjala s preživelo – Heleno Kolarič. Leto najhujšega dogajanja je preživela v neposredni bližini mesta, po vojni pa je njena družina na ruševinah večje stanovanjske hiše, "žrtve" prvega bombnega napada 7. januarja leta 1944, zgradila svoje novo življenje in počastila življenja preminulih. Na njenem dvorišču je postavljen edini spomenik žrtvam bombardiranja v mestu.
Latvija je po površini trikrat večja država kot Slovenija, pa ima skoraj pol milijona prebivalcev manj kot Slovenija. A jih je imela v času, ko sta se državi osamosvajali pol milijona več. Izseljevanje delovno aktivnega prebivalstva, nizka rodnost in gospodarska nihanja so najbolj vplivala na depopulacijo te baltske države, a se trendi počasi, a vztrajno obračajo. Kaj se je dogajalo s prebivalstvom Latvije v polpretekli zgodovini in kako se danes borijo z demografskimi težavami? Kako uspešni so pri privabljanju Latvijcev, ki so državo zapustili in kako poskušajo pridobiti visokokvalificirane strokovnjake v državah EU in iz tretjih držav?
Latvija je po površini trikrat večja država kot Slovenija, pa ima skoraj pol milijona prebivalcev manj kot Slovenija. A jih je imela v času, ko sta se državi osamosvajali pol milijona več. Izseljevanje delovno aktivnega prebivalstva, nizka rodnost in gospodarska nihanja so najbolj vplivala na depopulacijo te baltske države, a se trendi počasi, a vztrajno obračajo. Kaj se je dogajalo s prebivalstvom Latvije v polpretekli zgodovini in kako se danes borijo z demografskimi težavami? Kako uspešni so pri privabljanju Latvijcev, ki so državo zapustili in kako poskušajo pridobiti visokokvalificirane strokovnjake v državah EU in iz tretjih držav?
Verjetno se vsakdo izmed nas kdaj vpraša, kdo so bili naši predniki. Pretekli rodovi, o katerih se je ustno izročilo izgubilo in o katerih nam tudi naše babice ne znajo več ničesar povedati. Zelo dober vir informacij so civilni in cerkveni matični arhivi z matičnimi knjigami z zapisanimi rojstvi, smrtmi in porokami, ki so v večini že dostopne na spletu. Zadnja leta narašča tudi analiza sline oziroma analiza DNK, ki nam lahko pove, katerim etničnim skupinam pripadamo. Prek obstoječih baz podatkov vzorcev DNK pa lahko pridemo tudi do nam neznanih še živečih sorodnikov. Več o tem nam je povedal profesor doktor Damjan Glavač, vodja Oddelka za molekularno genetiko pri Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Svoji zgodbi o iskanju prednikov pa sta nam zaupali prijateljici Martina Horvat, ki ima v svojem družinskem drevesu več kot 90 tisoč ljudi, in Alenka Viceljo, druga sestrična v 12. kolenu znamenitega italijanskega slikarja Tiziana.
Verjetno se vsakdo izmed nas kdaj vpraša, kdo so bili naši predniki. Pretekli rodovi, o katerih se je ustno izročilo izgubilo in o katerih nam tudi naše babice ne znajo več ničesar povedati. Zelo dober vir informacij so civilni in cerkveni matični arhivi z matičnimi knjigami z zapisanimi rojstvi, smrtmi in porokami, ki so v večini že dostopne na spletu. Zadnja leta narašča tudi analiza sline oziroma analiza DNK, ki nam lahko pove, katerim etničnim skupinam pripadamo. Prek obstoječih baz podatkov vzorcev DNK pa lahko pridemo tudi do nam neznanih še živečih sorodnikov. Več o tem nam je povedal profesor doktor Damjan Glavač, vodja Oddelka za molekularno genetiko pri Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Svoji zgodbi o iskanju prednikov pa sta nam zaupali prijateljici Martina Horvat, ki ima v svojem družinskem drevesu več kot 90 tisoč ljudi, in Alenka Viceljo, druga sestrična v 12. kolenu znamenitega italijanskega slikarja Tiziana.
Zametki organizirane prehrane se prvič pojavijo v obdobju industrializacije na prelomu 19. in 20. stoletja, a pogosto bolj iz produktivnostnih razlogov kot zaradi socialne skrbi. Z razvojem socialnih držav in delavskih pravic po drugi vojni je postala organizirana prehrana na delovnem mestu pomemben del skrbi za delavce, a ena prvih žrtev tranzicije so bile prav tovarniške menze in kantine. Valovska ekipa je v tednu pred prazniki obiskala nekaj obratov, ki še ponujajo prave delavske malice in kjer za svoj denar dobiš pošteno porcijo.
Zametki organizirane prehrane se prvič pojavijo v obdobju industrializacije na prelomu 19. in 20. stoletja, a pogosto bolj iz produktivnostnih razlogov kot zaradi socialne skrbi. Z razvojem socialnih držav in delavskih pravic po drugi vojni je postala organizirana prehrana na delovnem mestu pomemben del skrbi za delavce, a ena prvih žrtev tranzicije so bile prav tovarniške menze in kantine. Valovska ekipa je v tednu pred prazniki obiskala nekaj obratov, ki še ponujajo prave delavske malice in kjer za svoj denar dobiš pošteno porcijo.
Na današnji praznik dela, ko se po navadi ozremo v zgodovino, spomnimo na čase, ko so se delavci borili za svoje pravice in podobno, se bomo mi zdaj ozrli v prihodnost. Ena od sodobnih pogruntavščin tega tisočletja je coworking, sodoben način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali stalno delijo delovni prostor z drugimi ustvarjalci iz sorodnih ali čisto različnih panog. V Rigi, prestolnici Latvije, ti prostori v zadnjih letih rastejo kot gobe po dežju. Okoli 20 jih je raztresenih po vsem mestu in enega izmed njih, StartUp House Riga, kjer je svoj prostor našlo 60 startupov, smo obiskali tudi mi.
Na današnji praznik dela, ko se po navadi ozremo v zgodovino, spomnimo na čase, ko so se delavci borili za svoje pravice in podobno, se bomo mi zdaj ozrli v prihodnost. Ena od sodobnih pogruntavščin tega tisočletja je coworking, sodoben način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali stalno delijo delovni prostor z drugimi ustvarjalci iz sorodnih ali čisto različnih panog. V Rigi, prestolnici Latvije, ti prostori v zadnjih letih rastejo kot gobe po dežju. Okoli 20 jih je raztresenih po vsem mestu in enega izmed njih, StartUp House Riga, kjer je svoj prostor našlo 60 startupov, smo obiskali tudi mi.
Vsak človek se prej kot slej znajde v situaciji, ko mora nekdo poskrbeti zanj. Ali je to čisto na začetku, ko mu na svet pomaga babica, ga prvič umije patronažna sestra ter zanj čez dan skrbi vzgojiteljica v vrtcu. Ali pa je to skozi življenje, ki lahko na različne načine prizadene človeka, ko mu morajo ti poklici priskočiti na pomoč.
Vsak človek se prej kot slej znajde v situaciji, ko mora nekdo poskrbeti zanj. Ali je to čisto na začetku, ko mu na svet pomaga babica, ga prvič umije patronažna sestra ter zanj čez dan skrbi vzgojiteljica v vrtcu. Ali pa je to skozi življenje, ki lahko na različne načine prizadene človeka, ko mu morajo ti poklici priskočiti na pomoč.
Prvega maja brez tradicionalne budnice preprosto ni. Člani Pihalnega orkestra Logatec so nam povedali, kakšno je prvomajsko jutro nekega godbenika, katere vezi jih že vrsto let ohranjajo v orkestru in kako so potekale priprave na letošnjo budnico.
Prvega maja brez tradicionalne budnice preprosto ni. Člani Pihalnega orkestra Logatec so nam povedali, kakšno je prvomajsko jutro nekega godbenika, katere vezi jih že vrsto let ohranjajo v orkestru in kako so potekale priprave na letošnjo budnico.
Irena Colja in Katica Del Bon sta sestri dvojčici, pa tudi avtorici razstave o partizanskem borcu in narodnem heroju Antonu Šibelji - Stjenki ter knjige Kdo so bili ti ljudje. V njej nadaljujeta delo očeta Franca Šibelje, ki je bil soborec Stjenke in je dogajanje med drugo svetovno vojno opisal v knjigah "Kraški junak Stjenka" in "Med prvimi partizani na Krasu", ob tem pa vedno govoril, da ima gradiva še za eno knjigo. In prav to gradivo, fotografije, dokumente, rokopise iz vojnega in povojnega obdobja sta 23 let po očetovi smrti v njegovih kovčkih našli sestri Šibelja, ki zdaj nadaljujeta njegovo literarno poslanstvo, ohranjata očetove vrednote in spomin nanj ter na dogodke, ki so se med vojno in po njej dogajali na Primorskem.
Irena Colja in Katica Del Bon sta sestri dvojčici, pa tudi avtorici razstave o partizanskem borcu in narodnem heroju Antonu Šibelji - Stjenki ter knjige Kdo so bili ti ljudje. V njej nadaljujeta delo očeta Franca Šibelje, ki je bil soborec Stjenke in je dogajanje med drugo svetovno vojno opisal v knjigah "Kraški junak Stjenka" in "Med prvimi partizani na Krasu", ob tem pa vedno govoril, da ima gradiva še za eno knjigo. In prav to gradivo, fotografije, dokumente, rokopise iz vojnega in povojnega obdobja sta 23 let po očetovi smrti v njegovih kovčkih našli sestri Šibelja, ki zdaj nadaljujeta njegovo literarno poslanstvo, ohranjata očetove vrednote in spomin nanj ter na dogodke, ki so se med vojno in po njej dogajali na Primorskem.
Ob pogrebu papeža Frančiška smo se pogovarjali z urednikom uredništva za religije in verstva programa Ars dr. Tomažem Gerdenom.
Ob pogrebu papeža Frančiška smo se pogovarjali z urednikom uredništva za religije in verstva programa Ars dr. Tomažem Gerdenom.
V Cerknem so z nizom dogodkov zaznamovali 80 let od izvedbe Partizanskih smučin, edinstvenega športnega tekmovanja med drugo svetovno vojno, poznanega tudi kot partizanska smučarska olimpijada. 20. in 21. januarja 1945 so se borci v takrat osvobojenem Cerknem, vendar še vedno sredi vojne vihre, pomerili v veleslalomu, smučarskih skokih in patruljnem teku. Tekmovanje je spremljala množica ljudi, zavezniška letala pa so med tekmo v skokih odvrgla pomoč. Dogodku so se sredi meseca poklonili z odprtjem panojske razstave in spominske poti. Podrobneje pa v prispevku Nine Brus.
V Cerknem so z nizom dogodkov zaznamovali 80 let od izvedbe Partizanskih smučin, edinstvenega športnega tekmovanja med drugo svetovno vojno, poznanega tudi kot partizanska smučarska olimpijada. 20. in 21. januarja 1945 so se borci v takrat osvobojenem Cerknem, vendar še vedno sredi vojne vihre, pomerili v veleslalomu, smučarskih skokih in patruljnem teku. Tekmovanje je spremljala množica ljudi, zavezniška letala pa so med tekmo v skokih odvrgla pomoč. Dogodku so se sredi meseca poklonili z odprtjem panojske razstave in spominske poti. Podrobneje pa v prispevku Nine Brus.
Vas zanima, kako je naša prestolnica izgledala v času 2. svetovne vojne? Kako je Ljubljana skorajda čez noč postala dvojezično mesto, s kako krutimi prehranskimi stiskami so se srečevali meščani in kako je bil takrat z vrtički in njivami zapolnjen park Zvezda? Odgovore na vsa ta vprašanja lahko od 24. aprila naprej najdete v prostorih Mestnega muzeja Ljubljana, kjer je na ogled povsem sveža celoletna razstava z naslovom "1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno".
Vas zanima, kako je naša prestolnica izgledala v času 2. svetovne vojne? Kako je Ljubljana skorajda čez noč postala dvojezično mesto, s kako krutimi prehranskimi stiskami so se srečevali meščani in kako je bil takrat z vrtički in njivami zapolnjen park Zvezda? Odgovore na vsa ta vprašanja lahko od 24. aprila naprej najdete v prostorih Mestnega muzeja Ljubljana, kjer je na ogled povsem sveža celoletna razstava z naslovom "1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno".
Zagotavljanje varnega in spodbudnega športnega okolja za vse je naloga vseh nas, ki smo del širše družbe. Kdaj torej zastriči z ušesi in ukrepati? V tujini ima več držav programe, ki vključujejo politike, izobraževanja, nadzor in podporne mehanizme za preprečevanje zlorab, nadlegovanja in drugih oblik škodljivega vedenja v športnem okolju. V Združenih državah se program, ki je bil ustanovljen pred osmimi leti, imenuje US Center for Safesport, v Avstriji je organizacija 100% SPORT leta 2021 uvedla nacionalne standarde za varnost v športu, ki vključujejo analizo tveganj, zaščito otrok, obvezna usposabljanja, smernice za etično vedenje in postopke za obravnavo prijav. Športniki se v primeru vprašanj, tudi zlorab, pri nas lahko obrnejo na Policijo, Olimpijski komite Slovenije ima Žvižgavko, eden od institutov pa je tudi Varuh športnikovih pravic, ki ga v svojem drugem mandatu vodi nekdanji vrhunski skakalec v višino doktor Rožle Prezelj.
Zagotavljanje varnega in spodbudnega športnega okolja za vse je naloga vseh nas, ki smo del širše družbe. Kdaj torej zastriči z ušesi in ukrepati? V tujini ima več držav programe, ki vključujejo politike, izobraževanja, nadzor in podporne mehanizme za preprečevanje zlorab, nadlegovanja in drugih oblik škodljivega vedenja v športnem okolju. V Združenih državah se program, ki je bil ustanovljen pred osmimi leti, imenuje US Center for Safesport, v Avstriji je organizacija 100% SPORT leta 2021 uvedla nacionalne standarde za varnost v športu, ki vključujejo analizo tveganj, zaščito otrok, obvezna usposabljanja, smernice za etično vedenje in postopke za obravnavo prijav. Športniki se v primeru vprašanj, tudi zlorab, pri nas lahko obrnejo na Policijo, Olimpijski komite Slovenije ima Žvižgavko, eden od institutov pa je tudi Varuh športnikovih pravic, ki ga v svojem drugem mandatu vodi nekdanji vrhunski skakalec v višino doktor Rožle Prezelj.
"Dan po tem, ko se je na velikonočno nedeljo pojavil na Trgu svetega Petra, se je danes ob 7.35 rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu." Tako so dopoldne sporočili iz Vatikana. Frančišek je bil prvi papež iz Latinske Amerike in je bil na čelu Katoliške cerkve 12 let. O njegovem življenju in vrednotah, ki jih je zagovarjal, smo se pogovarjali z našim nekdanjim dopisnikom iz Italije Jankom Petrovcem. Foto: Reuters
"Dan po tem, ko se je na velikonočno nedeljo pojavil na Trgu svetega Petra, se je danes ob 7.35 rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu." Tako so dopoldne sporočili iz Vatikana. Frančišek je bil prvi papež iz Latinske Amerike in je bil na čelu Katoliške cerkve 12 let. O njegovem življenju in vrednotah, ki jih je zagovarjal, smo se pogovarjali z našim nekdanjim dopisnikom iz Italije Jankom Petrovcem. Foto: Reuters
Na veliko noč vas vabimo na izlet v Adlešiče, kjer še vedno živi več kot 200 let stara tradicija pisanja belokranjskih pisanic, ki so od leta 2012 tudi vpisane v register žive kulturne dediščine. In ne, nismo se zmotili, na pisanice se ne riše, ampak piše. To je prva stvar, na katero nas je opozorila gospa Vesna Veselič, ki je svojo prvo pisanico napisala pred točno 25 leti.
Na veliko noč vas vabimo na izlet v Adlešiče, kjer še vedno živi več kot 200 let stara tradicija pisanja belokranjskih pisanic, ki so od leta 2012 tudi vpisane v register žive kulturne dediščine. In ne, nismo se zmotili, na pisanice se ne riše, ampak piše. To je prva stvar, na katero nas je opozorila gospa Vesna Veselič, ki je svojo prvo pisanico napisala pred točno 25 leti.
Kljub temu, da je odvisnost od elektronskih naprav večja, se odvisnost od prepovedanih drog ne zmanjšuje. V Sloveniji so leta 2023 zabeležili najvišjo stopnjo umrljivosti, zaradi predoziranja z drogami. Tako imenovana vojna proti drogam, ne deluje. So pa zato bolj učinkoviti programi zmanjševanja škode, ki delujejo tudi pri nas, eden takšnih je program varne sobe. V Sloveniji se je prva varna soba odprla novembra 2024 v Novi Gorici.
Kljub temu, da je odvisnost od elektronskih naprav večja, se odvisnost od prepovedanih drog ne zmanjšuje. V Sloveniji so leta 2023 zabeležili najvišjo stopnjo umrljivosti, zaradi predoziranja z drogami. Tako imenovana vojna proti drogam, ne deluje. So pa zato bolj učinkoviti programi zmanjševanja škode, ki delujejo tudi pri nas, eden takšnih je program varne sobe. V Sloveniji se je prva varna soba odprla novembra 2024 v Novi Gorici.
Sezono 2024/2025 bo na Velikem odru Drame SNG Ljubljana sklenila premiera aktualne in eksplozivne družbenokritične igra Roberta Ickeja Zdravnica. Gre za preoblikovano dramo Arthurja Schnitzlerja Profesor Bernhardi iz leta 1912. Robert Icke je osrednje dogajanje postavil v središče družbenih tegob 21. stoletja. Zdravnica v režiji Martina Kušeja, izpostavlja vprašanja medicinske etike proti verskim prepričanjem, populizmu in toksičnosti medijev. Predzadnja premiera sezone Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica pa bo veliko delo svetovne klasike Kralj Lear, tragedija Williama Shakespearja v režiji Ivice Buljana. Glavno vlogo v prevodu Milana Jesiha bo odigral Bine Matoh.
Sezono 2024/2025 bo na Velikem odru Drame SNG Ljubljana sklenila premiera aktualne in eksplozivne družbenokritične igra Roberta Ickeja Zdravnica. Gre za preoblikovano dramo Arthurja Schnitzlerja Profesor Bernhardi iz leta 1912. Robert Icke je osrednje dogajanje postavil v središče družbenih tegob 21. stoletja. Zdravnica v režiji Martina Kušeja, izpostavlja vprašanja medicinske etike proti verskim prepričanjem, populizmu in toksičnosti medijev. Predzadnja premiera sezone Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica pa bo veliko delo svetovne klasike Kralj Lear, tragedija Williama Shakespearja v režiji Ivice Buljana. Glavno vlogo v prevodu Milana Jesiha bo odigral Bine Matoh.
Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje.
Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje.
V seriji o temnih plateh športa po oddajah o spolnem in fizičnem nasilju dodajamo oddajo o motnjah hranjenja. Te sodijo med psihične bolezni z zelo raznolikimi vzroki. Najpogosteje se motnje hranjenja pojavijo v športih, v katerih je v ospredju estetika, v antigravitacijskih, vzdržljivostnih športih in v športih težnostnih kategorij. Športnika, ki pade v primež te bolezni, običajno žene želja po doseganju idealne telesne mase za izboljšanje športnih rezultatov. Znaki, da je lahko nekaj narobe, so različni, a pogosto se tak posameznik oddalji od družbe, ne uživa več skupnih obrokov, je 'vselej sit', ali pa bo 'jedel kasneje'. Gostji oddaje bosta nekdaj zelo uspešna smučarska tekačica Maja Benedičič, udeleženka olimpijskih iger v Torinu, ki se je z boleznijo pa se je bojevala kar 16 let, zdaj pa je že 10 let ozdravljena, strokovna gostja pa bo izredna profesorica Saša Cecić Erpič.
V seriji o temnih plateh športa po oddajah o spolnem in fizičnem nasilju dodajamo oddajo o motnjah hranjenja. Te sodijo med psihične bolezni z zelo raznolikimi vzroki. Najpogosteje se motnje hranjenja pojavijo v športih, v katerih je v ospredju estetika, v antigravitacijskih, vzdržljivostnih športih in v športih težnostnih kategorij. Športnika, ki pade v primež te bolezni, običajno žene želja po doseganju idealne telesne mase za izboljšanje športnih rezultatov. Znaki, da je lahko nekaj narobe, so različni, a pogosto se tak posameznik oddalji od družbe, ne uživa več skupnih obrokov, je 'vselej sit', ali pa bo 'jedel kasneje'. Gostji oddaje bosta nekdaj zelo uspešna smučarska tekačica Maja Benedičič, udeleženka olimpijskih iger v Torinu, ki se je z boleznijo pa se je bojevala kar 16 let, zdaj pa je že 10 let ozdravljena, strokovna gostja pa bo izredna profesorica Saša Cecić Erpič.
V Milanu poteka Teden oblikovanja, najbolj obiskan oblikovalski dogodek na svetu. Obiskali smo slovenski razstavni prostor Material Bar, ki se nahaja v prestižni vili Bagatti Valsecchi v predmestju Varedo. Ta razstavni prostor vsako leto obišče več kot 90 tisoč obiskovalcev. Letos slovenska rezidenca izstopa iz povprečja, saj predstavlja diametralno nasprotje klasičnim načinom razstavljanja. Običajno vidimo razne predmete za stekleno vitrino, tokrat pa je skupina slovenskih rokodelcev in podjetnikov svoje ustvarjanje prikazala v živo in k sodelovanju povabila tudi obiskovalce. Skupaj se bo predstavilo enajstih izbranih slovenskih oblikovalskih praks, od lončarstva, pletenja košar in šiviljstva do umetnosti oblikovanja zvoka, nabiranja zelišč in gojenja gob. Koncept je osnovala trojica kuratorjev Rok Oblak, Bor Pungerčič in Katarina Dekleva. Projekt je del programa Centra za kreativnost in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana.
V Milanu poteka Teden oblikovanja, najbolj obiskan oblikovalski dogodek na svetu. Obiskali smo slovenski razstavni prostor Material Bar, ki se nahaja v prestižni vili Bagatti Valsecchi v predmestju Varedo. Ta razstavni prostor vsako leto obišče več kot 90 tisoč obiskovalcev. Letos slovenska rezidenca izstopa iz povprečja, saj predstavlja diametralno nasprotje klasičnim načinom razstavljanja. Običajno vidimo razne predmete za stekleno vitrino, tokrat pa je skupina slovenskih rokodelcev in podjetnikov svoje ustvarjanje prikazala v živo in k sodelovanju povabila tudi obiskovalce. Skupaj se bo predstavilo enajstih izbranih slovenskih oblikovalskih praks, od lončarstva, pletenja košar in šiviljstva do umetnosti oblikovanja zvoka, nabiranja zelišč in gojenja gob. Koncept je osnovala trojica kuratorjev Rok Oblak, Bor Pungerčič in Katarina Dekleva. Projekt je del programa Centra za kreativnost in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana.
Dr. Hans Kluge began his first term as a WHO Regional Director for Europe almost simultaneously with the outbreak of the COVID-19 pandemic. Now entering his second term, he faces a new crisis—the withdrawal of the United States from the organization. Although we’ve overcome the coronavirus, Dr. Kluge remains cautious. Europe is stagnating—or even regressing—across numerous health indicators. What concerns him most, especially in a time when funding for health is being redirected toward defense, is the growing pandemic of mental health issues among young people. This is the interview with Dr. Hans Kluge in English. It was recorded in March 2025 in Copenhagen.
Dr. Hans Kluge began his first term as a WHO Regional Director for Europe almost simultaneously with the outbreak of the COVID-19 pandemic. Now entering his second term, he faces a new crisis—the withdrawal of the United States from the organization. Although we’ve overcome the coronavirus, Dr. Kluge remains cautious. Europe is stagnating—or even regressing—across numerous health indicators. What concerns him most, especially in a time when funding for health is being redirected toward defense, is the growing pandemic of mental health issues among young people. This is the interview with Dr. Hans Kluge in English. It was recorded in March 2025 in Copenhagen.
Po oddaji o poškodbah, ki so stalnica v vrhunskem športu, tokratno namenjamo opozarjanju na fizično in spolno nasilje v športu. Športniki o tem pri nas po večini niso pripravljeni javno govoriti, zato je o tem spregovorila novinarka časnika Dnevnik Tina Jereb, ki je prva objavila zgodbo o 'jeseniškem ravnatelju'. Omenjeni spolni prestopnik, ki je prejšnji teden začel prestajati zaporno kazen zaradi spolnega nasilja nad svojo mladoletno pastorko, je tudi kot nekdanji olimpijec je s svojimi predatorskimi lovkami povzročal veliko stisk, dokler ga policiji ni prijavila nekdanja žena. Boj proti spolnemu in fizičnemu nasilju v športu je ključen za zagotavljanje varnega, spoštljivega in vključujočega okolja. Športniki se namreč le tako lahko osredotočijo na dosego svojih ciljev brez strahu, kar preprečuje tudi negativne posledice za duševno in fizično zdravje posameznikov.
Po oddaji o poškodbah, ki so stalnica v vrhunskem športu, tokratno namenjamo opozarjanju na fizično in spolno nasilje v športu. Športniki o tem pri nas po večini niso pripravljeni javno govoriti, zato je o tem spregovorila novinarka časnika Dnevnik Tina Jereb, ki je prva objavila zgodbo o 'jeseniškem ravnatelju'. Omenjeni spolni prestopnik, ki je prejšnji teden začel prestajati zaporno kazen zaradi spolnega nasilja nad svojo mladoletno pastorko, je tudi kot nekdanji olimpijec je s svojimi predatorskimi lovkami povzročal veliko stisk, dokler ga policiji ni prijavila nekdanja žena. Boj proti spolnemu in fizičnemu nasilju v športu je ključen za zagotavljanje varnega, spoštljivega in vključujočega okolja. Športniki se namreč le tako lahko osredotočijo na dosego svojih ciljev brez strahu, kar preprečuje tudi negativne posledice za duševno in fizično zdravje posameznikov.
V četrtek se je v Bologni končal največji mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature, kjer je bila lani Slovenija gostujoča država. Letos je častno štafeto predala Estoniji. Posebnost bolonjskega knjižnega sejma je tudi mednarodna razstava ilustracij, kjer se predstavljajo ilustratorji iz vseh koncev sveta. Letos se je prijavilo rekordno število 4374 ilustratorjev iz 89 držav in le 77 med njimi je doletela čast, da so razstavili svoja dela. Tudi slovenski ilustratorji so bili že večkrat med razstavljavci.
V četrtek se je v Bologni končal največji mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature, kjer je bila lani Slovenija gostujoča država. Letos je častno štafeto predala Estoniji. Posebnost bolonjskega knjižnega sejma je tudi mednarodna razstava ilustracij, kjer se predstavljajo ilustratorji iz vseh koncev sveta. Letos se je prijavilo rekordno število 4374 ilustratorjev iz 89 držav in le 77 med njimi je doletela čast, da so razstavili svoja dela. Tudi slovenski ilustratorji so bili že večkrat med razstavljavci.
5. april je letos osrednji dan prostovoljske akcije Dan za spremembe, ki pod okriljem Slovenske filantropije poteka že šestnajstič. Akcija spodbuja in povezuje številne prostovoljce, prostovoljke, organizacije, občine, šole, podjetja in druge akterje po vsej Sloveniji v številnih, zelo raznolikih dejavnostih: od čistilih in okoljevarstvenih akcij, izmenjevalnice semen, sadik, oblačil in druge opreme, medgeneracijskih športnih in kulturnih druženj, dobrodelnih akcij za pomoč živalim, pa vse do dokumentiranje slovenske digitalne dediščine, različnih ročnih del, igranja bridža, zdravstvenih in drugih posvetov in predavanj, pa celo do akcije deljenja nasmehov. Mnoge dejavnosti potekajo ali so potekale že od zadnjih dni v marcu, mi pa smo se pridružili štirim, ki potekajo prav danes, na Dan za spremembe. Peljemo vas na Notranjsko, Goriško, Štajersko in v ljubljanski Tivoli.
5. april je letos osrednji dan prostovoljske akcije Dan za spremembe, ki pod okriljem Slovenske filantropije poteka že šestnajstič. Akcija spodbuja in povezuje številne prostovoljce, prostovoljke, organizacije, občine, šole, podjetja in druge akterje po vsej Sloveniji v številnih, zelo raznolikih dejavnostih: od čistilih in okoljevarstvenih akcij, izmenjevalnice semen, sadik, oblačil in druge opreme, medgeneracijskih športnih in kulturnih druženj, dobrodelnih akcij za pomoč živalim, pa vse do dokumentiranje slovenske digitalne dediščine, različnih ročnih del, igranja bridža, zdravstvenih in drugih posvetov in predavanj, pa celo do akcije deljenja nasmehov. Mnoge dejavnosti potekajo ali so potekale že od zadnjih dni v marcu, mi pa smo se pridružili štirim, ki potekajo prav danes, na Dan za spremembe. Peljemo vas na Notranjsko, Goriško, Štajersko in v ljubljanski Tivoli.
Burno dogajanje v 20. stoletju je zaznamovalo tudi razvoj zdravstva in medicine pri nas. Po državi so rasli zdravstveni domovi, vse boljša je bila oprema, lekarne vse bolj založene, zaradi bolj kakovostne sanitetne oskrbe pa je bilo vse več tudi srečnih zgodb. Kako so se razvijali javno zdravstvo in medicinske ustanove pri nas, si je odslej mogoče ogledati na nedavno odprti osrednji občasni razstavi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani.
Burno dogajanje v 20. stoletju je zaznamovalo tudi razvoj zdravstva in medicine pri nas. Po državi so rasli zdravstveni domovi, vse boljša je bila oprema, lekarne vse bolj založene, zaradi bolj kakovostne sanitetne oskrbe pa je bilo vse več tudi srečnih zgodb. Kako so se razvijali javno zdravstvo in medicinske ustanove pri nas, si je odslej mogoče ogledati na nedavno odprti osrednji občasni razstavi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani.
V prvi oddaji o tako imenovanih temnih plateh športa govorimo o poškodbah. Svojo težko izkušnjo deli nekdanji vrhunski smučar Boštjan Kline.
V prvi oddaji o tako imenovanih temnih plateh športa govorimo o poškodbah. Svojo težko izkušnjo deli nekdanji vrhunski smučar Boštjan Kline.
Začetek marca se je na Krasu v okviru akcije Gugalnica, ki jo organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije odvil 27. popis gnezditve velike uharice, ki velja za ogroženo žival v Sloveniji. Katja Stojnić se je po spletu okoliščin znašla na kraju zločina in preverjala, čemu tako navdušenje nad to skrivnostno ptico. Dogodek namreč vsako leto na Primorsko privabi več kot sto ljudi.
Začetek marca se je na Krasu v okviru akcije Gugalnica, ki jo organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije odvil 27. popis gnezditve velike uharice, ki velja za ogroženo žival v Sloveniji. Katja Stojnić se je po spletu okoliščin znašla na kraju zločina in preverjala, čemu tako navdušenje nad to skrivnostno ptico. Dogodek namreč vsako leto na Primorsko privabi več kot sto ljudi.
Pojem kinofobija izhaja iz grških besed kinos in phobos in pomeni strah pred psom. Čeprav se več ljudi boji pajkov in kač, pa je strah pred psi veliko večja težava, saj nam lahko preprečuje ali omejuje stike s prijatelji, sorodniki, celo obiske parkov. Pri premagovanju tega strahu že leta pomagajo pri Slovenskem društvu za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, pri katerem so zdaj pripravili priročnik za odpravljanje strahu pred psom z naslovom Od strahu do prijateljstva.
Pojem kinofobija izhaja iz grških besed kinos in phobos in pomeni strah pred psom. Čeprav se več ljudi boji pajkov in kač, pa je strah pred psi veliko večja težava, saj nam lahko preprečuje ali omejuje stike s prijatelji, sorodniki, celo obiske parkov. Pri premagovanju tega strahu že leta pomagajo pri Slovenskem društvu za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, pri katerem so zdaj pripravili priročnik za odpravljanje strahu pred psom z naslovom Od strahu do prijateljstva.
S prekrivanjem slamnatih streh so se v preteklosti ukvarjali slamokrovci, vendar je ta obrt z začetkom industrializacije začela propadati. Slamnate strehe so postale znak revščine, danes pa spadajo pod kulturno dediščino. V Sloveniji so uradno registrirani še trije slamokrovci, med njimi sta tudi Janez in njegov oče Anton Golnar, ki v Sovjaku pri Svetem Juriju ob Ščavnici, kljub sodobnim izzivom še zmeraj ohranjata tradicionalno znanje in veščine ter jih predajata naprej na mlajšo generacijo. V obrt slamokrovstva je danes vključena vsa družina Golnar. Mojco Jevšek so popeljali skozi njihov delovni proces, ki se začne na njivi in konča na strehi.
S prekrivanjem slamnatih streh so se v preteklosti ukvarjali slamokrovci, vendar je ta obrt z začetkom industrializacije začela propadati. Slamnate strehe so postale znak revščine, danes pa spadajo pod kulturno dediščino. V Sloveniji so uradno registrirani še trije slamokrovci, med njimi sta tudi Janez in njegov oče Anton Golnar, ki v Sovjaku pri Svetem Juriju ob Ščavnici, kljub sodobnim izzivom še zmeraj ohranjata tradicionalno znanje in veščine ter jih predajata naprej na mlajšo generacijo. V obrt slamokrovstva je danes vključena vsa družina Golnar. Mojco Jevšek so popeljali skozi njihov delovni proces, ki se začne na njivi in konča na strehi.
Mednarodno olimpijsko gibanje je včeraj dobilo prvo predsednico v zgodovini. Vsaj naslednjih osem let in ne več kot dvanajst bo to krovno športno organizacijo vodila 41 letna zimbabvejka Kirsty Coventry. Najmlajša v 130 letni zgodovini, prva ženska, prva Afričanka. Zahtevano večino glasov je dobila že v prvem krogu kongresa, ki se zaključuje danes v grškem Pylosu. Slovenija člana ali članice v mednarodnem olimpijskem gibanju nima, član MOK-a je bil le Stanko Bloudek od leta 1948 do svoje smrti enajst let kasneje. In kaj si lahko od nove predsednice obeta ena najuspešnejših malih športnih držav, o tem se je s predsednikom nacionalnega olimpijskega komiteja Franjom Bobincem pogovarjal Uroš Volk.
Mednarodno olimpijsko gibanje je včeraj dobilo prvo predsednico v zgodovini. Vsaj naslednjih osem let in ne več kot dvanajst bo to krovno športno organizacijo vodila 41 letna zimbabvejka Kirsty Coventry. Najmlajša v 130 letni zgodovini, prva ženska, prva Afričanka. Zahtevano večino glasov je dobila že v prvem krogu kongresa, ki se zaključuje danes v grškem Pylosu. Slovenija člana ali članice v mednarodnem olimpijskem gibanju nima, član MOK-a je bil le Stanko Bloudek od leta 1948 do svoje smrti enajst let kasneje. In kaj si lahko od nove predsednice obeta ena najuspešnejših malih športnih držav, o tem se je s predsednikom nacionalnega olimpijskega komiteja Franjom Bobincem pogovarjal Uroš Volk.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški danes praznujemo. Praznujemo svetovni dan poezije, ki ga je Unesco razglasil leta 1999 v Parizu. Poezija je namreč več kot le umetnost, pravijo – je orodje izražanja, upora, povezovanja. In s tem se gotovo strinjata gostji Nežka Struc, organizatorka današnjega pesniškega maratona in pobudnica ljubljanskega pesniškega festivala, ter Eva Ule, sodelavka pisarne Ljubljana in predstavnica Unescovega mesta literature.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški danes praznujemo. Praznujemo svetovni dan poezije, ki ga je Unesco razglasil leta 1999 v Parizu. Poezija je namreč več kot le umetnost, pravijo – je orodje izražanja, upora, povezovanja. In s tem se gotovo strinjata gostji Nežka Struc, organizatorka današnjega pesniškega maratona in pobudnica ljubljanskega pesniškega festivala, ter Eva Ule, sodelavka pisarne Ljubljana in predstavnica Unescovega mesta literature.
Ena od danskih posebnosti so tako imenovane ljudske visoke šole, ki niso šole, kjer bi bile v ospredju ocene, ampak so to – kot pravijo – šole za življenje. Obiskujejo jih po večini mladi od 18. do 23. leta in so kot neke vrste premostitveni korak v poznejše izobraževanje ali poklic. V njih se mladi brusijo v življenju v skupnosti, razvijajo dialog, poglabljajo izbrane predmete in nasploh širijo obzorja. Brez ocen, a z obvezno prisotnostjo. Z ljudskimi visokimi šolami, ki jih v velikem deležu krije država, so v preteklosti na Danskem načrtno spodbujali uravnotežen razvoj celotne države. Eno od tovrstnih šol na Danskem je obiskala Maja Ratej.
Ena od danskih posebnosti so tako imenovane ljudske visoke šole, ki niso šole, kjer bi bile v ospredju ocene, ampak so to – kot pravijo – šole za življenje. Obiskujejo jih po večini mladi od 18. do 23. leta in so kot neke vrste premostitveni korak v poznejše izobraževanje ali poklic. V njih se mladi brusijo v življenju v skupnosti, razvijajo dialog, poglabljajo izbrane predmete in nasploh širijo obzorja. Brez ocen, a z obvezno prisotnostjo. Z ljudskimi visokimi šolami, ki jih v velikem deležu krije država, so v preteklosti na Danskem načrtno spodbujali uravnotežen razvoj celotne države. Eno od tovrstnih šol na Danskem je obiskala Maja Ratej.
Litva, država z 2,8 milijona prebivalcev. Ko o njej iščemo informacije, spoznamo, da je največja in najbolj poseljena med baltskimi državami, in odkrijemo, da je bila tudi prva baltska država, ki je razglasila svojo neodvisnost. Kmalu zatem se je začel prvi val selitev v tujino, ljudje so odhajali iskat boljše možnosti za zaslužek in nenazadnje tudi življenje. Drugi val selitev se je dogajal po vstopu v Evropsko unijo, ko je postal trg dela odprt tudi za Litovce. Zadnjih pet let pa se več ljudi vrne v državo kot odide. Sprašujemo se, kako jim je uspelo obrniti trend, kakšni so razlogi, da se Litovci vračajo domov, in zakaj je Litva privlačna destinacija za številna tehnološka podjetja.
Litva, država z 2,8 milijona prebivalcev. Ko o njej iščemo informacije, spoznamo, da je največja in najbolj poseljena med baltskimi državami, in odkrijemo, da je bila tudi prva baltska država, ki je razglasila svojo neodvisnost. Kmalu zatem se je začel prvi val selitev v tujino, ljudje so odhajali iskat boljše možnosti za zaslužek in nenazadnje tudi življenje. Drugi val selitev se je dogajal po vstopu v Evropsko unijo, ko je postal trg dela odprt tudi za Litovce. Zadnjih pet let pa se več ljudi vrne v državo kot odide. Sprašujemo se, kako jim je uspelo obrniti trend, kakšni so razlogi, da se Litovci vračajo domov, in zakaj je Litva privlačna destinacija za številna tehnološka podjetja.
Na stičišču parka Tivoli in središča mesta Ljubljana so sinoči tudi uradno odprli prenovljeni Športni center Ilirija, ki športnim navdušencem poleg olimpijskega bazena ponuja še rokometno, košarkarsko in odbojkarsko dvorano, dvorano za borilne športe in plesni center ter zunanje površine z rokometnim in odbojkarskim igriščem, košarkarskima igriščema ter atletsko stezo s šestimi progami.
Na stičišču parka Tivoli in središča mesta Ljubljana so sinoči tudi uradno odprli prenovljeni Športni center Ilirija, ki športnim navdušencem poleg olimpijskega bazena ponuja še rokometno, košarkarsko in odbojkarsko dvorano, dvorano za borilne športe in plesni center ter zunanje površine z rokometnim in odbojkarskim igriščem, košarkarskima igriščema ter atletsko stezo s šestimi progami.
V članku Marka Hrovata o etimologiji imena Celovec izvemo, da ime izvira iz staroslovenskega izraza cveliti oziroma cviliti. Morda tam res kdo zacvili zaradi številnih trgovin in marsikje tudi nižjih cen od naših, toda glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške ni le nakupovalno središče. Celovec je tudi zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem, univerzitetno mesto, rojstni kraj fizika in matematika Jožefa Stefana, nekaj časa pa je tam preživel tudi France Prešeren, ki pa je dejal, da imajo vseeno Ljubljanci neprimerno več svetskega čuta kot Celovčani. Oboji pa imajo zmaja in tudi Novi trg, na katerem stoji kip celovškega Lindwurma, bomo obiskali v tokratni reportaži iz Celovca.
V članku Marka Hrovata o etimologiji imena Celovec izvemo, da ime izvira iz staroslovenskega izraza cveliti oziroma cviliti. Morda tam res kdo zacvili zaradi številnih trgovin in marsikje tudi nižjih cen od naših, toda glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške ni le nakupovalno središče. Celovec je tudi zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem, univerzitetno mesto, rojstni kraj fizika in matematika Jožefa Stefana, nekaj časa pa je tam preživel tudi France Prešeren, ki pa je dejal, da imajo vseeno Ljubljanci neprimerno več svetskega čuta kot Celovčani. Oboji pa imajo zmaja in tudi Novi trg, na katerem stoji kip celovškega Lindwurma, bomo obiskali v tokratni reportaži iz Celovca.
Ko slišimo besedno zvezo “medvrstniško nasilje” nas večina pomisli na tisto klasično, fizično obračunavanje in ustrahovanje po šolskih hodnikih. A fizično nasilje je le ena od njegovih pojavnih oblik.
Ko slišimo besedno zvezo “medvrstniško nasilje” nas večina pomisli na tisto klasično, fizično obračunavanje in ustrahovanje po šolskih hodnikih. A fizično nasilje je le ena od njegovih pojavnih oblik.
Estonija, baltska država z nekaj manj kot 1,4 milijona prebivalcev, je edina izmed treh baltskih držav, ki je v zadnjih letih zaznala stabilno rast prebivalstva. Baltske države se sicer že nekaj časa soočajo s hitro depopulacijo. V Litvi in Latviji tako zaradi nizke rodnosti in valov gospodarskega izseljevanja ter bega možganov prebivalstvo kopni. Z nizko rodnostjo in staranjem prebivalstva se spoprijemajo tudi v Estoniji, vendar v nasprotju s preostalima baltskima državama tam nimajo trenda upadanja števila prebivalcev. Statistični podatki za obdobje med letoma 2011 in 2021 kažejo, da se je v Estoniji prebivalstvo celo povečalo za 2,9 odstotka. Kaj v Estoniji delajo drugače kot v preostalih dveh baltskih državah in zakaj se v Estonijo priseljuje vedno več državljanov drugih držav?
Estonija, baltska država z nekaj manj kot 1,4 milijona prebivalcev, je edina izmed treh baltskih držav, ki je v zadnjih letih zaznala stabilno rast prebivalstva. Baltske države se sicer že nekaj časa soočajo s hitro depopulacijo. V Litvi in Latviji tako zaradi nizke rodnosti in valov gospodarskega izseljevanja ter bega možganov prebivalstvo kopni. Z nizko rodnostjo in staranjem prebivalstva se spoprijemajo tudi v Estoniji, vendar v nasprotju s preostalima baltskima državama tam nimajo trenda upadanja števila prebivalcev. Statistični podatki za obdobje med letoma 2011 in 2021 kažejo, da se je v Estoniji prebivalstvo celo povečalo za 2,9 odstotka. Kaj v Estoniji delajo drugače kot v preostalih dveh baltskih državah in zakaj se v Estonijo priseljuje vedno več državljanov drugih držav?
Anja Ćorić je psihologinja, ki ima v AMZS Centru varne vožnje psihosocialne delavnice za voznike začetnike. Z njo se v programih varne vožnje srečajo tudi tisti, ki si s pomočjo tečajev pomagajo pri izbrisu kazenskih točk, pomaga pa tudi vsem, ki se med vožnjo srečujejo s strahom, tesnobo, neprijetnimi občutki.
Anja Ćorić je psihologinja, ki ima v AMZS Centru varne vožnje psihosocialne delavnice za voznike začetnike. Z njo se v programih varne vožnje srečajo tudi tisti, ki si s pomočjo tečajev pomagajo pri izbrisu kazenskih točk, pomaga pa tudi vsem, ki se med vožnjo srečujejo s strahom, tesnobo, neprijetnimi občutki.
Pridružila sta se nam prav posebna gosta – aktulana najboljša mlada voznica Urša Brumec in Žiga Žgur, ki je laskavi naslov osvojil leta 2021. Izbor "Najboljši za volanom" že deveto leto zapored organizira Avto-moto zveza Slovenije. Zakaj sta se onadva odločila za sodelovanje v izboru, katera naloga jima je predstavljala največji izziv in kakšno odgovornost prinaša to, da sta zdaj tudi ambasadorja varne vožnje?
Pridružila sta se nam prav posebna gosta – aktulana najboljša mlada voznica Urša Brumec in Žiga Žgur, ki je laskavi naslov osvojil leta 2021. Izbor "Najboljši za volanom" že deveto leto zapored organizira Avto-moto zveza Slovenije. Zakaj sta se onadva odločila za sodelovanje v izboru, katera naloga jima je predstavljala največji izziv in kakšno odgovornost prinaša to, da sta zdaj tudi ambasadorja varne vožnje?
Ali kdaj tudi vi na hitro pogledate SMS med vožnjo in odgovorite v nekaj besedah? Raziskava Agencije za varnost prometa kaže, da kar 75 odstotkov voznikov v Sloveniji uporablja mobilni telefon med vožnjo. Težava je, da je to zelo nevarno. Raziskava, ki jo je opravila naša naslednja gostja, je pokazala, da je prav tekstanje med petimi najbolj nevarnimi opravili v avtomobilu. Naloge, ki nam odvzamejo veliko pozornosti, so še upravljanje navigacijskega sistema, spreminjanje frekvence na radiu ali nastavljanje ogledal - pri vseh teh dejavnostih voznik manj kot tretjino časa gleda skozi vetrobransko steklo. Kaj vse torej lahko zmoti našo pozornost, katerih nevarnosti se premalo zavedamo?
Ali kdaj tudi vi na hitro pogledate SMS med vožnjo in odgovorite v nekaj besedah? Raziskava Agencije za varnost prometa kaže, da kar 75 odstotkov voznikov v Sloveniji uporablja mobilni telefon med vožnjo. Težava je, da je to zelo nevarno. Raziskava, ki jo je opravila naša naslednja gostja, je pokazala, da je prav tekstanje med petimi najbolj nevarnimi opravili v avtomobilu. Naloge, ki nam odvzamejo veliko pozornosti, so še upravljanje navigacijskega sistema, spreminjanje frekvence na radiu ali nastavljanje ogledal - pri vseh teh dejavnostih voznik manj kot tretjino časa gleda skozi vetrobransko steklo. Kaj vse torej lahko zmoti našo pozornost, katerih nevarnosti se premalo zavedamo?
V sklopu programa Evropske prestolnice kulture se lahko vsak konec tedna pridružite zanimivi "Šverc turi", ki vas popelje v čase, ko so iznajdljivost, pogum in hrepenenje po boljšem življenju krojili usodo z obeh strani meje. Tudi mi smo se pridružili turi, ki nam razkrije kako so živeli na Goriškem, ob meji, ki je po drugi svetovni vojni presekala prej enoten prostor, se srečali s carinikom iz tistih časov, "prešvercali" nekaj stvari v obe smeri, tako v Italijo kot v Slovenijo in izvedeli tudi zakaj je bilo treba v takratno Jugoslavijo pretihotapiti celo eno od številk Playboya.
V sklopu programa Evropske prestolnice kulture se lahko vsak konec tedna pridružite zanimivi "Šverc turi", ki vas popelje v čase, ko so iznajdljivost, pogum in hrepenenje po boljšem življenju krojili usodo z obeh strani meje. Tudi mi smo se pridružili turi, ki nam razkrije kako so živeli na Goriškem, ob meji, ki je po drugi svetovni vojni presekala prej enoten prostor, se srečali s carinikom iz tistih časov, "prešvercali" nekaj stvari v obe smeri, tako v Italijo kot v Slovenijo in izvedeli tudi zakaj je bilo treba v takratno Jugoslavijo pretihotapiti celo eno od številk Playboya.
Smučišče Mariborsko Pohorje z Arehom velja za največje in eno najnižje ležečih zimskih središč v državi. Obsega 35 kilometrov urejenih prog in s trinajstimi smučarskimi napravami in tremi trakovi omogoča smuko do doline, ki leži na vsega 320 metrih nadmorske višine. Smuka do izteka Snežnega stadiona postaja prej izjema kot pravilo, zasneževanje pa drag, a nujen poseg za ohranitev okrog sto smučarskih dni, kolikor jih v povprečju naštejejo v največjem mestu ob Dravi. Kakšna je prihodnost tega smučišča? Po izgubi tekmovanja za Zlato lisico je vse glasnejša ideja o pokritem smučišču.
Smučišče Mariborsko Pohorje z Arehom velja za največje in eno najnižje ležečih zimskih središč v državi. Obsega 35 kilometrov urejenih prog in s trinajstimi smučarskimi napravami in tremi trakovi omogoča smuko do doline, ki leži na vsega 320 metrih nadmorske višine. Smuka do izteka Snežnega stadiona postaja prej izjema kot pravilo, zasneževanje pa drag, a nujen poseg za ohranitev okrog sto smučarskih dni, kolikor jih v povprečju naštejejo v največjem mestu ob Dravi. Kakšna je prihodnost tega smučišča? Po izgubi tekmovanja za Zlato lisico je vse glasnejša ideja o pokritem smučišču.
Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.
Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.
Ljubezen, umetnost in vandranje – vse troje združuje LUV fest, ki je že tretjič našo prestolnico opremil z brbotajočimi instalacijami po stari Ljubljani, svetlobnimi bliski in ptički, ki nas spremljajo po mestnem jedru. Tako kot že prejšnji dve leti pa festival prinaša tudi različne dogodke in vodenja po krajih, kjer so se dogajale ljubezenske zgodbe. Eden takih je tudi Vila Zlatica, prelepa meščanska vila v Rožni dolini, kulturni spomenik lokalnega pomena in nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vilo je slovenski državi poklonila njegova hčerka Zlatica Hribar, ki je vse življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Hiša, ki z ohranjenimi prostori s pohištvom in predmeti spomnijo na življenje Hribarjevih in tedanjega meščanstva je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, v vili pa domuje tudi glavna pisarna Foruma slovanskih kultur, Hribar je bil namreč privržen panslovanski ideji. A bolj kot njegovo politično življenje bo tokrat v ospredju ljubezensko.
Ljubezen, umetnost in vandranje – vse troje združuje LUV fest, ki je že tretjič našo prestolnico opremil z brbotajočimi instalacijami po stari Ljubljani, svetlobnimi bliski in ptički, ki nas spremljajo po mestnem jedru. Tako kot že prejšnji dve leti pa festival prinaša tudi različne dogodke in vodenja po krajih, kjer so se dogajale ljubezenske zgodbe. Eden takih je tudi Vila Zlatica, prelepa meščanska vila v Rožni dolini, kulturni spomenik lokalnega pomena in nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vilo je slovenski državi poklonila njegova hčerka Zlatica Hribar, ki je vse življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Hiša, ki z ohranjenimi prostori s pohištvom in predmeti spomnijo na življenje Hribarjevih in tedanjega meščanstva je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, v vili pa domuje tudi glavna pisarna Foruma slovanskih kultur, Hribar je bil namreč privržen panslovanski ideji. A bolj kot njegovo politično življenje bo tokrat v ospredju ljubezensko.
Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?
Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?
Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.
Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
V predolimpijski sezoni 2024/25 v svetu smučarskih skokov ne mine tekma, kjer se ne bi pogovarjali o ideji vodilnih mož pri Mednarodni smučarski zvezi, ki želi že po olimpijski sezoni na prizoriščih, kjer tekmujejo smučarski skakalci organizirati tudi tekme skakalk in s tem združiti oba koledarja. To prinaša veliko vprašanj in še več pomislekov z vseh strani, kakšne posledice bi imela tovrstna odločitev za prireditelje z manjšimi skakalnicami, med katerimi je tudi Ljubno, kjer se vsako sezono zbere največ navijačev, pa smo raziskali prav ob robu štirinajste izvedbe tekme svetovnega pokala v Zgornji Savinjski dolini.
V predolimpijski sezoni 2024/25 v svetu smučarskih skokov ne mine tekma, kjer se ne bi pogovarjali o ideji vodilnih mož pri Mednarodni smučarski zvezi, ki želi že po olimpijski sezoni na prizoriščih, kjer tekmujejo smučarski skakalci organizirati tudi tekme skakalk in s tem združiti oba koledarja. To prinaša veliko vprašanj in še več pomislekov z vseh strani, kakšne posledice bi imela tovrstna odločitev za prireditelje z manjšimi skakalnicami, med katerimi je tudi Ljubno, kjer se vsako sezono zbere največ navijačev, pa smo raziskali prav ob robu štirinajste izvedbe tekme svetovnega pokala v Zgornji Savinjski dolini.