Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktualne vsebine Vala 202.
Prva kolesarska Dirka po Franciji je bila na sporedu pred 122 leti. Začetno točko so izbrali v južnem pariškem predmestju, saj je bila na ulicah v središču francoske prestolnice vožnja s kolesom takrat prepovedana.
Prva kolesarska Dirka po Franciji je bila na sporedu pred 122 leti. Začetno točko so izbrali v južnem pariškem predmestju, saj je bila na ulicah v središču francoske prestolnice vožnja s kolesom takrat prepovedana.
Ko v Lillu vprašaš domačine, kako bi opisali mesto, je ena od pogostejših besed živahno. K temu morda prispeva tudi študentska populacija, saj je Lille z več kot 120.000 študenti eno najmlajših mest po duhu v Franciji. Mesto ima namreč več univerz, zelo prisotni sta tudi ulična umetnost in mlada kreativna scena.
Ko v Lillu vprašaš domačine, kako bi opisali mesto, je ena od pogostejših besed živahno. K temu morda prispeva tudi študentska populacija, saj je Lille z več kot 120.000 študenti eno najmlajših mest po duhu v Franciji. Mesto ima namreč več univerz, zelo prisotni sta tudi ulična umetnost in mlada kreativna scena.
Ta teden na številnih fakultetah po državi potekajo raziskovalni tabori in poletne šole. Znanje poglabljajo tako domači kot tuji študenti, ki so za ta namen obiskali našo državo, pa tudi osnovnošolci in dijaki, ki se šele spoznavajo s področji, ki bi jih utegnila zanimati, ko bodo veliki. Ta teden smo tako med drugim obiskali Poletni raziskovalni tabor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer se za razred vedoželjnih dijakinj in dijakov iz 20 srednjih šol po Sloveniji preizkuša v precej zahtevnih inženirskih izzivih. Zakaj so namesto plaže izbrali fakultetne hodnike in kako izgleda modeliranje letal in spopadanje z dolgimi programskimi kodami, pa v tokratni Petkovi reportaži. Avtor fotografije: Željko Stevanić
Ta teden na številnih fakultetah po državi potekajo raziskovalni tabori in poletne šole. Znanje poglabljajo tako domači kot tuji študenti, ki so za ta namen obiskali našo državo, pa tudi osnovnošolci in dijaki, ki se šele spoznavajo s področji, ki bi jih utegnila zanimati, ko bodo veliki. Ta teden smo tako med drugim obiskali Poletni raziskovalni tabor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer se za razred vedoželjnih dijakinj in dijakov iz 20 srednjih šol po Sloveniji preizkuša v precej zahtevnih inženirskih izzivih. Zakaj so namesto plaže izbrali fakultetne hodnike in kako izgleda modeliranje letal in spopadanje z dolgimi programskimi kodami, pa v tokratni Petkovi reportaži. Avtor fotografije: Željko Stevanić
Če se na področju dolgotrajne oskrbe in pomoči odraslim zdaj dogajajo odmevne spremembe, pa ostajajo starši otrok s posebnimi potrebami, sploh takih, ki potrebujejo 24-urno nego, še brez njih. V praksi doživljajo neskončne birokratske postopke, ki se nesmiselno ponavljajo in iz leta v leto in zahtevajo vnovično dokazovanje, da ima otrok še vedno hudo gensko okvaro. Pot zdravljenja spremljajo čakalne dobe, slaba informiranost, pri katerih je včasih še najbolj v pomoč srečno naključje in pa zmožnost samoplačniških storitev. Zato so starši spisali peticijo, s katero opozarjajo na sistemske težave in, kot so zapisali, skušajo doseči pravičnejšo, bolj človeško in dostojnejšo obravnavo otrok. Pobudnica peticije Brigita Mihalič in Tamara Ćuk, mami deklici z redkimi genskimi boleznimi bosta številne sistemske težave predstavili tudi z osebnimi izkušnjami.
Če se na področju dolgotrajne oskrbe in pomoči odraslim zdaj dogajajo odmevne spremembe, pa ostajajo starši otrok s posebnimi potrebami, sploh takih, ki potrebujejo 24-urno nego, še brez njih. V praksi doživljajo neskončne birokratske postopke, ki se nesmiselno ponavljajo in iz leta v leto in zahtevajo vnovično dokazovanje, da ima otrok še vedno hudo gensko okvaro. Pot zdravljenja spremljajo čakalne dobe, slaba informiranost, pri katerih je včasih še najbolj v pomoč srečno naključje in pa zmožnost samoplačniških storitev. Zato so starši spisali peticijo, s katero opozarjajo na sistemske težave in, kot so zapisali, skušajo doseči pravičnejšo, bolj človeško in dostojnejšo obravnavo otrok. Pobudnica peticije Brigita Mihalič in Tamara Ćuk, mami deklici z redkimi genskimi boleznimi bosta številne sistemske težave predstavili tudi z osebnimi izkušnjami.
Leta 2024 si skoraj tretjina Evropejcev zaradi finančnih razlogov ni mogla privoščiti enotedenskega dopusta v tujini. Dopustovanje postaja vse večji privilegij, zato smo se tokrat s turisti pogovarjali o tem, kako inflacijo doživljajo v državi, iz katere prihajajo, kako so finančno načrtovali letošnji dopust in ali je Slovenija po njihovem mnenju cenovno ugodna turistična destinacija.
Leta 2024 si skoraj tretjina Evropejcev zaradi finančnih razlogov ni mogla privoščiti enotedenskega dopusta v tujini. Dopustovanje postaja vse večji privilegij, zato smo se tokrat s turisti pogovarjali o tem, kako inflacijo doživljajo v državi, iz katere prihajajo, kako so finančno načrtovali letošnji dopust in ali je Slovenija po njihovem mnenju cenovno ugodna turistična destinacija.
Začetek julija je, temperature morja pa so že kar visoke, zato smo na Valu 202 preverili, kako je z osvežitvijo v naravnih kopališčih rek in jezer. Z različnih koncev, od Ptujskega do Gorenjske, so se nam oglasili naši dopisniki in nam morda odkrili še kakšen manj znan kotiček. S sogovornicama z Agencije za okolje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa preverjamo kakovost kopalnih voda in tveganja, ki obstajajo tudi pri kopanju v naravi. Foto: BoBo
Začetek julija je, temperature morja pa so že kar visoke, zato smo na Valu 202 preverili, kako je z osvežitvijo v naravnih kopališčih rek in jezer. Z različnih koncev, od Ptujskega do Gorenjske, so se nam oglasili naši dopisniki in nam morda odkrili še kakšen manj znan kotiček. S sogovornicama z Agencije za okolje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa preverjamo kakovost kopalnih voda in tveganja, ki obstajajo tudi pri kopanju v naravi. Foto: BoBo
Festival Lent že več kot tri desetletja v Maribor prinaša glasbo, gledališče, umetnost in utrip sveta. Mesto je postalo oder. Našteli so več kot 230 dogodkov, umetnike iz 28 različnih držav in festivalske sopotnike: ArtKamp, Ano Desetnico in 37. Folkart.
Festival Lent že več kot tri desetletja v Maribor prinaša glasbo, gledališče, umetnost in utrip sveta. Mesto je postalo oder. Našteli so več kot 230 dogodkov, umetnike iz 28 različnih držav in festivalske sopotnike: ArtKamp, Ano Desetnico in 37. Folkart.
Hrčki so majhni glodavci, v katerih je človek po eni strani našel hišnega ljubljenčka, po drugi pa poljskega škodljivca. Toda če govorimo o hrčkih, moramo reči pravi hrčki. Hrčki so namreč zelo široka družina, v katero pa ob pravih hrčkih sodijo tudi lemingi in voluharice.
Hrčki so majhni glodavci, v katerih je človek po eni strani našel hišnega ljubljenčka, po drugi pa poljskega škodljivca. Toda če govorimo o hrčkih, moramo reči pravi hrčki. Hrčki so namreč zelo široka družina, v katero pa ob pravih hrčkih sodijo tudi lemingi in voluharice.
Če ne more občinstvo k nam, bomo pa mi prišli k njemu. To je postal glavni moto gledališča Ane Monro med covidom. Letos bo že osemindvajseti festival Ana Desetnica, od 20. junija do 6. julija bo gostoval v trinajstih mestih po Sloveniji. Obiskovalci si bodo lahko na 50 različnih prizoriščih ogledali kar 127 nastopov na prostem.
Če ne more občinstvo k nam, bomo pa mi prišli k njemu. To je postal glavni moto gledališča Ane Monro med covidom. Letos bo že osemindvajseti festival Ana Desetnica, od 20. junija do 6. julija bo gostoval v trinajstih mestih po Sloveniji. Obiskovalci si bodo lahko na 50 različnih prizoriščih ogledali kar 127 nastopov na prostem.
V Sloveniji je po podatkih statističnega urada v lanskem študijskem letu študiralo 10.561 tujih študentov, to je dobrih 13 odstotkov vseh študentov v Sloveniji. Tuji študenti prihajajo iz 120 različnih držav, največ iz Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. S tremi tujimi študenti se pogovarjamo o študiju v Ljubljani. Kako se pri nas počutijo, kako gre študij in kakšno je življenje pri nas, če ga primerjajo z življenjem v svoji domovini?
V Sloveniji je po podatkih statističnega urada v lanskem študijskem letu študiralo 10.561 tujih študentov, to je dobrih 13 odstotkov vseh študentov v Sloveniji. Tuji študenti prihajajo iz 120 različnih držav, največ iz Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. S tremi tujimi študenti se pogovarjamo o študiju v Ljubljani. Kako se pri nas počutijo, kako gre študij in kakšno je življenje pri nas, če ga primerjajo z življenjem v svoji domovini?
Vkorakali smo v vrhunec turistične sezone. Turiste, ki se vijejo po ulicah, smo zmotili med občudovanjem prestolnice in jim zastavili vprašanje: Zakaj ste se odločili, da obiščete Slovenijo? Novo sezono oddaje Glas mednarodne ulice začenjamo na dan državnosti. Z mimoidočimi obiskovalci iz tujine smo se pogovarjali o tem, kaj sploh vedo o zgodovini Slovenije, kaj jih je prepričalo, da svoj dopust preživijo pri nas, katera je njihova najljubša tradicionalna jed in zakaj gredo vsi najprej na Bled.
Vkorakali smo v vrhunec turistične sezone. Turiste, ki se vijejo po ulicah, smo zmotili med občudovanjem prestolnice in jim zastavili vprašanje: Zakaj ste se odločili, da obiščete Slovenijo? Novo sezono oddaje Glas mednarodne ulice začenjamo na dan državnosti. Z mimoidočimi obiskovalci iz tujine smo se pogovarjali o tem, kaj sploh vedo o zgodovini Slovenije, kaj jih je prepričalo, da svoj dopust preživijo pri nas, katera je njihova najljubša tradicionalna jed in zakaj gredo vsi najprej na Bled.
Po desetletjih neuspešnih poskusov v Sloveniji uvajamo dolgotrajno oskrbo, pri čemer pa se pojavlja kar nekaj začetnih težav. Gorazd Rečnik je odšel v Radlje ob Dravi in preveril, kako so pripravljeni na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe tudi na domu.
Po desetletjih neuspešnih poskusov v Sloveniji uvajamo dolgotrajno oskrbo, pri čemer pa se pojavlja kar nekaj začetnih težav. Gorazd Rečnik je odšel v Radlje ob Dravi in preveril, kako so pripravljeni na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe tudi na domu.
V zadnjem delu serije o starostnikih govorimo o telesnih omejitvah, bolečinah in boleznih, ki jih prinese starost. O tem, kako ti lahko postane neudobno v lastnem telesu. Po stopnicah ne gre več. Bolečina v križu te zbudi pred jutranjo budilko.
V zadnjem delu serije o starostnikih govorimo o telesnih omejitvah, bolečinah in boleznih, ki jih prinese starost. O tem, kako ti lahko postane neudobno v lastnem telesu. Po stopnicah ne gre več. Bolečina v križu te zbudi pred jutranjo budilko.
V Observatoriju Vere Rubin, ki velja za enega od najambicioznejših sodobnih projektov na področju astrofizike, so objavili svoje prve posnetke vesolja. Observatorij, postavljen na vrhu gore Cerro Pachón na severu Čila, se ponaša z največjo digitalno kamero na svetu in bo v prihodnjem desetletju izvajal podrobno nočno kartiranje južnega neba in – kot napovedujejo – zbral več podatkov kot vsi optični teleskopi doslej skupaj. Kot je v pogovoru z Majo Ratej povzela profesorica na novogoriški univerzi in astrofizičarka Andreja Gomboc, že njegovi prvi posnetki vključujejo več milijonov galaksij, zvezd Mlečne ceste in več kot 2000 na novo odkritih asteroidov.
V Observatoriju Vere Rubin, ki velja za enega od najambicioznejših sodobnih projektov na področju astrofizike, so objavili svoje prve posnetke vesolja. Observatorij, postavljen na vrhu gore Cerro Pachón na severu Čila, se ponaša z največjo digitalno kamero na svetu in bo v prihodnjem desetletju izvajal podrobno nočno kartiranje južnega neba in – kot napovedujejo – zbral več podatkov kot vsi optični teleskopi doslej skupaj. Kot je v pogovoru z Majo Ratej povzela profesorica na novogoriški univerzi in astrofizičarka Andreja Gomboc, že njegovi prvi posnetki vključujejo več milijonov galaksij, zvezd Mlečne ceste in več kot 2000 na novo odkritih asteroidov.
Gaja Naja Rojec se je pridružila več tisoč ljudem, ki so se odpravili proti mejnemu prehodu z Gazo na solidarnostnem mirovnem pohudu Global March to Gaza. Kaj so dosegli in kaj so želeli doseči? Zakaj si obupa iz svojega privilegiranega položaja ne moremo privoščiti?
Gaja Naja Rojec se je pridružila več tisoč ljudem, ki so se odpravili proti mejnemu prehodu z Gazo na solidarnostnem mirovnem pohudu Global March to Gaza. Kaj so dosegli in kaj so želeli doseči? Zakaj si obupa iz svojega privilegiranega položaja ne moremo privoščiti?
V Mariboru se je začel 33. Festival Lent. Največje mednarodno kulturno dogajanje na prostem pri nas napoveduje širok razpon žanrov, vrhunec bo doseglo prihodnjo soboto. A kot v prvi razglednici sporoča Sara Zmrzlak, se je vročina dneva že prvi dan prevesila v vročico noči.
V Mariboru se je začel 33. Festival Lent. Največje mednarodno kulturno dogajanje na prostem pri nas napoveduje širok razpon žanrov, vrhunec bo doseglo prihodnjo soboto. A kot v prvi razglednici sporoča Sara Zmrzlak, se je vročina dneva že prvi dan prevesila v vročico noči.
Mladi, stari med 16 in 30 let, so se minuli konec tedna zbrali v prestolnici Alzacije, da bi od blizu spoznali eno od osrednjih evropskih institucij: Evropski parlament. 8500 mladih se je udeležilo več kot 400 različnih predavanj in konferenc, da bi z evropskimi poslanci delili svoje poglede in iskali rešitve na področjih, kot so klimatske spremembe, svoboda medijev in stanje demokracije v Evropski uniji. "Vaš glas je slišan", je bil eden izmed sloganov Evropskega dogodka za mlade, ki ga Evropski parlament organizira od leta 2014. Ali je glas mladih v EU resnično slišan, smo se pogovarjali z letošnjimi obiskovalci.
Mladi, stari med 16 in 30 let, so se minuli konec tedna zbrali v prestolnici Alzacije, da bi od blizu spoznali eno od osrednjih evropskih institucij: Evropski parlament. 8500 mladih se je udeležilo več kot 400 različnih predavanj in konferenc, da bi z evropskimi poslanci delili svoje poglede in iskali rešitve na področjih, kot so klimatske spremembe, svoboda medijev in stanje demokracije v Evropski uniji. "Vaš glas je slišan", je bil eden izmed sloganov Evropskega dogodka za mlade, ki ga Evropski parlament organizira od leta 2014. Ali je glas mladih v EU resnično slišan, smo se pogovarjali z letošnjimi obiskovalci.
Novice in informacije o dogajanju na relaciji Iran - Izrael nam trenutno krojijo začetke informativnih oddaj. Za razumevanje trenutnih razmer na Bližnjem vzhodu je nujno treba razumeti tudi zgodovinsko-politični kontekst.
Novice in informacije o dogajanju na relaciji Iran - Izrael nam trenutno krojijo začetke informativnih oddaj. Za razumevanje trenutnih razmer na Bližnjem vzhodu je nujno treba razumeti tudi zgodovinsko-politični kontekst.
Popkultura Španijo rada prikazuje kot deželo živahnih trgov in barvitih ulic. A obstaja tudi druga Španija, ki ji rečejo kar prazna Španija. Notranjost države je namreč v veliki meri neposeljena, že desetletja prebivalci vasi odhajajo v mesta in za seboj puščajo počasi propadajoče hiše. Vlade nikakor ne uspejo najti odgovora na ta trend, ki močno otežuje življenje še tistim redkim ljudem, ki so ostali na podeželju. Vseeno pa lahko najdemo tudi primere dobre prakse, iz katerih bi se glede oživljanja ruralnih območij lahko kaj naučili tudi v Sloveniji. Obiskali smo zapuščene vasi in se pogovorili z ljudmi, ki še ostajajo na podeželju.
Popkultura Španijo rada prikazuje kot deželo živahnih trgov in barvitih ulic. A obstaja tudi druga Španija, ki ji rečejo kar prazna Španija. Notranjost države je namreč v veliki meri neposeljena, že desetletja prebivalci vasi odhajajo v mesta in za seboj puščajo počasi propadajoče hiše. Vlade nikakor ne uspejo najti odgovora na ta trend, ki močno otežuje življenje še tistim redkim ljudem, ki so ostali na podeželju. Vseeno pa lahko najdemo tudi primere dobre prakse, iz katerih bi se glede oživljanja ruralnih območij lahko kaj naučili tudi v Sloveniji. Obiskali smo zapuščene vasi in se pogovorili z ljudmi, ki še ostajajo na podeželju.
V tretji epizodi serije o starostnikih govorimo o minljivosti, poslavljanju in smrti – temah, ki jih pogosto odrivamo stran, a so del vsakdana mnogih starejših.
V tretji epizodi serije o starostnikih govorimo o minljivosti, poslavljanju in smrti – temah, ki jih pogosto odrivamo stran, a so del vsakdana mnogih starejših.
Barok v Sloveniji že ves čas pomembna raziskovalna tema. Prvi večji zaokrožen pregled tega izjemnega časa v prostoru današnje Slovenije je bil na začetku 60 let, kasneje v 70. in 80. letih, nato pa so intenzivne raziskave potekale še naprej. In zakaj smo šele zdaj zares sposobni narediti velik premik v pogledu na barok. O tem govori obsežen medinstitucionalni razstavni projekt: razstava »Barok v likovni umetnosti« v Narodni galeriji ter razstavi »Barok, arhitektura in uporabna umetnost« v Narodnem muzeju in muzeju MAO. Del projekta Barok je tudi avstrijski paviljon na Muzejski ploščadi Metelkova, z instalacijo baročnega gradu Eggenberg. Paviljon je eden od treh, ki so letos del STEIERMARK SCHAU, tradicionalne razstave avstrijske zvezne dežele Štajerske.
Barok v Sloveniji že ves čas pomembna raziskovalna tema. Prvi večji zaokrožen pregled tega izjemnega časa v prostoru današnje Slovenije je bil na začetku 60 let, kasneje v 70. in 80. letih, nato pa so intenzivne raziskave potekale še naprej. In zakaj smo šele zdaj zares sposobni narediti velik premik v pogledu na barok. O tem govori obsežen medinstitucionalni razstavni projekt: razstava »Barok v likovni umetnosti« v Narodni galeriji ter razstavi »Barok, arhitektura in uporabna umetnost« v Narodnem muzeju in muzeju MAO. Del projekta Barok je tudi avstrijski paviljon na Muzejski ploščadi Metelkova, z instalacijo baročnega gradu Eggenberg. Paviljon je eden od treh, ki so letos del STEIERMARK SCHAU, tradicionalne razstave avstrijske zvezne dežele Štajerske.
Piše o fašistični Italiji, čeprav jih šteje šele 30. Je ena od bolj obetavnih avtoric nove generacije italijanskih pisateljev, njen roman Prekleta je preveden v 35 jezikov, zdaj tudi v slovenščino. Beatrice Salvioni je leta 2023 izdala debitantski roman La Malnata, ki ga je te dni predstavila tudi v Ljubljani. Gre za zgodbo dveh prijateljic - Francesce in Maddalene, t.i. Preklete*, ki živita v popolnoma različnih svetovih. Ena prihaja iz ugledne družine, druga je upornica, z odrgnjenimi koleni, umazan, po pripovedih domačinov celo nevarna. Čeprav se zdi, da si dekleti nista v ničemer podobni, pa se skozi zgodbo pokaže, da imata v bistvu enake želje in lastnosti. Več pa v pogovoru z Beatrice Salvioni, tudi o tem, kako dojema Italijo 30. let prejšnjega stoletja in kje so vzporednice z današnjim svetom, ali ji je primerjava z Eleno Ferrante v čast ali breme in zakaj je biti malce preklet pozitivna stvar. Fotografija: Beletrina.si
Piše o fašistični Italiji, čeprav jih šteje šele 30. Je ena od bolj obetavnih avtoric nove generacije italijanskih pisateljev, njen roman Prekleta je preveden v 35 jezikov, zdaj tudi v slovenščino. Beatrice Salvioni je leta 2023 izdala debitantski roman La Malnata, ki ga je te dni predstavila tudi v Ljubljani. Gre za zgodbo dveh prijateljic - Francesce in Maddalene, t.i. Preklete*, ki živita v popolnoma različnih svetovih. Ena prihaja iz ugledne družine, druga je upornica, z odrgnjenimi koleni, umazan, po pripovedih domačinov celo nevarna. Čeprav se zdi, da si dekleti nista v ničemer podobni, pa se skozi zgodbo pokaže, da imata v bistvu enake želje in lastnosti. Več pa v pogovoru z Beatrice Salvioni, tudi o tem, kako dojema Italijo 30. let prejšnjega stoletja in kje so vzporednice z današnjim svetom, ali ji je primerjava z Eleno Ferrante v čast ali breme in zakaj je biti malce preklet pozitivna stvar. Fotografija: Beletrina.si
V Kozjanskem parku, na razglednem Vetrniku dobrih 700 metrov nad krajem Kozje, smo z učenci tamkajšnje osnovne šole raziskovali suhi višinski travnik čisto pri vrhu te markantne vzpetine, ki je dom številnih zaščitenih rastlin in metuljev, tudi redkega sviščevega mravljiščarja iz družine modrinov.
V Kozjanskem parku, na razglednem Vetrniku dobrih 700 metrov nad krajem Kozje, smo z učenci tamkajšnje osnovne šole raziskovali suhi višinski travnik čisto pri vrhu te markantne vzpetine, ki je dom številnih zaščitenih rastlin in metuljev, tudi redkega sviščevega mravljiščarja iz družine modrinov.
Strah, žalost, jeza, občutki nemoči. Novice o dogodkih, kot je streljanje v šolah, nas pretresejo. Pogovor z najmlajšimi o tem, zakaj prihaja do tragedij in kako se soočiti z občutki, je zahtevna naloga. Starši pogosto zmotno mislijo, da otroka lahko zaščitijo, če o novicah ne govorijo.
Strah, žalost, jeza, občutki nemoči. Novice o dogodkih, kot je streljanje v šolah, nas pretresejo. Pogovor z najmlajšimi o tem, zakaj prihaja do tragedij in kako se soočiti z občutki, je zahtevna naloga. Starši pogosto zmotno mislijo, da otroka lahko zaščitijo, če o novicah ne govorijo.
V drugi epizodi štiridelne serije o starostnikih govorimo o samoti. O tem, kako pomembno je imeti ob sebi nekoga, s komer lahko deliš občutke in strahove. Koliko šteje pogovor s prijazno medicinsko sestro, topel pozdrav iz domske kuhinje ali znan glas na drugi strani slušalke.
V drugi epizodi štiridelne serije o starostnikih govorimo o samoti. O tem, kako pomembno je imeti ob sebi nekoga, s komer lahko deliš občutke in strahove. Koliko šteje pogovor s prijazno medicinsko sestro, topel pozdrav iz domske kuhinje ali znan glas na drugi strani slušalke.
V posebni nedeljski reportaži vam postrežemo z utripom s Festivala 202, ki je bil v petek v Križankah. Z mikrofoni smo se pomešali med nastopajoče in občinstvo in sestavili prav posebno zvočno sestavljanko.
V posebni nedeljski reportaži vam postrežemo z utripom s Festivala 202, ki je bil v petek v Križankah. Z mikrofoni smo se pomešali med nastopajoče in občinstvo in sestavili prav posebno zvočno sestavljanko.
Maj je mesec zmage nad fašizmom in nacizmom. Letošnji je bil v znamenju 80. obletnice konca druge svetovne vojne, najobsežnejšega spopada v zgodovini, ki je potekal med letoma 1939 in 1945. V njem je sodelovala večina svetovnih držav, terjal pa je približno 60 milijonov življenj. Na severu Francije, v pristaniškem mestu Dunkerqueu, ob meji z Belgijo pa so obeležili tudi 85. obletnico Operacije Dinamo, ki je potekala med 26. majem in 4. junijem leta 1940 in velja za ena najpomembnejših reševalnih operacij v obdobju druge svetovne vojne. Reče tudi kar "čudež" v Dunkerqueu.
Maj je mesec zmage nad fašizmom in nacizmom. Letošnji je bil v znamenju 80. obletnice konca druge svetovne vojne, najobsežnejšega spopada v zgodovini, ki je potekal med letoma 1939 in 1945. V njem je sodelovala večina svetovnih držav, terjal pa je približno 60 milijonov življenj. Na severu Francije, v pristaniškem mestu Dunkerqueu, ob meji z Belgijo pa so obeležili tudi 85. obletnico Operacije Dinamo, ki je potekala med 26. majem in 4. junijem leta 1940 in velja za ena najpomembnejših reševalnih operacij v obdobju druge svetovne vojne. Reče tudi kar "čudež" v Dunkerqueu.
Ta teden smo se pomešali med udeležence festivala Kino Otok v Izoli. V mikrofon smo lovili vtise filmskih ustvarjalcev in prostovoljcev z vseh koncev sveta, ki se v naše obalno mesto prav zaradi posebnega čara festivala radi vračajo. Poleg bogate filmske bere festival odlikuje veliko obfestivalskega dogajanja, druženja in glasbe.
Ta teden smo se pomešali med udeležence festivala Kino Otok v Izoli. V mikrofon smo lovili vtise filmskih ustvarjalcev in prostovoljcev z vseh koncev sveta, ki se v naše obalno mesto prav zaradi posebnega čara festivala radi vračajo. Poleg bogate filmske bere festival odlikuje veliko obfestivalskega dogajanja, druženja in glasbe.
Kemijski inštitut je ta teden že deseto leto zapored odprl svoja vrata javnosti z vrsto dejavnosti tako za najmlajšo zvedavo kot tudi bolj angažirano publiko. Z mikrofonom smo se pomešali med napete eksperimente, poizvedovali, kakšna je kemija čokolade, klepetali z raziskovalci, ki so se iz Združenih držav vrnili v domovino, in spoznali delo letošnjega Preglovega nagrajenca. Več pa tudi o mitih, ki spremljajo podnebne spremembe in o katerih so se na posebni okrogli mizi na inštitutu pogovarjali v ponedeljek. Na Kemijskem inštitutu sta se ta teden zadrževali Zoja Slapnik in Maja Ratej.
Kemijski inštitut je ta teden že deseto leto zapored odprl svoja vrata javnosti z vrsto dejavnosti tako za najmlajšo zvedavo kot tudi bolj angažirano publiko. Z mikrofonom smo se pomešali med napete eksperimente, poizvedovali, kakšna je kemija čokolade, klepetali z raziskovalci, ki so se iz Združenih držav vrnili v domovino, in spoznali delo letošnjega Preglovega nagrajenca. Več pa tudi o mitih, ki spremljajo podnebne spremembe in o katerih so se na posebni okrogli mizi na inštitutu pogovarjali v ponedeljek. Na Kemijskem inštitutu sta se ta teden zadrževali Zoja Slapnik in Maja Ratej.
Pogovarjali smo se z doktorico Nadjo Terčon, sicer muzejsko svetnico v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera". V muzeju je zaposlena že od konca 80-ih letih in dobro pozna zgodovino mesta. Pa ne samo zato, ker je dolga leta živela v Piranu.
Pogovarjali smo se z doktorico Nadjo Terčon, sicer muzejsko svetnico v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera". V muzeju je zaposlena že od konca 80-ih letih in dobro pozna zgodovino mesta. Pa ne samo zato, ker je dolga leta živela v Piranu.
Zorko Bajc je župnik v Piranu že četrt stoletja. A je vse več kot le to. Ujeli ga boste tudi na jazz koncertu, filmskih produkcijah in na startu Dirke po Sloveniji. Njegova želja je, da bi bil župnik za vse – za verujoče, neverujoče in drugače verujoče. Pogovarjali smo se na vrtu ob cerkvi sv. Jurija, s pogledom na morje in Piranske strehe.
Zorko Bajc je župnik v Piranu že četrt stoletja. A je vse več kot le to. Ujeli ga boste tudi na jazz koncertu, filmskih produkcijah in na startu Dirke po Sloveniji. Njegova želja je, da bi bil župnik za vse – za verujoče, neverujoče in drugače verujoče. Pogovarjali smo se na vrtu ob cerkvi sv. Jurija, s pogledom na morje in Piranske strehe.
Piran je glasbeno mesto - osrednji trg krasi kip velikega Giuseppeja Tartiniija. Mi pa smo se pozanimali, kakšna je današnja glasbena scena. O tem kako živijo in kje ustvarjajo smo se pogovarjali s piranski glasbeniki: s pozavnistom Denisom Beganovićem - Kikijem, s klaviaturistom Denisom Horvatom in DJ-em Benjaminom Vukovičem.
Piran je glasbeno mesto - osrednji trg krasi kip velikega Giuseppeja Tartiniija. Mi pa smo se pozanimali, kakšna je današnja glasbena scena. O tem kako živijo in kje ustvarjajo smo se pogovarjali s piranski glasbeniki: s pozavnistom Denisom Beganovićem - Kikijem, s klaviaturistom Denisom Horvatom in DJ-em Benjaminom Vukovičem.
Piran so - kot so nam povedali mnogi domačini, ki jih je zaradi preseljevanja na obrobje mesta resda iz leta v leto manj - ljudje. Najgloblje ga zaznamujejo tisti, ki tu ostajajo tudi izven sezone, in skrbijo za to, da ne prevlada "zimsko mrtvilo". Eden tistih, ki je tesno vpet v piransko ustvarjalno sceno, je Luka Mrdaković, predsednik kulturno-umetniškega društva Esko in lastnik Cafe Teatra, kjer se (predvsem v sezoni) odvija množica raznolikih dogodkov, predvsem koncertov.
Piran so - kot so nam povedali mnogi domačini, ki jih je zaradi preseljevanja na obrobje mesta resda iz leta v leto manj - ljudje. Najgloblje ga zaznamujejo tisti, ki tu ostajajo tudi izven sezone, in skrbijo za to, da ne prevlada "zimsko mrtvilo". Eden tistih, ki je tesno vpet v piransko ustvarjalno sceno, je Luka Mrdaković, predsednik kulturno-umetniškega društva Esko in lastnik Cafe Teatra, kjer se (predvsem v sezoni) odvija množica raznolikih dogodkov, predvsem koncertov.
V juniju na Valu 202 predstavljamo svežo štiridelno serijo avdio-portretov starostnikov, ki živijo v domovih za starejše občane po vsej Sloveniji. Vsak torek bomo tako prisluhnili eni zgodbi – enemu sogovorniku, ki nam bo odprl vrata svoje sobe in nas povabil na iskren pogovor.
V juniju na Valu 202 predstavljamo svežo štiridelno serijo avdio-portretov starostnikov, ki živijo v domovih za starejše občane po vsej Sloveniji. Vsak torek bomo tako prisluhnili eni zgodbi – enemu sogovorniku, ki nam bo odprl vrata svoje sobe in nas povabil na iskren pogovor.
V Sloveniji je ta teden gostovala znanstvenica Anne L’Huillier, prejemnica Nobelove nagrade za fiziko leta 2023. Njeno pionirsko delo je močno zaznamovalo področje tako imenovane atosekundne fizike, to je veja znanosti, ki se ukvarja z opazovanjem dogajanja v naravi na časovni lestvici, ki je tako kratka, da jo skoraj ne moremo doumeti, s tem pa je odprlo nova obzorja v razumevanju gibanja elektronov v atomih in molekulah. Z Anne L’Huillier smo se pogovarjali o njeni znanstveni poti, izzivih, s katerimi se je soočala kot ženska v znanosti, ter o prihodnosti raziskav v fiziki. Več pa tudi o zanimivih anekdotah, ki ji jih je prinesla Nobelova nagrada.
V Sloveniji je ta teden gostovala znanstvenica Anne L’Huillier, prejemnica Nobelove nagrade za fiziko leta 2023. Njeno pionirsko delo je močno zaznamovalo področje tako imenovane atosekundne fizike, to je veja znanosti, ki se ukvarja z opazovanjem dogajanja v naravi na časovni lestvici, ki je tako kratka, da jo skoraj ne moremo doumeti, s tem pa je odprlo nova obzorja v razumevanju gibanja elektronov v atomih in molekulah. Z Anne L’Huillier smo se pogovarjali o njeni znanstveni poti, izzivih, s katerimi se je soočala kot ženska v znanosti, ter o prihodnosti raziskav v fiziki. Več pa tudi o zanimivih anekdotah, ki ji jih je prinesla Nobelova nagrada.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani poteka že 19. Mednarodni festival Igraj se z mano. Gre za največji inkluzivni dogodek v Srednji Evropi, namenjen spodbujanju socialnega vključevanja oseb s posebnimi potrebami.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani poteka že 19. Mednarodni festival Igraj se z mano. Gre za največji inkluzivni dogodek v Srednji Evropi, namenjen spodbujanju socialnega vključevanja oseb s posebnimi potrebami.
Park Rafut je čudovita oaza med Rožno dolino, Novo Gorico in Gorico, ki pa je prav zaradi 20-letne zaprtosti ostal manj prepoznaven. Zdaj pa tudi v okviru evropske prestolnice kulture stavijo na njegov preporod, tudi s posebnostjo, ki so jo uvedli v začetku maja - aplikacijo Symfo.
Park Rafut je čudovita oaza med Rožno dolino, Novo Gorico in Gorico, ki pa je prav zaradi 20-letne zaprtosti ostal manj prepoznaven. Zdaj pa tudi v okviru evropske prestolnice kulture stavijo na njegov preporod, tudi s posebnostjo, ki so jo uvedli v začetku maja - aplikacijo Symfo.
Čeprav se jih pogosto bojimo ali se jih celo izogibamo, pa so netopirji zelo plahe in krhke živali. V Sloveniji obstaja 32 vrst netopirjev, kakšnih deset jih živi na gradu Rihemberk nad Branikom. Tam z njimi ravnajo spoštljivo, jih ne motijo v njihovem bivališču, pa vendar so jih pred kratkim celo posneli. Tako se je zgodil en zanimiv zvočni projekt - Neslišno - slišno med netopirji, ki je povzetek dvoletnega neinvazivnega snemanja teh nočnih živali.
Čeprav se jih pogosto bojimo ali se jih celo izogibamo, pa so netopirji zelo plahe in krhke živali. V Sloveniji obstaja 32 vrst netopirjev, kakšnih deset jih živi na gradu Rihemberk nad Branikom. Tam z njimi ravnajo spoštljivo, jih ne motijo v njihovem bivališču, pa vendar so jih pred kratkim celo posneli. Tako se je zgodil en zanimiv zvočni projekt - Neslišno - slišno med netopirji, ki je povzetek dvoletnega neinvazivnega snemanja teh nočnih živali.
Vrtnice so raznim civilizacijam v navdih že tisočletja, Rimljani so bili še posebno obsedeni z njimi. Niso bile le simbol ljubezni in naklonjenosti, uporabljali so jih tudi v medicini in kulinariki. V slovenskem mestu vrtnic, Novi Gorici, te dni vse dehti, saj so vrtnice v polnem razcvetu.
Vrtnice so raznim civilizacijam v navdih že tisočletja, Rimljani so bili še posebno obsedeni z njimi. Niso bile le simbol ljubezni in naklonjenosti, uporabljali so jih tudi v medicini in kulinariki. V slovenskem mestu vrtnic, Novi Gorici, te dni vse dehti, saj so vrtnice v polnem razcvetu.
V ljubljanski dvorani Tivoli se je včeraj končala sezona jadranske lige v košarki na vozičkih. V finalu regionalnega tekmovanja je prvič v zgodovini zaigrala slovenska ekipa Parasport Slovenia, za katero igra večina reprezentantov.
V ljubljanski dvorani Tivoli se je včeraj končala sezona jadranske lige v košarki na vozičkih. V finalu regionalnega tekmovanja je prvič v zgodovini zaigrala slovenska ekipa Parasport Slovenia, za katero igra večina reprezentantov.
Nocoj bo v Baslu razglašena zmagovalna skladba 69. tekmovanja za Pesem Evrovizije. Gledalke in gledalci ter strokovne žirije bodo izbirali med 26 izvajalci oz. pesmimi. Pred velikim finalom se nam iz Basla oglaša Katja Stojnić.
Nocoj bo v Baslu razglašena zmagovalna skladba 69. tekmovanja za Pesem Evrovizije. Gledalke in gledalci ter strokovne žirije bodo izbirali med 26 izvajalci oz. pesmimi. Pred velikim finalom se nam iz Basla oglaša Katja Stojnić.
Mednarodni canski filmski festival je močno razburkal Tom Cruise z novim filmom: Misija: Nemogoče: Končni obračun. Gre za četrto uspešno sodelovanje z režiserjem Christopherjem McQuarriejem, štirje filmi pa so v kinematografih prislužili več kot 5 milijard dolarjev. Festival pa v tekmovalnih programih zaznamujejo predvsem zgodbe iz resničnega življenja, ki so si podobne, čeprav se dogajajo na različnih koncih sveta. O festivalskem dogajanju Nina Zagoričnik s sogovornicama Nadino Štefančič in Nerino Kocijančič. Foto: EPA
Mednarodni canski filmski festival je močno razburkal Tom Cruise z novim filmom: Misija: Nemogoče: Končni obračun. Gre za četrto uspešno sodelovanje z režiserjem Christopherjem McQuarriejem, štirje filmi pa so v kinematografih prislužili več kot 5 milijard dolarjev. Festival pa v tekmovalnih programih zaznamujejo predvsem zgodbe iz resničnega življenja, ki so si podobne, čeprav se dogajajo na različnih koncih sveta. O festivalskem dogajanju Nina Zagoričnik s sogovornicama Nadino Štefančič in Nerino Kocijančič. Foto: EPA
Mesto Basel je eno najzanimivejših in najpomembnejših mest v Švici. Kjer se stikajo meje Švice, Nemčije in Francije, to pa mestu daje seveda izrazito mednaroden značaj. Basel velja za kulturno središče države, kjer glasba živi tudi ko ni Evrovizije. O tem, kako mesto skrbi za domačine in turiste, kako tretira umetnike in kako zadovoljni so njegovi prebivalci skozi Katjina ušesa.
Mesto Basel je eno najzanimivejših in najpomembnejših mest v Švici. Kjer se stikajo meje Švice, Nemčije in Francije, to pa mestu daje seveda izrazito mednaroden značaj. Basel velja za kulturno središče države, kjer glasba živi tudi ko ni Evrovizije. O tem, kako mesto skrbi za domačine in turiste, kako tretira umetnike in kako zadovoljni so njegovi prebivalci skozi Katjina ušesa.
15. maja leta 1991 so se na Igu in v Pekrah začeli usposabljati prvi naborniki Slovenske vojske. Kaj vse zajema danes, štiriintrideset let pozneje, Slovenska vojska? S kakšnimi izzivi se spoprijema, kakšno vlogo igra v slovenski družbi in kaj si želi postati? O razmerah smo se pogovorili z Robertom Škrjancem, ki že vrsto let na Radiu Slovenija kot novinar spremlja Slovensko vojsko in obrambno politiko.
15. maja leta 1991 so se na Igu in v Pekrah začeli usposabljati prvi naborniki Slovenske vojske. Kaj vse zajema danes, štiriintrideset let pozneje, Slovenska vojska? S kakšnimi izzivi se spoprijema, kakšno vlogo igra v slovenski družbi in kaj si želi postati? O razmerah smo se pogovorili z Robertom Škrjancem, ki že vrsto let na Radiu Slovenija kot novinar spremlja Slovensko vojsko in obrambno politiko.
V prestolnico so prispeli glasbeniki, glasbeni uredniki in producenti z vsega sveta, saj se je danes začel uradni program Mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki jo letos 71-ič prireja Mednarodni glasbeni svet. Uvodni dogodek v ta najuglednejši radijski forum za sodobno umetniško glasbo je bil sinočnji koncert v Cukrarni, kjer je nastopil Evroradijski jazzovski orkester.
V prestolnico so prispeli glasbeniki, glasbeni uredniki in producenti z vsega sveta, saj se je danes začel uradni program Mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki jo letos 71-ič prireja Mednarodni glasbeni svet. Uvodni dogodek v ta najuglednejši radijski forum za sodobno umetniško glasbo je bil sinočnji koncert v Cukrarni, kjer je nastopil Evroradijski jazzovski orkester.
Pot ob žici je najbolj množična in največja športnorekreativno prireditev pri nas, ki je v letu 2024 privabila več kot 37.000 udeležencev. Najbolj množičen je sobotni pohod po poti okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev - zato tudi ime Pot ob žici. Prireditev se je sicer začela že v četrtek s pohodom otrok ljubljanskih vrtcev, nadaljevala se je v petek z osnovnošolci in dijaki, zaključila pa se je v soboto z rekreativnim pohodom in tekom trojk.
Pot ob žici je najbolj množična in največja športnorekreativno prireditev pri nas, ki je v letu 2024 privabila več kot 37.000 udeležencev. Najbolj množičen je sobotni pohod po poti okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev - zato tudi ime Pot ob žici. Prireditev se je sicer začela že v četrtek s pohodom otrok ljubljanskih vrtcev, nadaljevala se je v petek z osnovnošolci in dijaki, zaključila pa se je v soboto z rekreativnim pohodom in tekom trojk.
Mentalno razgibavanje je kultna srbska humoristična oddaja, ki se je leta 2008 začela na radijskih valovih, po raznih ukinitvah in selitvah pa je našla azil na televiziji. Zdaj že nekaj v središču norišnice, ki spremlja srbsko študentsko gibanje.
Mentalno razgibavanje je kultna srbska humoristična oddaja, ki se je leta 2008 začela na radijskih valovih, po raznih ukinitvah in selitvah pa je našla azil na televiziji. Zdaj že nekaj v središču norišnice, ki spremlja srbsko študentsko gibanje.
Habemus papam. Beli dim je včeraj oznanil, da imamo novega papeža. V četrtem glasovanju je bil izbran ameriški kardinal Robert Francis Prevost, 69-letni prelat iz Chicaga, ki zagovarja podobna stališča kot Frančišek. Velik del življenja je preživel kot misijonar v Peruju, med letoma 2015 in 2023 je bil tam tudi škof in takrat ga je papež Frančišek pripeljal v Rim ter ga postavil za vodjo vatikanskega urada za izbiro novih škofov po svetu. O novem papežu Leonu XIV. smo se pogovarjali z redovnico Mojco Marijo Šimenc, članico redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice.
Habemus papam. Beli dim je včeraj oznanil, da imamo novega papeža. V četrtem glasovanju je bil izbran ameriški kardinal Robert Francis Prevost, 69-letni prelat iz Chicaga, ki zagovarja podobna stališča kot Frančišek. Velik del življenja je preživel kot misijonar v Peruju, med letoma 2015 in 2023 je bil tam tudi škof in takrat ga je papež Frančišek pripeljal v Rim ter ga postavil za vodjo vatikanskega urada za izbiro novih škofov po svetu. O novem papežu Leonu XIV. smo se pogovarjali z redovnico Mojco Marijo Šimenc, članico redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice.
Današnje dogajanje po svetu je nepošteno, pravi Mariborčanka, ki je med najsilovitejšim bombardiranjem največjega mesta ob Dravi imela devet let. Takrat še deklica se spominja očetove srčnosti, saj je po vojni na pogorišču stanovanjske stavbe, postavil spomenik žrtvam prvega bombardiranja Maribora. Helena Kolarič meni, da je ne glede na politično strujo vsem skupno izkoriščanje delovnega ljudstva. Čeprav je odraščala v vojnem in povojnem času, se je pozneje v življenju počutila varno: "V nevarnosti si lahko vsak trenutek, ampak na to človek ne pomisli. Moraš živeti in delati. Življenje gre naprej; vidiš lepo drevo, ki raste, vidiš ptička na nebu. Kaj pa še hočeš? Če lahko hodiš in to vidiš?" Drevi bomo obeležili 80-letnico podpisa akta o brezpogojni kapitulaciji nacistične Nemčije. V prihodnjih minutah se zato selimo v najbolj bombardirano mesto v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. Sara Zmrzlak se je o spominih na okupacijo, o vojnem in povojnem dogajanju pogovarjala s preživelo – Heleno Kolarič. Leto najhujšega dogajanja je preživela v neposredni bližini mesta, po vojni pa je njena družina na ruševinah večje stanovanjske hiše, "žrtve" prvega bombnega napada 7. januarja leta 1944, zgradila svoje novo življenje in počastila življenja preminulih. Na njenem dvorišču je postavljen edini spomenik žrtvam bombardiranja v mestu.
Današnje dogajanje po svetu je nepošteno, pravi Mariborčanka, ki je med najsilovitejšim bombardiranjem največjega mesta ob Dravi imela devet let. Takrat še deklica se spominja očetove srčnosti, saj je po vojni na pogorišču stanovanjske stavbe, postavil spomenik žrtvam prvega bombardiranja Maribora. Helena Kolarič meni, da je ne glede na politično strujo vsem skupno izkoriščanje delovnega ljudstva. Čeprav je odraščala v vojnem in povojnem času, se je pozneje v življenju počutila varno: "V nevarnosti si lahko vsak trenutek, ampak na to človek ne pomisli. Moraš živeti in delati. Življenje gre naprej; vidiš lepo drevo, ki raste, vidiš ptička na nebu. Kaj pa še hočeš? Če lahko hodiš in to vidiš?" Drevi bomo obeležili 80-letnico podpisa akta o brezpogojni kapitulaciji nacistične Nemčije. V prihodnjih minutah se zato selimo v najbolj bombardirano mesto v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. Sara Zmrzlak se je o spominih na okupacijo, o vojnem in povojnem dogajanju pogovarjala s preživelo – Heleno Kolarič. Leto najhujšega dogajanja je preživela v neposredni bližini mesta, po vojni pa je njena družina na ruševinah večje stanovanjske hiše, "žrtve" prvega bombnega napada 7. januarja leta 1944, zgradila svoje novo življenje in počastila življenja preminulih. Na njenem dvorišču je postavljen edini spomenik žrtvam bombardiranja v mestu.
Latvija je po površini trikrat večja država kot Slovenija, pa ima skoraj pol milijona prebivalcev manj kot Slovenija. A jih je imela v času, ko sta se državi osamosvajali pol milijona več. Izseljevanje delovno aktivnega prebivalstva, nizka rodnost in gospodarska nihanja so najbolj vplivala na depopulacijo te baltske države, a se trendi počasi, a vztrajno obračajo. Kaj se je dogajalo s prebivalstvom Latvije v polpretekli zgodovini in kako se danes borijo z demografskimi težavami? Kako uspešni so pri privabljanju Latvijcev, ki so državo zapustili in kako poskušajo pridobiti visokokvalificirane strokovnjake v državah EU in iz tretjih držav?
Latvija je po površini trikrat večja država kot Slovenija, pa ima skoraj pol milijona prebivalcev manj kot Slovenija. A jih je imela v času, ko sta se državi osamosvajali pol milijona več. Izseljevanje delovno aktivnega prebivalstva, nizka rodnost in gospodarska nihanja so najbolj vplivala na depopulacijo te baltske države, a se trendi počasi, a vztrajno obračajo. Kaj se je dogajalo s prebivalstvom Latvije v polpretekli zgodovini in kako se danes borijo z demografskimi težavami? Kako uspešni so pri privabljanju Latvijcev, ki so državo zapustili in kako poskušajo pridobiti visokokvalificirane strokovnjake v državah EU in iz tretjih držav?