Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne vsebine Vala 202.
Bil je maj 1997. Iz Slovenije so v gozdove med Francijo in Španijo pripeljali in izpustili osemletnega medveda Pyrosa, ki je zavladal Pirenejem. V naslednjih 20 letih se namreč na tem območju skorajda ni skotil medvedek, ki ne bi bil potomec slovenskega junaka. Pyros pa je le eden od dvanajstih medvedov in medvedk, ki so jih iz Slovenije poslali v pirenejske gozdove in tako rešili populacijo tamkajšnjih medvedov, ki so bili tik pred izumrtjem. Nekdanji župan in dolgoletni predsednik Dežele medvedov François Arcangeli, ki je že večkrat obiskal Slovenijo, je povedal: "Na enem od obiskov sem bil zraven, ko so ujeli medveda Baluja, ki so ga nato poslali k nam v Pireneje, prvega, ki so ga izpustili v naši vasi. Druga medvedka v tej seriji je bila Francka, tretji je bilo ime Hvala." Dandanes po ocenah strokovnjakov hlača po Pirenejih več kot 100 medvedov, ki imajo vsi do zadnjega v sebi gene slovenskih medvedov, pa tudi težave z njimi so podobne kot težave, ki jih imamo z medvedi pri nas. V Arbasu, vasi sredi Pirenejev, ključno za naselitev slovenskih medvedov v Francijo, smo našli nekaj sogovornikov, ki nam bodo povedali, kako tam sobivajo z medvedi, oglasili pa smo se tudi v združenju Pays De L'Ours, Dežela medvedov, kjer bdijo nad pirenejskimi kosmatinci.
Bil je maj 1997. Iz Slovenije so v gozdove med Francijo in Španijo pripeljali in izpustili osemletnega medveda Pyrosa, ki je zavladal Pirenejem. V naslednjih 20 letih se namreč na tem območju skorajda ni skotil medvedek, ki ne bi bil potomec slovenskega junaka. Pyros pa je le eden od dvanajstih medvedov in medvedk, ki so jih iz Slovenije poslali v pirenejske gozdove in tako rešili populacijo tamkajšnjih medvedov, ki so bili tik pred izumrtjem. Nekdanji župan in dolgoletni predsednik Dežele medvedov François Arcangeli, ki je že večkrat obiskal Slovenijo, je povedal: "Na enem od obiskov sem bil zraven, ko so ujeli medveda Baluja, ki so ga nato poslali k nam v Pireneje, prvega, ki so ga izpustili v naši vasi. Druga medvedka v tej seriji je bila Francka, tretji je bilo ime Hvala." Dandanes po ocenah strokovnjakov hlača po Pirenejih več kot 100 medvedov, ki imajo vsi do zadnjega v sebi gene slovenskih medvedov, pa tudi težave z njimi so podobne kot težave, ki jih imamo z medvedi pri nas. V Arbasu, vasi sredi Pirenejev, ključno za naselitev slovenskih medvedov v Francijo, smo našli nekaj sogovornikov, ki nam bodo povedali, kako tam sobivajo z medvedi, oglasili pa smo se tudi v združenju Pays De L'Ours, Dežela medvedov, kjer bdijo nad pirenejskimi kosmatinci.
Auch, nekoč središče zgodovinske Gaskonje, je danes nekoliko zaspano mesto s številnimi arhitekturnimi presežki in renesančnim pridihom. Eden izmed mestnih simbolov je monumentalno stopnišče, s katerega se odpira čudovit razgled na mesto; tam stoji tudi kip enega najbolj znanih Gaskoncev, kraljevega mušketirja D'Artagnana, ki ga je v romanu Trije mušketirji ovekovečil Alexndre Dumas. V središču mesta kraljuje katedrala Sainte-Marie, ki so jo gradili kar 200 let in je najbolj znana po svojih renesančnih barvnih vitražih. Auch obdaja prelepo francosko podeželje, predvsem pa je to vinska regija, v kateri varijo znameniti francoski brendi armagnac. "Pokrajina Armagnac je bila eno prvih območij v Franciji, na katerem so začeli destilirati žgane pijače, in marsikdo verjame, da je armagnac najstarejša žgana pijača na svetu, ki jo še vedno destilirajo," nam je zaupal Lucien Philippe, nekdanji učitelj, ki zdaj obiskovalce mesta poučuje o francoskih vinih in žganju.
Auch, nekoč središče zgodovinske Gaskonje, je danes nekoliko zaspano mesto s številnimi arhitekturnimi presežki in renesančnim pridihom. Eden izmed mestnih simbolov je monumentalno stopnišče, s katerega se odpira čudovit razgled na mesto; tam stoji tudi kip enega najbolj znanih Gaskoncev, kraljevega mušketirja D'Artagnana, ki ga je v romanu Trije mušketirji ovekovečil Alexndre Dumas. V središču mesta kraljuje katedrala Sainte-Marie, ki so jo gradili kar 200 let in je najbolj znana po svojih renesančnih barvnih vitražih. Auch obdaja prelepo francosko podeželje, predvsem pa je to vinska regija, v kateri varijo znameniti francoski brendi armagnac. "Pokrajina Armagnac je bila eno prvih območij v Franciji, na katerem so začeli destilirati žgane pijače, in marsikdo verjame, da je armagnac najstarejša žgana pijača na svetu, ki jo še vedno destilirajo," nam je zaupal Lucien Philippe, nekdanji učitelj, ki zdaj obiskovalce mesta poučuje o francoskih vinih in žganju.
Tisti, ki radi potujejo, imajo zmeraj na zalogi kakšno zanimivo zgodbo. Prisluhnili smo jim in izbrali nekaj prigod iz potovanj, nekatere bolj duhovite, druge pa nas spomnijo, da moramo tudi na počitnicah skrbeti zase in druge okoli nas.
Tisti, ki radi potujejo, imajo zmeraj na zalogi kakšno zanimivo zgodbo. Prisluhnili smo jim in izbrali nekaj prigod iz potovanj, nekatere bolj duhovite, druge pa nas spomnijo, da moramo tudi na počitnicah skrbeti zase in druge okoli nas.
Toulouse, razpet med Atlantik in Sredozemsko morje, vsega eno uro vožnje do Pirenejev, ni po naključju tradicionalna postojanka Dirke po Franciji. Je celo na tretjem mestu večne lestvice francoskih mest, ki so bila v zgodovini Dirke po Franciji vključena kot startna ali ciljna postaja tega tekmovanja, prvič so bili zraven že na prvi dirki leta 1903. "Gledalci, ki bodo po televiziji spremljali dirko, bodo videli velik del naše arhitekturno-kulturne zapuščine in znamenite opečnato-rožnate stavbe, zaradi katerih smo znani kot rožnato mesto. Videli pa bodo lahko tudi ogromne proizvodne hangarje Airbusa in zakaj smo znani kot letalsko in vesoljsko središče Evrope," je povedal direktor agencije Toulouse Team Patrice Vassal. Četrto največje mesto v Franciji je eno najstarejših mest v tem delu Evrope, v srednjem veku je bilo pomembno trgovsko središče, danes pa je znano predvsem kot eno najpomembnejših svetovnih središč letalske in vesoljske industrije, ki zaposluje velik del prebivalstva.
Toulouse, razpet med Atlantik in Sredozemsko morje, vsega eno uro vožnje do Pirenejev, ni po naključju tradicionalna postojanka Dirke po Franciji. Je celo na tretjem mestu večne lestvice francoskih mest, ki so bila v zgodovini Dirke po Franciji vključena kot startna ali ciljna postaja tega tekmovanja, prvič so bili zraven že na prvi dirki leta 1903. "Gledalci, ki bodo po televiziji spremljali dirko, bodo videli velik del naše arhitekturno-kulturne zapuščine in znamenite opečnato-rožnate stavbe, zaradi katerih smo znani kot rožnato mesto. Videli pa bodo lahko tudi ogromne proizvodne hangarje Airbusa in zakaj smo znani kot letalsko in vesoljsko središče Evrope," je povedal direktor agencije Toulouse Team Patrice Vassal. Četrto največje mesto v Franciji je eno najstarejših mest v tem delu Evrope, v srednjem veku je bilo pomembno trgovsko središče, danes pa je znano predvsem kot eno najpomembnejših svetovnih središč letalske in vesoljske industrije, ki zaposluje velik del prebivalstva.
Nedavni primer ugriza strupene kače, ki je bil vzrok za prvo smrtno žrtev po več kot 30 letih pri nas, je pri marsikom še nekoliko poglobil strah in odpor do teh sicer zelo koristnih plazilcev. Ker bilo lani takih ugrizov več kot 20, poletje pa je čas, ko se z njimi pogosteje srečujemo, s strokovnjaki govorimo o tem, kako pravilno ravnati, če kačo srečamo, kako postopati ob morebitnem ugrizu strupenjače, pa tudi o vrstah kač pri nas in njihovi vlogi v naravi.
Nedavni primer ugriza strupene kače, ki je bil vzrok za prvo smrtno žrtev po več kot 30 letih pri nas, je pri marsikom še nekoliko poglobil strah in odpor do teh sicer zelo koristnih plazilcev. Ker bilo lani takih ugrizov več kot 20, poletje pa je čas, ko se z njimi pogosteje srečujemo, s strokovnjaki govorimo o tem, kako pravilno ravnati, če kačo srečamo, kako postopati ob morebitnem ugrizu strupenjače, pa tudi o vrstah kač pri nas in njihovi vlogi v naravi.
14. julij, ali kot mu pravimo pri nas, dan Bastilje, je največji francoski državni praznik. Simbolizira dva zgodovinska dogodka. Najprej padec Bastilje, ki so jo uporniki na ta dan zasedli med francosko revolucijo leta 1789. In morda še bolj pomembno, festival zveze (Fete de la Federation), ki se je v praznovanje revolucije in enotnosti zgodil točno leto dni zatem. Francozi državni praznik na ta dan praznujejo od leta 1880, glavne značilnosti praznika, ki vsako leto poteka med kolesarsko dirko po Franciji pa so lokalni plesi, vojaška parada v Parizu in ognjemeti.
14. julij, ali kot mu pravimo pri nas, dan Bastilje, je največji francoski državni praznik. Simbolizira dva zgodovinska dogodka. Najprej padec Bastilje, ki so jo uporniki na ta dan zasedli med francosko revolucijo leta 1789. In morda še bolj pomembno, festival zveze (Fete de la Federation), ki se je v praznovanje revolucije in enotnosti zgodil točno leto dni zatem. Francozi državni praznik na ta dan praznujejo od leta 1880, glavne značilnosti praznika, ki vsako leto poteka med kolesarsko dirko po Franciji pa so lokalni plesi, vojaška parada v Parizu in ognjemeti.
Francija je ena izmed vodilnih vinskih dežel na svetu, znana po svoji bogati tradiciji pridelave vina, ki sega daleč v keltske in rimske čase. Ključno vlogo pri razvoju vinogradništva so odigrali že srednjeveški samostani, saj so menihi že takrat skrbno preučevali tla, podnebje in načine pridelave ter začrtali temelje sodobnega pojma 'terroir' in stroga pravila označevanja porekla, zaradi katerih so francoska vina postala in ostala visokokakovostna, cenjena po vsem svetu. Vina v Franciji pa niso le gospodarski izdelek, ampak tudi del kulturne identitete, nacionalnega ponosa in francoske umetnosti življenja. In kot je po navadi na jugu, so tu na Francoskem veliko bolj sproščeni glede trt, vina in njegove pridelave. V nekatere vinogradniške in kletarske novosti pa so dobesedno prisiljeni tako zaradi spremenjenih potrošniških navad in trendov kot podnebnih sprememb. 'Pred 50 leti so Francozi popili veliko, veliko vina. Predvsem tradicionalnega, močnega, rdečega in največ tega smo ga proizvedli prav v Languedocu. Zadnja leta pa Francozi segajo po svežih, lahkotnih belih vinih, zato vinarji lahkotno svežino vpeljujejo tudi v rdeča vina,' je o prilagajanju vinarjev povedal mladi Paul, ki vodi degustacije vin v osrednjem vinskem svetišču Carcassonna Le Comptoir de la Cite. Rdeča nit reportaže iz največje francoske vinogradniške regije Languedoc-Roussillon bo vprašanje, kako se v vinsko najbolj tradicionalni državi na svetu prilagajajo novim časom.
Francija je ena izmed vodilnih vinskih dežel na svetu, znana po svoji bogati tradiciji pridelave vina, ki sega daleč v keltske in rimske čase. Ključno vlogo pri razvoju vinogradništva so odigrali že srednjeveški samostani, saj so menihi že takrat skrbno preučevali tla, podnebje in načine pridelave ter začrtali temelje sodobnega pojma 'terroir' in stroga pravila označevanja porekla, zaradi katerih so francoska vina postala in ostala visokokakovostna, cenjena po vsem svetu. Vina v Franciji pa niso le gospodarski izdelek, ampak tudi del kulturne identitete, nacionalnega ponosa in francoske umetnosti življenja. In kot je po navadi na jugu, so tu na Francoskem veliko bolj sproščeni glede trt, vina in njegove pridelave. V nekatere vinogradniške in kletarske novosti pa so dobesedno prisiljeni tako zaradi spremenjenih potrošniških navad in trendov kot podnebnih sprememb. 'Pred 50 leti so Francozi popili veliko, veliko vina. Predvsem tradicionalnega, močnega, rdečega in največ tega smo ga proizvedli prav v Languedocu. Zadnja leta pa Francozi segajo po svežih, lahkotnih belih vinih, zato vinarji lahkotno svežino vpeljujejo tudi v rdeča vina,' je o prilagajanju vinarjev povedal mladi Paul, ki vodi degustacije vin v osrednjem vinskem svetišču Carcassonna Le Comptoir de la Cite. Rdeča nit reportaže iz največje francoske vinogradniške regije Languedoc-Roussillon bo vprašanje, kako se v vinsko najbolj tradicionalni državi na svetu prilagajajo novim časom.
'Z raco lahko narediš vse, kar narediš s prašičem - uporabna je od kljuna do repa. Meso rac skuhamo v lastni masti ter ga shranimo ali v konzerve ali v mast - to je račni konfit. Lahko naredimo ocvirke, račjo mast lahko uporabljamo kot svinjsko, meso lahko posušimo ali le prekadimo, naredimo paštete in nešteto drugih proizvodov,' pravi Benjamin Papaix, kmet, ki na kmetiji La Ferme du Roc nedaleč od Cambiaca na jugu Francije vsako leto zredi 10 tisoč rac. V prvi vrsti seveda za foie gras, ki je glavna francoska kulinarična specialiteta in delikatesa, poleg tartufov in kaviarja ter najbolj cenjena v visoki francoski gastronomiji. Foie gras ali po naše 'mastna jetra' so zaščitena kot kulturna in gastronomska dediščina, a način pridelave zbuja veliko etičnih pomislekov, kmetje v tej dejavnosti pa so deležni veliko zgražanja. Slikoviti jugozahod z idiličinimi vasicami med mehkim gričevjem je središče pridelave te delikatese v Franciji. A čeprav je kmetij, ki se ukvarjajo s to dobičkonosno dejavnostjo, veliko, jih je zelo malo pripravljenih o tem govoriti ali celo pokazati svoje jate rac in gosi.
'Z raco lahko narediš vse, kar narediš s prašičem - uporabna je od kljuna do repa. Meso rac skuhamo v lastni masti ter ga shranimo ali v konzerve ali v mast - to je račni konfit. Lahko naredimo ocvirke, račjo mast lahko uporabljamo kot svinjsko, meso lahko posušimo ali le prekadimo, naredimo paštete in nešteto drugih proizvodov,' pravi Benjamin Papaix, kmet, ki na kmetiji La Ferme du Roc nedaleč od Cambiaca na jugu Francije vsako leto zredi 10 tisoč rac. V prvi vrsti seveda za foie gras, ki je glavna francoska kulinarična specialiteta in delikatesa, poleg tartufov in kaviarja ter najbolj cenjena v visoki francoski gastronomiji. Foie gras ali po naše 'mastna jetra' so zaščitena kot kulturna in gastronomska dediščina, a način pridelave zbuja veliko etičnih pomislekov, kmetje v tej dejavnosti pa so deležni veliko zgražanja. Slikoviti jugozahod z idiličinimi vasicami med mehkim gričevjem je središče pridelave te delikatese v Franciji. A čeprav je kmetij, ki se ukvarjajo s to dobičkonosno dejavnostjo, veliko, jih je zelo malo pripravljenih o tem govoriti ali celo pokazati svoje jate rac in gosi.
V tokratni reportaži gremo na polja severne Francije, kjer raste ena najstarejših gojenih rastlin na svetu, ki s svojo skromnostjo in vzdržljivostjo že tisočletja oblači svet.
V tokratni reportaži gremo na polja severne Francije, kjer raste ena najstarejših gojenih rastlin na svetu, ki s svojo skromnostjo in vzdržljivostjo že tisočletja oblači svet.
Kaj se zgodi, ko podnebna kriza ni več samo znanstveno vprašanje, temveč razredna realnost? Ko kapitalizem profitira tako iz uničevanja planeta kot njegovega "reševanja"? Ko se zdi, da imamo dovolj znanja, a premalo moči? S temi vprašanji se ukvarja norveški družbeni geograf Ståle Holgersen, eden osrednjih gostov tokratne Šole politične ekologije, ki je pretekli teden potekala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Holgersen pravi, da se bistveno vprašanje skriva onkraj zelenega leporečenja in reformističnih iluzij in da ne gre več za vprašanje znanja, ampak za vprašanje moči. Kako je videti mesto, ki služi ljudem, ne dobičku? Kje začeti družbeno preobrazbo – in zakaj otroci niso težava, temveč odrasli?
Kaj se zgodi, ko podnebna kriza ni več samo znanstveno vprašanje, temveč razredna realnost? Ko kapitalizem profitira tako iz uničevanja planeta kot njegovega "reševanja"? Ko se zdi, da imamo dovolj znanja, a premalo moči? S temi vprašanji se ukvarja norveški družbeni geograf Ståle Holgersen, eden osrednjih gostov tokratne Šole politične ekologije, ki je pretekli teden potekala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Holgersen pravi, da se bistveno vprašanje skriva onkraj zelenega leporečenja in reformističnih iluzij in da ne gre več za vprašanje znanja, ampak za vprašanje moči. Kako je videti mesto, ki služi ljudem, ne dobičku? Kje začeti družbeno preobrazbo – in zakaj otroci niso težava, temveč odrasli?
Skozi mesto Bayeux teče reka Aure in če se izgubiš med srednjeveškimi ulicami, le sledi njenemu toku, pravijo domačini. Največ obiskovalcev obišče stolnico in seveda muzej, v katerem je na ogled verjetno najbolj znana tapiserija na svetu, ki velja za prvi zgodovinski strip, in je hkrati pomemben vizualni dokument evropske srednjeveške zgodovine.
Skozi mesto Bayeux teče reka Aure in če se izgubiš med srednjeveškimi ulicami, le sledi njenemu toku, pravijo domačini. Največ obiskovalcev obišče stolnico in seveda muzej, v katerem je na ogled verjetno najbolj znana tapiserija na svetu, ki velja za prvi zgodovinski strip, in je hkrati pomemben vizualni dokument evropske srednjeveške zgodovine.
Kaj, če strmoglavi letalo? Kaj, če bodo v hotelu stenice? Kaj, če bo ravno takrat potres? Marsikdo od nas se pred potovanjem v oddaljene kraje sooča s številnimi dvomi in strahovi. Tokrat smo mimoidoče turiste spraševali, kaj njim povzroča sive lase in kako se soočajo s skrbmi pred dopustovanjem.
Kaj, če strmoglavi letalo? Kaj, če bodo v hotelu stenice? Kaj, če bo ravno takrat potres? Marsikdo od nas se pred potovanjem v oddaljene kraje sooča s številnimi dvomi in strahovi. Tokrat smo mimoidoče turiste spraševali, kaj njim povzroča sive lase in kako se soočajo s skrbmi pred dopustovanjem.
Med valovitimi polji Normandije in vetrovi s severa, približno 15 kilometrov od Rokavskega preliva, leži Caen, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče regije ter upravno središče departmaja Calvados, ki ima tudi pomembno zgodovinsko vlogo.
Med valovitimi polji Normandije in vetrovi s severa, približno 15 kilometrov od Rokavskega preliva, leži Caen, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče regije ter upravno središče departmaja Calvados, ki ima tudi pomembno zgodovinsko vlogo.
Mesto Rouen, ki se ga je prijel tudi vzdevek »Mesto stotih zvonikov« in je bilo v srednjem veku in renesansi drugo največje mesto v Franciji, obiskovalce z le nekaj domišljije ob sprehodu skozi ulice in njihove zgodbe hitro odpelje daleč v zgodovino.
Mesto Rouen, ki se ga je prijel tudi vzdevek »Mesto stotih zvonikov« in je bilo v srednjem veku in renesansi drugo največje mesto v Franciji, obiskovalce z le nekaj domišljije ob sprehodu skozi ulice in njihove zgodbe hitro odpelje daleč v zgodovino.
Dunkerque, mesto na skrajnem severu Francije, je verjetno najbolj znano po zgodovini druge svetovne vojne, predvsem po operaciji Dinamo, ki je tam potekala med 26. majem in 4. junijem leta 1940 in velja za eno najpomembnejših reševalnih operacij v drugi svetovni vojni, po kateri so leta 2017 posneli tudi film.
Dunkerque, mesto na skrajnem severu Francije, je verjetno najbolj znano po zgodovini druge svetovne vojne, predvsem po operaciji Dinamo, ki je tam potekala med 26. majem in 4. junijem leta 1940 in velja za eno najpomembnejših reševalnih operacij v drugi svetovni vojni, po kateri so leta 2017 posneli tudi film.
Prva kolesarska Dirka po Franciji je bila na sporedu pred 122 leti. Začetno točko so izbrali v južnem pariškem predmestju, saj je bila na ulicah v središču francoske prestolnice vožnja s kolesom takrat prepovedana.
Prva kolesarska Dirka po Franciji je bila na sporedu pred 122 leti. Začetno točko so izbrali v južnem pariškem predmestju, saj je bila na ulicah v središču francoske prestolnice vožnja s kolesom takrat prepovedana.
Ko v Lillu vprašaš domačine, kako bi opisali mesto, je ena od pogostejših besed živahno. K temu morda prispeva tudi študentska populacija, saj je Lille z več kot 120.000 študenti eno najmlajših mest po duhu v Franciji. Mesto ima namreč več univerz, zelo prisotni sta tudi ulična umetnost in mlada kreativna scena.
Ko v Lillu vprašaš domačine, kako bi opisali mesto, je ena od pogostejših besed živahno. K temu morda prispeva tudi študentska populacija, saj je Lille z več kot 120.000 študenti eno najmlajših mest po duhu v Franciji. Mesto ima namreč več univerz, zelo prisotni sta tudi ulična umetnost in mlada kreativna scena.
Ta teden na številnih fakultetah po državi potekajo raziskovalni tabori in poletne šole. Znanje poglabljajo tako domači kot tuji študenti, ki so za ta namen obiskali našo državo, pa tudi osnovnošolci in dijaki, ki se šele spoznavajo s področji, ki bi jih utegnila zanimati, ko bodo veliki. Ta teden smo tako med drugim obiskali Poletni raziskovalni tabor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer se za razred vedoželjnih dijakinj in dijakov iz 20 srednjih šol po Sloveniji preizkuša v precej zahtevnih inženirskih izzivih. Zakaj so namesto plaže izbrali fakultetne hodnike in kako izgleda modeliranje letal in spopadanje z dolgimi programskimi kodami, pa v tokratni Petkovi reportaži. Avtor fotografije: Željko Stevanić
Ta teden na številnih fakultetah po državi potekajo raziskovalni tabori in poletne šole. Znanje poglabljajo tako domači kot tuji študenti, ki so za ta namen obiskali našo državo, pa tudi osnovnošolci in dijaki, ki se šele spoznavajo s področji, ki bi jih utegnila zanimati, ko bodo veliki. Ta teden smo tako med drugim obiskali Poletni raziskovalni tabor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer se za razred vedoželjnih dijakinj in dijakov iz 20 srednjih šol po Sloveniji preizkuša v precej zahtevnih inženirskih izzivih. Zakaj so namesto plaže izbrali fakultetne hodnike in kako izgleda modeliranje letal in spopadanje z dolgimi programskimi kodami, pa v tokratni Petkovi reportaži. Avtor fotografije: Željko Stevanić
Če se na področju dolgotrajne oskrbe in pomoči odraslim zdaj dogajajo odmevne spremembe, pa ostajajo starši otrok s posebnimi potrebami, sploh takih, ki potrebujejo 24-urno nego, še brez njih. V praksi doživljajo neskončne birokratske postopke, ki se nesmiselno ponavljajo in iz leta v leto in zahtevajo vnovično dokazovanje, da ima otrok še vedno hudo gensko okvaro. Pot zdravljenja spremljajo čakalne dobe, slaba informiranost, pri katerih je včasih še najbolj v pomoč srečno naključje in pa zmožnost samoplačniških storitev. Zato so starši spisali peticijo, s katero opozarjajo na sistemske težave in, kot so zapisali, skušajo doseči pravičnejšo, bolj človeško in dostojnejšo obravnavo otrok. Pobudnica peticije Brigita Mihalič in Tamara Ćuk, mami deklici z redkimi genskimi boleznimi bosta številne sistemske težave predstavili tudi z osebnimi izkušnjami.
Če se na področju dolgotrajne oskrbe in pomoči odraslim zdaj dogajajo odmevne spremembe, pa ostajajo starši otrok s posebnimi potrebami, sploh takih, ki potrebujejo 24-urno nego, še brez njih. V praksi doživljajo neskončne birokratske postopke, ki se nesmiselno ponavljajo in iz leta v leto in zahtevajo vnovično dokazovanje, da ima otrok še vedno hudo gensko okvaro. Pot zdravljenja spremljajo čakalne dobe, slaba informiranost, pri katerih je včasih še najbolj v pomoč srečno naključje in pa zmožnost samoplačniških storitev. Zato so starši spisali peticijo, s katero opozarjajo na sistemske težave in, kot so zapisali, skušajo doseči pravičnejšo, bolj človeško in dostojnejšo obravnavo otrok. Pobudnica peticije Brigita Mihalič in Tamara Ćuk, mami deklici z redkimi genskimi boleznimi bosta številne sistemske težave predstavili tudi z osebnimi izkušnjami.
Leta 2024 si skoraj tretjina Evropejcev zaradi finančnih razlogov ni mogla privoščiti enotedenskega dopusta v tujini. Dopustovanje postaja vse večji privilegij, zato smo se tokrat s turisti pogovarjali o tem, kako inflacijo doživljajo v državi, iz katere prihajajo, kako so finančno načrtovali letošnji dopust in ali je Slovenija po njihovem mnenju cenovno ugodna turistična destinacija.
Leta 2024 si skoraj tretjina Evropejcev zaradi finančnih razlogov ni mogla privoščiti enotedenskega dopusta v tujini. Dopustovanje postaja vse večji privilegij, zato smo se tokrat s turisti pogovarjali o tem, kako inflacijo doživljajo v državi, iz katere prihajajo, kako so finančno načrtovali letošnji dopust in ali je Slovenija po njihovem mnenju cenovno ugodna turistična destinacija.
Začetek julija je, temperature morja pa so že kar visoke, zato smo na Valu 202 preverili, kako je z osvežitvijo v naravnih kopališčih rek in jezer. Z različnih koncev, od Ptujskega do Gorenjske, so se nam oglasili naši dopisniki in nam morda odkrili še kakšen manj znan kotiček. S sogovornicama z Agencije za okolje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa preverjamo kakovost kopalnih voda in tveganja, ki obstajajo tudi pri kopanju v naravi. Foto: BoBo
Začetek julija je, temperature morja pa so že kar visoke, zato smo na Valu 202 preverili, kako je z osvežitvijo v naravnih kopališčih rek in jezer. Z različnih koncev, od Ptujskega do Gorenjske, so se nam oglasili naši dopisniki in nam morda odkrili še kakšen manj znan kotiček. S sogovornicama z Agencije za okolje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa preverjamo kakovost kopalnih voda in tveganja, ki obstajajo tudi pri kopanju v naravi. Foto: BoBo
Festival Lent že več kot tri desetletja v Maribor prinaša glasbo, gledališče, umetnost in utrip sveta. Mesto je postalo oder. Našteli so več kot 230 dogodkov, umetnike iz 28 različnih držav in festivalske sopotnike: ArtKamp, Ano Desetnico in 37. Folkart.
Festival Lent že več kot tri desetletja v Maribor prinaša glasbo, gledališče, umetnost in utrip sveta. Mesto je postalo oder. Našteli so več kot 230 dogodkov, umetnike iz 28 različnih držav in festivalske sopotnike: ArtKamp, Ano Desetnico in 37. Folkart.
Hrčki so majhni glodavci, v katerih je človek po eni strani našel hišnega ljubljenčka, po drugi pa poljskega škodljivca. Toda če govorimo o hrčkih, moramo reči pravi hrčki. Hrčki so namreč zelo široka družina, v katero pa ob pravih hrčkih sodijo tudi lemingi in voluharice.
Hrčki so majhni glodavci, v katerih je človek po eni strani našel hišnega ljubljenčka, po drugi pa poljskega škodljivca. Toda če govorimo o hrčkih, moramo reči pravi hrčki. Hrčki so namreč zelo široka družina, v katero pa ob pravih hrčkih sodijo tudi lemingi in voluharice.
Če ne more občinstvo k nam, bomo pa mi prišli k njemu. To je postal glavni moto gledališča Ane Monro med covidom. Letos bo že osemindvajseti festival Ana Desetnica, od 20. junija do 6. julija bo gostoval v trinajstih mestih po Sloveniji. Obiskovalci si bodo lahko na 50 različnih prizoriščih ogledali kar 127 nastopov na prostem.
Če ne more občinstvo k nam, bomo pa mi prišli k njemu. To je postal glavni moto gledališča Ane Monro med covidom. Letos bo že osemindvajseti festival Ana Desetnica, od 20. junija do 6. julija bo gostoval v trinajstih mestih po Sloveniji. Obiskovalci si bodo lahko na 50 različnih prizoriščih ogledali kar 127 nastopov na prostem.
V Sloveniji je po podatkih statističnega urada v lanskem študijskem letu študiralo 10.561 tujih študentov, to je dobrih 13 odstotkov vseh študentov v Sloveniji. Tuji študenti prihajajo iz 120 različnih držav, največ iz Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. S tremi tujimi študenti se pogovarjamo o študiju v Ljubljani. Kako se pri nas počutijo, kako gre študij in kakšno je življenje pri nas, če ga primerjajo z življenjem v svoji domovini?
V Sloveniji je po podatkih statističnega urada v lanskem študijskem letu študiralo 10.561 tujih študentov, to je dobrih 13 odstotkov vseh študentov v Sloveniji. Tuji študenti prihajajo iz 120 različnih držav, največ iz Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. S tremi tujimi študenti se pogovarjamo o študiju v Ljubljani. Kako se pri nas počutijo, kako gre študij in kakšno je življenje pri nas, če ga primerjajo z življenjem v svoji domovini?
Vkorakali smo v vrhunec turistične sezone. Turiste, ki se vijejo po ulicah, smo zmotili med občudovanjem prestolnice in jim zastavili vprašanje: Zakaj ste se odločili, da obiščete Slovenijo? Novo sezono oddaje Glas mednarodne ulice začenjamo na dan državnosti. Z mimoidočimi obiskovalci iz tujine smo se pogovarjali o tem, kaj sploh vedo o zgodovini Slovenije, kaj jih je prepričalo, da svoj dopust preživijo pri nas, katera je njihova najljubša tradicionalna jed in zakaj gredo vsi najprej na Bled.
Vkorakali smo v vrhunec turistične sezone. Turiste, ki se vijejo po ulicah, smo zmotili med občudovanjem prestolnice in jim zastavili vprašanje: Zakaj ste se odločili, da obiščete Slovenijo? Novo sezono oddaje Glas mednarodne ulice začenjamo na dan državnosti. Z mimoidočimi obiskovalci iz tujine smo se pogovarjali o tem, kaj sploh vedo o zgodovini Slovenije, kaj jih je prepričalo, da svoj dopust preživijo pri nas, katera je njihova najljubša tradicionalna jed in zakaj gredo vsi najprej na Bled.
Po desetletjih neuspešnih poskusov v Sloveniji uvajamo dolgotrajno oskrbo, pri čemer pa se pojavlja kar nekaj začetnih težav. Gorazd Rečnik je odšel v Radlje ob Dravi in preveril, kako so pripravljeni na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe tudi na domu.
Po desetletjih neuspešnih poskusov v Sloveniji uvajamo dolgotrajno oskrbo, pri čemer pa se pojavlja kar nekaj začetnih težav. Gorazd Rečnik je odšel v Radlje ob Dravi in preveril, kako so pripravljeni na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe tudi na domu.
V zadnjem delu serije o starostnikih govorimo o telesnih omejitvah, bolečinah in boleznih, ki jih prinese starost. O tem, kako ti lahko postane neudobno v lastnem telesu. Po stopnicah ne gre več. Bolečina v križu te zbudi pred jutranjo budilko.
V zadnjem delu serije o starostnikih govorimo o telesnih omejitvah, bolečinah in boleznih, ki jih prinese starost. O tem, kako ti lahko postane neudobno v lastnem telesu. Po stopnicah ne gre več. Bolečina v križu te zbudi pred jutranjo budilko.
V Observatoriju Vere Rubin, ki velja za enega od najambicioznejših sodobnih projektov na področju astrofizike, so objavili svoje prve posnetke vesolja. Observatorij, postavljen na vrhu gore Cerro Pachón na severu Čila, se ponaša z največjo digitalno kamero na svetu in bo v prihodnjem desetletju izvajal podrobno nočno kartiranje južnega neba in – kot napovedujejo – zbral več podatkov kot vsi optični teleskopi doslej skupaj. Kot je v pogovoru z Majo Ratej povzela profesorica na novogoriški univerzi in astrofizičarka Andreja Gomboc, že njegovi prvi posnetki vključujejo več milijonov galaksij, zvezd Mlečne ceste in več kot 2000 na novo odkritih asteroidov.
V Observatoriju Vere Rubin, ki velja za enega od najambicioznejših sodobnih projektov na področju astrofizike, so objavili svoje prve posnetke vesolja. Observatorij, postavljen na vrhu gore Cerro Pachón na severu Čila, se ponaša z največjo digitalno kamero na svetu in bo v prihodnjem desetletju izvajal podrobno nočno kartiranje južnega neba in – kot napovedujejo – zbral več podatkov kot vsi optični teleskopi doslej skupaj. Kot je v pogovoru z Majo Ratej povzela profesorica na novogoriški univerzi in astrofizičarka Andreja Gomboc, že njegovi prvi posnetki vključujejo več milijonov galaksij, zvezd Mlečne ceste in več kot 2000 na novo odkritih asteroidov.
Gaja Naja Rojec se je pridružila več tisoč ljudem, ki so se odpravili proti mejnemu prehodu z Gazo na solidarnostnem mirovnem pohudu Global March to Gaza. Kaj so dosegli in kaj so želeli doseči? Zakaj si obupa iz svojega privilegiranega položaja ne moremo privoščiti?
Gaja Naja Rojec se je pridružila več tisoč ljudem, ki so se odpravili proti mejnemu prehodu z Gazo na solidarnostnem mirovnem pohudu Global March to Gaza. Kaj so dosegli in kaj so želeli doseči? Zakaj si obupa iz svojega privilegiranega položaja ne moremo privoščiti?
V Mariboru se je začel 33. Festival Lent. Največje mednarodno kulturno dogajanje na prostem pri nas napoveduje širok razpon žanrov, vrhunec bo doseglo prihodnjo soboto. A kot v prvi razglednici sporoča Sara Zmrzlak, se je vročina dneva že prvi dan prevesila v vročico noči.
V Mariboru se je začel 33. Festival Lent. Največje mednarodno kulturno dogajanje na prostem pri nas napoveduje širok razpon žanrov, vrhunec bo doseglo prihodnjo soboto. A kot v prvi razglednici sporoča Sara Zmrzlak, se je vročina dneva že prvi dan prevesila v vročico noči.
Mladi, stari med 16 in 30 let, so se minuli konec tedna zbrali v prestolnici Alzacije, da bi od blizu spoznali eno od osrednjih evropskih institucij: Evropski parlament. 8500 mladih se je udeležilo več kot 400 različnih predavanj in konferenc, da bi z evropskimi poslanci delili svoje poglede in iskali rešitve na področjih, kot so klimatske spremembe, svoboda medijev in stanje demokracije v Evropski uniji. "Vaš glas je slišan", je bil eden izmed sloganov Evropskega dogodka za mlade, ki ga Evropski parlament organizira od leta 2014. Ali je glas mladih v EU resnično slišan, smo se pogovarjali z letošnjimi obiskovalci.
Mladi, stari med 16 in 30 let, so se minuli konec tedna zbrali v prestolnici Alzacije, da bi od blizu spoznali eno od osrednjih evropskih institucij: Evropski parlament. 8500 mladih se je udeležilo več kot 400 različnih predavanj in konferenc, da bi z evropskimi poslanci delili svoje poglede in iskali rešitve na področjih, kot so klimatske spremembe, svoboda medijev in stanje demokracije v Evropski uniji. "Vaš glas je slišan", je bil eden izmed sloganov Evropskega dogodka za mlade, ki ga Evropski parlament organizira od leta 2014. Ali je glas mladih v EU resnično slišan, smo se pogovarjali z letošnjimi obiskovalci.
Novice in informacije o dogajanju na relaciji Iran - Izrael nam trenutno krojijo začetke informativnih oddaj. Za razumevanje trenutnih razmer na Bližnjem vzhodu je nujno treba razumeti tudi zgodovinsko-politični kontekst.
Novice in informacije o dogajanju na relaciji Iran - Izrael nam trenutno krojijo začetke informativnih oddaj. Za razumevanje trenutnih razmer na Bližnjem vzhodu je nujno treba razumeti tudi zgodovinsko-politični kontekst.
Popkultura Španijo rada prikazuje kot deželo živahnih trgov in barvitih ulic. A obstaja tudi druga Španija, ki ji rečejo kar prazna Španija. Notranjost države je namreč v veliki meri neposeljena, že desetletja prebivalci vasi odhajajo v mesta in za seboj puščajo počasi propadajoče hiše. Vlade nikakor ne uspejo najti odgovora na ta trend, ki močno otežuje življenje še tistim redkim ljudem, ki so ostali na podeželju. Vseeno pa lahko najdemo tudi primere dobre prakse, iz katerih bi se glede oživljanja ruralnih območij lahko kaj naučili tudi v Sloveniji. Obiskali smo zapuščene vasi in se pogovorili z ljudmi, ki še ostajajo na podeželju.
Popkultura Španijo rada prikazuje kot deželo živahnih trgov in barvitih ulic. A obstaja tudi druga Španija, ki ji rečejo kar prazna Španija. Notranjost države je namreč v veliki meri neposeljena, že desetletja prebivalci vasi odhajajo v mesta in za seboj puščajo počasi propadajoče hiše. Vlade nikakor ne uspejo najti odgovora na ta trend, ki močno otežuje življenje še tistim redkim ljudem, ki so ostali na podeželju. Vseeno pa lahko najdemo tudi primere dobre prakse, iz katerih bi se glede oživljanja ruralnih območij lahko kaj naučili tudi v Sloveniji. Obiskali smo zapuščene vasi in se pogovorili z ljudmi, ki še ostajajo na podeželju.
V tretji epizodi serije o starostnikih govorimo o minljivosti, poslavljanju in smrti – temah, ki jih pogosto odrivamo stran, a so del vsakdana mnogih starejših.
V tretji epizodi serije o starostnikih govorimo o minljivosti, poslavljanju in smrti – temah, ki jih pogosto odrivamo stran, a so del vsakdana mnogih starejših.
Barok v Sloveniji že ves čas pomembna raziskovalna tema. Prvi večji zaokrožen pregled tega izjemnega časa v prostoru današnje Slovenije je bil na začetku 60 let, kasneje v 70. in 80. letih, nato pa so intenzivne raziskave potekale še naprej. In zakaj smo šele zdaj zares sposobni narediti velik premik v pogledu na barok. O tem govori obsežen medinstitucionalni razstavni projekt: razstava »Barok v likovni umetnosti« v Narodni galeriji ter razstavi »Barok, arhitektura in uporabna umetnost« v Narodnem muzeju in muzeju MAO. Del projekta Barok je tudi avstrijski paviljon na Muzejski ploščadi Metelkova, z instalacijo baročnega gradu Eggenberg. Paviljon je eden od treh, ki so letos del STEIERMARK SCHAU, tradicionalne razstave avstrijske zvezne dežele Štajerske.
Barok v Sloveniji že ves čas pomembna raziskovalna tema. Prvi večji zaokrožen pregled tega izjemnega časa v prostoru današnje Slovenije je bil na začetku 60 let, kasneje v 70. in 80. letih, nato pa so intenzivne raziskave potekale še naprej. In zakaj smo šele zdaj zares sposobni narediti velik premik v pogledu na barok. O tem govori obsežen medinstitucionalni razstavni projekt: razstava »Barok v likovni umetnosti« v Narodni galeriji ter razstavi »Barok, arhitektura in uporabna umetnost« v Narodnem muzeju in muzeju MAO. Del projekta Barok je tudi avstrijski paviljon na Muzejski ploščadi Metelkova, z instalacijo baročnega gradu Eggenberg. Paviljon je eden od treh, ki so letos del STEIERMARK SCHAU, tradicionalne razstave avstrijske zvezne dežele Štajerske.
Piše o fašistični Italiji, čeprav jih šteje šele 30. Je ena od bolj obetavnih avtoric nove generacije italijanskih pisateljev, njen roman Prekleta je preveden v 35 jezikov, zdaj tudi v slovenščino. Beatrice Salvioni je leta 2023 izdala debitantski roman La Malnata, ki ga je te dni predstavila tudi v Ljubljani. Gre za zgodbo dveh prijateljic - Francesce in Maddalene, t.i. Preklete*, ki živita v popolnoma različnih svetovih. Ena prihaja iz ugledne družine, druga je upornica, z odrgnjenimi koleni, umazan, po pripovedih domačinov celo nevarna. Čeprav se zdi, da si dekleti nista v ničemer podobni, pa se skozi zgodbo pokaže, da imata v bistvu enake želje in lastnosti. Več pa v pogovoru z Beatrice Salvioni, tudi o tem, kako dojema Italijo 30. let prejšnjega stoletja in kje so vzporednice z današnjim svetom, ali ji je primerjava z Eleno Ferrante v čast ali breme in zakaj je biti malce preklet pozitivna stvar. Fotografija: Beletrina.si
Piše o fašistični Italiji, čeprav jih šteje šele 30. Je ena od bolj obetavnih avtoric nove generacije italijanskih pisateljev, njen roman Prekleta je preveden v 35 jezikov, zdaj tudi v slovenščino. Beatrice Salvioni je leta 2023 izdala debitantski roman La Malnata, ki ga je te dni predstavila tudi v Ljubljani. Gre za zgodbo dveh prijateljic - Francesce in Maddalene, t.i. Preklete*, ki živita v popolnoma različnih svetovih. Ena prihaja iz ugledne družine, druga je upornica, z odrgnjenimi koleni, umazan, po pripovedih domačinov celo nevarna. Čeprav se zdi, da si dekleti nista v ničemer podobni, pa se skozi zgodbo pokaže, da imata v bistvu enake želje in lastnosti. Več pa v pogovoru z Beatrice Salvioni, tudi o tem, kako dojema Italijo 30. let prejšnjega stoletja in kje so vzporednice z današnjim svetom, ali ji je primerjava z Eleno Ferrante v čast ali breme in zakaj je biti malce preklet pozitivna stvar. Fotografija: Beletrina.si
V Kozjanskem parku, na razglednem Vetrniku dobrih 700 metrov nad krajem Kozje, smo z učenci tamkajšnje osnovne šole raziskovali suhi višinski travnik čisto pri vrhu te markantne vzpetine, ki je dom številnih zaščitenih rastlin in metuljev, tudi redkega sviščevega mravljiščarja iz družine modrinov.
V Kozjanskem parku, na razglednem Vetrniku dobrih 700 metrov nad krajem Kozje, smo z učenci tamkajšnje osnovne šole raziskovali suhi višinski travnik čisto pri vrhu te markantne vzpetine, ki je dom številnih zaščitenih rastlin in metuljev, tudi redkega sviščevega mravljiščarja iz družine modrinov.
Strah, žalost, jeza, občutki nemoči. Novice o dogodkih, kot je streljanje v šolah, nas pretresejo. Pogovor z najmlajšimi o tem, zakaj prihaja do tragedij in kako se soočiti z občutki, je zahtevna naloga. Starši pogosto zmotno mislijo, da otroka lahko zaščitijo, če o novicah ne govorijo.
Strah, žalost, jeza, občutki nemoči. Novice o dogodkih, kot je streljanje v šolah, nas pretresejo. Pogovor z najmlajšimi o tem, zakaj prihaja do tragedij in kako se soočiti z občutki, je zahtevna naloga. Starši pogosto zmotno mislijo, da otroka lahko zaščitijo, če o novicah ne govorijo.
V drugi epizodi štiridelne serije o starostnikih govorimo o samoti. O tem, kako pomembno je imeti ob sebi nekoga, s komer lahko deliš občutke in strahove. Koliko šteje pogovor s prijazno medicinsko sestro, topel pozdrav iz domske kuhinje ali znan glas na drugi strani slušalke.
V drugi epizodi štiridelne serije o starostnikih govorimo o samoti. O tem, kako pomembno je imeti ob sebi nekoga, s komer lahko deliš občutke in strahove. Koliko šteje pogovor s prijazno medicinsko sestro, topel pozdrav iz domske kuhinje ali znan glas na drugi strani slušalke.
V posebni nedeljski reportaži vam postrežemo z utripom s Festivala 202, ki je bil v petek v Križankah. Z mikrofoni smo se pomešali med nastopajoče in občinstvo in sestavili prav posebno zvočno sestavljanko.
V posebni nedeljski reportaži vam postrežemo z utripom s Festivala 202, ki je bil v petek v Križankah. Z mikrofoni smo se pomešali med nastopajoče in občinstvo in sestavili prav posebno zvočno sestavljanko.
Maj je mesec zmage nad fašizmom in nacizmom. Letošnji je bil v znamenju 80. obletnice konca druge svetovne vojne, najobsežnejšega spopada v zgodovini, ki je potekal med letoma 1939 in 1945. V njem je sodelovala večina svetovnih držav, terjal pa je približno 60 milijonov življenj. Na severu Francije, v pristaniškem mestu Dunkerqueu, ob meji z Belgijo pa so obeležili tudi 85. obletnico Operacije Dinamo, ki je potekala med 26. majem in 4. junijem leta 1940 in velja za ena najpomembnejših reševalnih operacij v obdobju druge svetovne vojne. Reče tudi kar "čudež" v Dunkerqueu.
Maj je mesec zmage nad fašizmom in nacizmom. Letošnji je bil v znamenju 80. obletnice konca druge svetovne vojne, najobsežnejšega spopada v zgodovini, ki je potekal med letoma 1939 in 1945. V njem je sodelovala večina svetovnih držav, terjal pa je približno 60 milijonov življenj. Na severu Francije, v pristaniškem mestu Dunkerqueu, ob meji z Belgijo pa so obeležili tudi 85. obletnico Operacije Dinamo, ki je potekala med 26. majem in 4. junijem leta 1940 in velja za ena najpomembnejših reševalnih operacij v obdobju druge svetovne vojne. Reče tudi kar "čudež" v Dunkerqueu.
Ta teden smo se pomešali med udeležence festivala Kino Otok v Izoli. V mikrofon smo lovili vtise filmskih ustvarjalcev in prostovoljcev z vseh koncev sveta, ki se v naše obalno mesto prav zaradi posebnega čara festivala radi vračajo. Poleg bogate filmske bere festival odlikuje veliko obfestivalskega dogajanja, druženja in glasbe.
Ta teden smo se pomešali med udeležence festivala Kino Otok v Izoli. V mikrofon smo lovili vtise filmskih ustvarjalcev in prostovoljcev z vseh koncev sveta, ki se v naše obalno mesto prav zaradi posebnega čara festivala radi vračajo. Poleg bogate filmske bere festival odlikuje veliko obfestivalskega dogajanja, druženja in glasbe.
Kemijski inštitut je ta teden že deseto leto zapored odprl svoja vrata javnosti z vrsto dejavnosti tako za najmlajšo zvedavo kot tudi bolj angažirano publiko. Z mikrofonom smo se pomešali med napete eksperimente, poizvedovali, kakšna je kemija čokolade, klepetali z raziskovalci, ki so se iz Združenih držav vrnili v domovino, in spoznali delo letošnjega Preglovega nagrajenca. Več pa tudi o mitih, ki spremljajo podnebne spremembe in o katerih so se na posebni okrogli mizi na inštitutu pogovarjali v ponedeljek. Na Kemijskem inštitutu sta se ta teden zadrževali Zoja Slapnik in Maja Ratej.
Kemijski inštitut je ta teden že deseto leto zapored odprl svoja vrata javnosti z vrsto dejavnosti tako za najmlajšo zvedavo kot tudi bolj angažirano publiko. Z mikrofonom smo se pomešali med napete eksperimente, poizvedovali, kakšna je kemija čokolade, klepetali z raziskovalci, ki so se iz Združenih držav vrnili v domovino, in spoznali delo letošnjega Preglovega nagrajenca. Več pa tudi o mitih, ki spremljajo podnebne spremembe in o katerih so se na posebni okrogli mizi na inštitutu pogovarjali v ponedeljek. Na Kemijskem inštitutu sta se ta teden zadrževali Zoja Slapnik in Maja Ratej.
Pogovarjali smo se z doktorico Nadjo Terčon, sicer muzejsko svetnico v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera". V muzeju je zaposlena že od konca 80-ih letih in dobro pozna zgodovino mesta. Pa ne samo zato, ker je dolga leta živela v Piranu.
Pogovarjali smo se z doktorico Nadjo Terčon, sicer muzejsko svetnico v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera". V muzeju je zaposlena že od konca 80-ih letih in dobro pozna zgodovino mesta. Pa ne samo zato, ker je dolga leta živela v Piranu.
Zorko Bajc je župnik v Piranu že četrt stoletja. A je vse več kot le to. Ujeli ga boste tudi na jazz koncertu, filmskih produkcijah in na startu Dirke po Sloveniji. Njegova želja je, da bi bil župnik za vse – za verujoče, neverujoče in drugače verujoče. Pogovarjali smo se na vrtu ob cerkvi sv. Jurija, s pogledom na morje in Piranske strehe.
Zorko Bajc je župnik v Piranu že četrt stoletja. A je vse več kot le to. Ujeli ga boste tudi na jazz koncertu, filmskih produkcijah in na startu Dirke po Sloveniji. Njegova želja je, da bi bil župnik za vse – za verujoče, neverujoče in drugače verujoče. Pogovarjali smo se na vrtu ob cerkvi sv. Jurija, s pogledom na morje in Piranske strehe.
Piran je glasbeno mesto - osrednji trg krasi kip velikega Giuseppeja Tartiniija. Mi pa smo se pozanimali, kakšna je današnja glasbena scena. O tem kako živijo in kje ustvarjajo smo se pogovarjali s piranski glasbeniki: s pozavnistom Denisom Beganovićem - Kikijem, s klaviaturistom Denisom Horvatom in DJ-em Benjaminom Vukovičem.
Piran je glasbeno mesto - osrednji trg krasi kip velikega Giuseppeja Tartiniija. Mi pa smo se pozanimali, kakšna je današnja glasbena scena. O tem kako živijo in kje ustvarjajo smo se pogovarjali s piranski glasbeniki: s pozavnistom Denisom Beganovićem - Kikijem, s klaviaturistom Denisom Horvatom in DJ-em Benjaminom Vukovičem.
Piran so - kot so nam povedali mnogi domačini, ki jih je zaradi preseljevanja na obrobje mesta resda iz leta v leto manj - ljudje. Najgloblje ga zaznamujejo tisti, ki tu ostajajo tudi izven sezone, in skrbijo za to, da ne prevlada "zimsko mrtvilo". Eden tistih, ki je tesno vpet v piransko ustvarjalno sceno, je Luka Mrdaković, predsednik kulturno-umetniškega društva Esko in lastnik Cafe Teatra, kjer se (predvsem v sezoni) odvija množica raznolikih dogodkov, predvsem koncertov.
Piran so - kot so nam povedali mnogi domačini, ki jih je zaradi preseljevanja na obrobje mesta resda iz leta v leto manj - ljudje. Najgloblje ga zaznamujejo tisti, ki tu ostajajo tudi izven sezone, in skrbijo za to, da ne prevlada "zimsko mrtvilo". Eden tistih, ki je tesno vpet v piransko ustvarjalno sceno, je Luka Mrdaković, predsednik kulturno-umetniškega društva Esko in lastnik Cafe Teatra, kjer se (predvsem v sezoni) odvija množica raznolikih dogodkov, predvsem koncertov.
V juniju na Valu 202 predstavljamo svežo štiridelno serijo avdio-portretov starostnikov, ki živijo v domovih za starejše občane po vsej Sloveniji. Vsak torek bomo tako prisluhnili eni zgodbi – enemu sogovorniku, ki nam bo odprl vrata svoje sobe in nas povabil na iskren pogovor.
V juniju na Valu 202 predstavljamo svežo štiridelno serijo avdio-portretov starostnikov, ki živijo v domovih za starejše občane po vsej Sloveniji. Vsak torek bomo tako prisluhnili eni zgodbi – enemu sogovorniku, ki nam bo odprl vrata svoje sobe in nas povabil na iskren pogovor.
V Sloveniji je ta teden gostovala znanstvenica Anne L’Huillier, prejemnica Nobelove nagrade za fiziko leta 2023. Njeno pionirsko delo je močno zaznamovalo področje tako imenovane atosekundne fizike, to je veja znanosti, ki se ukvarja z opazovanjem dogajanja v naravi na časovni lestvici, ki je tako kratka, da jo skoraj ne moremo doumeti, s tem pa je odprlo nova obzorja v razumevanju gibanja elektronov v atomih in molekulah. Z Anne L’Huillier smo se pogovarjali o njeni znanstveni poti, izzivih, s katerimi se je soočala kot ženska v znanosti, ter o prihodnosti raziskav v fiziki. Več pa tudi o zanimivih anekdotah, ki ji jih je prinesla Nobelova nagrada.
V Sloveniji je ta teden gostovala znanstvenica Anne L’Huillier, prejemnica Nobelove nagrade za fiziko leta 2023. Njeno pionirsko delo je močno zaznamovalo področje tako imenovane atosekundne fizike, to je veja znanosti, ki se ukvarja z opazovanjem dogajanja v naravi na časovni lestvici, ki je tako kratka, da jo skoraj ne moremo doumeti, s tem pa je odprlo nova obzorja v razumevanju gibanja elektronov v atomih in molekulah. Z Anne L’Huillier smo se pogovarjali o njeni znanstveni poti, izzivih, s katerimi se je soočala kot ženska v znanosti, ter o prihodnosti raziskav v fiziki. Več pa tudi o zanimivih anekdotah, ki ji jih je prinesla Nobelova nagrada.