Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Lani je bilo v zamejstvu veliko čudovitih dogodkov, policijska racija pri muzeju Peršman na avstrijskem Koroškem pa pretehta vse lepo, kar ostaja v spominu, pravi državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ne povsem zadovoljna z epilogom po raciji. Dvojezičnost je v Pliberku na avstrijskem Koroškem vseprisotna in tega se zavedajo tudi vsi trije županski kandidati, ki jih gostimo v tokratni oddaji. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač predstavlja letošnje načrte, povezane tudi s krepitvijo turizma. Tržaška Slovenka Martina Jazbec pa spregovori o življenju in ustvarjanju v Ljubljani, kjer živi skoraj 10 let. Kaj pa vezi z rojaki v Furlaniji – Julijski krajini, kako jih ohranja? Prisluhnite!
Lani je bilo v zamejstvu veliko čudovitih dogodkov, policijska racija pri muzeju Peršman na avstrijskem Koroškem pa pretehta vse lepo, kar ostaja v spominu, pravi državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ne povsem zadovoljna z epilogom po raciji. Dvojezičnost je v Pliberku na avstrijskem Koroškem vseprisotna in tega se zavedajo tudi vsi trije županski kandidati, ki jih gostimo v tokratni oddaji. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač predstavlja letošnje načrte, povezane tudi s krepitvijo turizma. Tržaška Slovenka Martina Jazbec pa spregovori o življenju in ustvarjanju v Ljubljani, kjer živi skoraj 10 let. Kaj pa vezi z rojaki v Furlaniji – Julijski krajini, kako jih ohranja? Prisluhnite!
Dan emigranta je tradicionalno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in priložnost za kritično oceno položaja slovenske narodne skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Kakšne so tam trenutne razmere? Skupaj s predstavniki koroških Slovencev potegnemo črto pod lansko jubilejno leto, ki ga je najbolj zaznamovala policijska racija pri Peršmanu, in preverjamo, kaj si obetajo v letošnjem. Bodo pozivi k posodobitvi zakona o narodnih skupnostih, ki se vrstijo že desetletja, vendarle uslišani? Naša gostja je vsestransko dejavna porabska rojakinja Marijana Sukič, vrsto let glavna urednica tednika Porabje, zdaj pa je v knjižnem daru bralcem dodana njena zbirka kratkih zgodb Daleč, daleč poje mila melodija. Na Reki pa se s študenti Filozofske fakultete pogovarjamo tudi o razlogih za vpis na študij slovenskega jezika. Prisluhnite!
Dan emigranta je tradicionalno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in priložnost za kritično oceno položaja slovenske narodne skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Kakšne so tam trenutne razmere? Skupaj s predstavniki koroških Slovencev potegnemo črto pod lansko jubilejno leto, ki ga je najbolj zaznamovala policijska racija pri Peršmanu, in preverjamo, kaj si obetajo v letošnjem. Bodo pozivi k posodobitvi zakona o narodnih skupnostih, ki se vrstijo že desetletja, vendarle uslišani? Naša gostja je vsestransko dejavna porabska rojakinja Marijana Sukič, vrsto let glavna urednica tednika Porabje, zdaj pa je v knjižnem daru bralcem dodana njena zbirka kratkih zgodb Daleč, daleč poje mila melodija. Na Reki pa se s študenti Filozofske fakultete pogovarjamo tudi o razlogih za vpis na študij slovenskega jezika. Prisluhnite!
Tržaška rojakinja Andrejka Možina in koroški Slovenec Tonč Feinig sta zelo dejavna glasbenika s številnimi projekti. Konec lanskega leta sta se predstavila tudi s koncertoma na Radiu Slovenija.
Tržaška rojakinja Andrejka Možina in koroški Slovenec Tonč Feinig sta zelo dejavna glasbenika s številnimi projekti. Konec lanskega leta sta se predstavila tudi s koncertoma na Radiu Slovenija.
V letu, ko smo med drugim obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe in 50. obletnico podpisa osimskih sporazumov, sta svoja jubileja praznovali tudi dve zamejski rock zasedbi. Doberdobska skupina Blek Panters je v goriškem Kulturnem domu s tremi razprodanimi koncerti proslavila 30. rojstni dan. Koroška slovenska zasedba Bališ pa je v K in K centru v Šentjanžu v Rožu z Bališ Areno praznovala prvih 25 let delovanja. Prisluhnite izboru skladb z obeh koncertov, izjavam glasbenikov in občinstva!
V letu, ko smo med drugim obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe in 50. obletnico podpisa osimskih sporazumov, sta svoja jubileja praznovali tudi dve zamejski rock zasedbi. Doberdobska skupina Blek Panters je v goriškem Kulturnem domu s tremi razprodanimi koncerti proslavila 30. rojstni dan. Koroška slovenska zasedba Bališ pa je v K in K centru v Šentjanžu v Rožu z Bališ Areno praznovala prvih 25 let delovanja. Prisluhnite izboru skladb z obeh koncertov, izjavam glasbenikov in občinstva!
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca je za pomemben prispevek k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine prejel Trubarjevo priznanje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. O delovanju Inštituta pripoveduje direktorica Martina Piko Rustia.
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca je za pomemben prispevek k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine prejel Trubarjevo priznanje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. O delovanju Inštituta pripoveduje direktorica Martina Piko Rustia.
Razširitev dvojezičnega sodstva na avstrijskem Koroškem je ena od tem, ki bo aktualna tudi prihodnje leto, saj premika na tem področju ni. Kdo je za to odgovoren, sprašujemo odvetnika Rudija Vouka. Ob 90. rojstnem dnevu čestitamo znanemu avstrijskemu umetniku, koroškemu Slovencu Valentinu Omanu. In Memoram: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod je naslov njegove najnovejše razstave, s katero se je v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu sklenilo jubilejno Omanovo leto. Ustavimo se v Monoštru, kjer so podelili nagrade za najboljša literarna dela, ki so jih ustvarjalci vseh generacij poslali na letošnje Porabske litere. Posvetimo se tudi športni dejavnosti, ki je med Slovenci v zamejstvu dobila nov zagon z ustanovitvijo zamejske športne koordinacije in odprtjem regijskih pisarn OKS. Vabimo pa vas tudi na pohod po Vertikali, planinski pešpoti, ki povezuje celotno območje, na katerem živijo Slovenci v Italiji.
Razširitev dvojezičnega sodstva na avstrijskem Koroškem je ena od tem, ki bo aktualna tudi prihodnje leto, saj premika na tem področju ni. Kdo je za to odgovoren, sprašujemo odvetnika Rudija Vouka. Ob 90. rojstnem dnevu čestitamo znanemu avstrijskemu umetniku, koroškemu Slovencu Valentinu Omanu. In Memoram: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod je naslov njegove najnovejše razstave, s katero se je v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu sklenilo jubilejno Omanovo leto. Ustavimo se v Monoštru, kjer so podelili nagrade za najboljša literarna dela, ki so jih ustvarjalci vseh generacij poslali na letošnje Porabske litere. Posvetimo se tudi športni dejavnosti, ki je med Slovenci v zamejstvu dobila nov zagon z ustanovitvijo zamejske športne koordinacije in odprtjem regijskih pisarn OKS. Vabimo pa vas tudi na pohod po Vertikali, planinski pešpoti, ki povezuje celotno območje, na katerem živijo Slovenci v Italiji.
Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!
Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!
Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije
Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije
Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli.
Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli.
Dvojezično šolstvo od vrtca do univerze je ena od najpomembnejših tem koroških Slovencev. Pripravili so konkretne predloge za uveljavitev šolskega sistema, ki bi to omogočal tudi po končanih štirih letih osnovnega šolstva. Zdaj je na potezi zvezno ministrstvo za izobraževanje. Potegnemo črto pod 120 let delovanja slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Škofič ob Vrbskem jezeru in gostimo nagrajeno tržaško prevajalko in pisateljico mlajše generacije Mojco Petaros. Spomini na babičino kuhinjo je naslov knjige, ki so jo pripravile članice Slovenskega doma Zagreb in zanima nas, kakšne recepte so zbrale. Urednik Franci Just pa pove več o pravkar izdanem zborniku z naslovom Slovenski rod tod še živi, nastalem ob 35 – letnici Zveze Slovencev na Madžarskem.
Dvojezično šolstvo od vrtca do univerze je ena od najpomembnejših tem koroških Slovencev. Pripravili so konkretne predloge za uveljavitev šolskega sistema, ki bi to omogočal tudi po končanih štirih letih osnovnega šolstva. Zdaj je na potezi zvezno ministrstvo za izobraževanje. Potegnemo črto pod 120 let delovanja slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Škofič ob Vrbskem jezeru in gostimo nagrajeno tržaško prevajalko in pisateljico mlajše generacije Mojco Petaros. Spomini na babičino kuhinjo je naslov knjige, ki so jo pripravile članice Slovenskega doma Zagreb in zanima nas, kakšne recepte so zbrale. Urednik Franci Just pa pove več o pravkar izdanem zborniku z naslovom Slovenski rod tod še živi, nastalem ob 35 – letnici Zveze Slovencev na Madžarskem.
Slovenščina od vrtca do univerze je eden od ciljev koroških Slovencev. Pri tem lahko pomembno vlogo igra tudi študij slovenščine na celovški univerzi, ki v okviru Inštituta za slavistiko poteka že pol stoletja. Za razvoj jezika so pomembni tudi ekonomski dejavniki in kot ugotavlja doktor Klemen Lah, lektor za slovenščino na Reki in v Zadru, bi veljalo že obstoječe dobre prakse nadgraditi z večjo promocijo slovenske kulture na Hrvaškem. Krepitev gospodarskih temeljev pa je pomemben dejavnik za mlade rojake v sosednjih državah, so se strinjali udeleženci konference v Trstu, namenjene perspektivam mladih. Manjšina potrebuje ne le podjetnike, temveč tudi kadre, ki bodo skupnost vodili v prihodnje, pravi predsednik Slovenske deželne gospodarske zveze iz Trsta Fabio Pahor. Nina Malalan pa je prepričana, da z dvo - ali večjezičnostjo postaneš čustveno bolj občutljiv in prilagodljiv. Za ohranitev in razvoj slovenskega jezika so pomembni tudi mediji in tega se dobro zavedajo tudi v Porabju.
Slovenščina od vrtca do univerze je eden od ciljev koroških Slovencev. Pri tem lahko pomembno vlogo igra tudi študij slovenščine na celovški univerzi, ki v okviru Inštituta za slavistiko poteka že pol stoletja. Za razvoj jezika so pomembni tudi ekonomski dejavniki in kot ugotavlja doktor Klemen Lah, lektor za slovenščino na Reki in v Zadru, bi veljalo že obstoječe dobre prakse nadgraditi z večjo promocijo slovenske kulture na Hrvaškem. Krepitev gospodarskih temeljev pa je pomemben dejavnik za mlade rojake v sosednjih državah, so se strinjali udeleženci konference v Trstu, namenjene perspektivam mladih. Manjšina potrebuje ne le podjetnike, temveč tudi kadre, ki bodo skupnost vodili v prihodnje, pravi predsednik Slovenske deželne gospodarske zveze iz Trsta Fabio Pahor. Nina Malalan pa je prepričana, da z dvo - ali večjezičnostjo postaneš čustveno bolj občutljiv in prilagodljiv. Za ohranitev in razvoj slovenskega jezika so pomembni tudi mediji in tega se dobro zavedajo tudi v Porabju.
Med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini nemalo prahu dvigujejo težave nepremičninskega podjetja Dom. Zaradi velikih finančnih težav so morali kar nekaj kulturnih domov že prodati. Skupaj s pristojnimi v Sloveniji pa zdaj iščejo rešitev za prenos lastništva Kulturnega doma v Trstu. Slovenci na avstrijskem Štajerskem si želijo svojo hišo v Gradcu in tudi o tem so se pogovarjali z veleposlanikom Slovenije v Avstriji, ki se je mudil na svojem prvem obisku pri njih. Na pot na Dunaj pospremimo razstavo o pomembnem koroškem deželnem glavarju Hansu Simi, ki se je moral v 70. letih posloviti zaradi dvojezičnih tabel. Skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem praznujemo 35 letnico njihovega delovanja in se ustavimo v Lovranu, kjer slovensko kulturno društvo Snežnik 20 let povezuje rojake. Prisluhnite!
Med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini nemalo prahu dvigujejo težave nepremičninskega podjetja Dom. Zaradi velikih finančnih težav so morali kar nekaj kulturnih domov že prodati. Skupaj s pristojnimi v Sloveniji pa zdaj iščejo rešitev za prenos lastništva Kulturnega doma v Trstu. Slovenci na avstrijskem Štajerskem si želijo svojo hišo v Gradcu in tudi o tem so se pogovarjali z veleposlanikom Slovenije v Avstriji, ki se je mudil na svojem prvem obisku pri njih. Na pot na Dunaj pospremimo razstavo o pomembnem koroškem deželnem glavarju Hansu Simi, ki se je moral v 70. letih posloviti zaradi dvojezičnih tabel. Skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem praznujemo 35 letnico njihovega delovanja in se ustavimo v Lovranu, kjer slovensko kulturno društvo Snežnik 20 let povezuje rojake. Prisluhnite!
Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!
Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!
Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.
Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.
Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji praznuje 80 letnico delovanja. Organizacija, ki povezuje skoraj 6.000 rojakov, se mora vseskozi prilagajati. Kako pa je z mladimi? Teh ni manjkalo na letošnjem lutkovnem festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku. Ustavimo se na osnovni šoli Klana pri Reki, kjer so dobili novo učiteljico slovenščine. Zanima nas, kakšni so njeni vtisi. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku pa se pridružimo malčkom iz Porabja in Murske Sobote. Ko zorijo jabolka je naslov projekta, ki povezuje otroke in vzgojiteljice z obeh strani vzhodne meje in je namenjen krepitvi slovenskega jezika. Kako je bilo letos? Prisluhnite
Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji praznuje 80 letnico delovanja. Organizacija, ki povezuje skoraj 6.000 rojakov, se mora vseskozi prilagajati. Kako pa je z mladimi? Teh ni manjkalo na letošnjem lutkovnem festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku. Ustavimo se na osnovni šoli Klana pri Reki, kjer so dobili novo učiteljico slovenščine. Zanima nas, kakšni so njeni vtisi. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku pa se pridružimo malčkom iz Porabja in Murske Sobote. Ko zorijo jabolka je naslov projekta, ki povezuje otroke in vzgojiteljice z obeh strani vzhodne meje in je namenjen krepitvi slovenskega jezika. Kako je bilo letos? Prisluhnite
Slovenija in Madžarska bosta v skupni sklad za gospodarski razvoj narodnih skupnosti v Prekmurju in Porabju namenili vsaka še po dva milijona evrov, so sporočili pristojni na 6. Monoštrskem forumu. Kaj bodo s tem denarjem naredili porabski Slovenci? Ob obeleževanju 105. obletnice koroškega plebiscita se ni bilo mogoče izogniti policijski raciji pri Peršmanu. Mladi koroški Slovenci, ki so pripravili protest, poleg uresničitve določb 7. člena avstrijske državne pogodbe zahtevajo tudi opravičilo. Ustavimo se v Gorici na tradicionalnem čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji, ki je letos potekal v okviru evropske prestolnice kulture. V Prezidu pa se pridružimo rojakom na 20. vseslovenskem srečanju. Priložnosti za razvoj slovenske manjšine na Hrvaškem ne manjka, več pozornosti pa je treba nameniti otrokom. Le ti so namreč zagotovilo za obstoj narodne skupnosti
Slovenija in Madžarska bosta v skupni sklad za gospodarski razvoj narodnih skupnosti v Prekmurju in Porabju namenili vsaka še po dva milijona evrov, so sporočili pristojni na 6. Monoštrskem forumu. Kaj bodo s tem denarjem naredili porabski Slovenci? Ob obeleževanju 105. obletnice koroškega plebiscita se ni bilo mogoče izogniti policijski raciji pri Peršmanu. Mladi koroški Slovenci, ki so pripravili protest, poleg uresničitve določb 7. člena avstrijske državne pogodbe zahtevajo tudi opravičilo. Ustavimo se v Gorici na tradicionalnem čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji, ki je letos potekal v okviru evropske prestolnice kulture. V Prezidu pa se pridružimo rojakom na 20. vseslovenskem srečanju. Priložnosti za razvoj slovenske manjšine na Hrvaškem ne manjka, več pozornosti pa je treba nameniti otrokom. Le ti so namreč zagotovilo za obstoj narodne skupnosti
Stranka Slovenska skupnost pod geslom »S ponosom naprej« praznuje 50 – letnico delovanja. Kot pojasnjuje predsednik Damijan Terpin, niso stranka opozicije, temveč stranka, ki zastopa interese slovenske manjšine v Italiji. Kaj to pomeni?
Stranka Slovenska skupnost pod geslom »S ponosom naprej« praznuje 50 – letnico delovanja. Kot pojasnjuje predsednik Damijan Terpin, niso stranka opozicije, temveč stranka, ki zastopa interese slovenske manjšine v Italiji. Kaj to pomeni?
Slovenci v zamejstvu si lahko prihodnje leto obetajo več denarja iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, zagotavlja državna sekretarka Vesna Humar. Kako pa je s posodobitvami zakonodaje in strategije? Olimpijski komite Slovenije je na Opčinah pri Trstu odprl prvo regijsko pisarno v zamejstvu. Zanima nas, kaj to pomeni za šport Slovencev v Italiji. Ustavimo se v Celovcu, kjer so na konferenci razpravljali o predšolskem izobraževanju kot temelju za učenje jezika. Po potrditvi učnega načrta za pouk slovenskega jezika in kulture na hrvaških osnovnih šolah preverjamo, kako je z ustreznimi učbeniki in kako z usposobljenimi učitelji slovenščine. Odpravimo se tudi v Porabje, ki ga je takoj po prevzemu funkcije obiskal novi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Zakaj? Prisluhnite!
Slovenci v zamejstvu si lahko prihodnje leto obetajo več denarja iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, zagotavlja državna sekretarka Vesna Humar. Kako pa je s posodobitvami zakonodaje in strategije? Olimpijski komite Slovenije je na Opčinah pri Trstu odprl prvo regijsko pisarno v zamejstvu. Zanima nas, kaj to pomeni za šport Slovencev v Italiji. Ustavimo se v Celovcu, kjer so na konferenci razpravljali o predšolskem izobraževanju kot temelju za učenje jezika. Po potrditvi učnega načrta za pouk slovenskega jezika in kulture na hrvaških osnovnih šolah preverjamo, kako je z ustreznimi učbeniki in kako z usposobljenimi učitelji slovenščine. Odpravimo se tudi v Porabje, ki ga je takoj po prevzemu funkcije obiskal novi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Zakaj? Prisluhnite!
Tudi v zamejstvu se tako kot v Sloveniji soočajo s kadrovskimi izzivi v šolstvu. Kako pa je z vpisi v dvojezične ljudske in srednje šole na avstrijskem Koroškem? Prisluhnemo zgodbam pregnanih koroških Slovencev na slovesnosti ob 80. obletnici njihove vrnitve. V Celovcu potegnemo črto pod prvi dve leti delovanja IKulta - Interkulturnega prireditvenega centra. V Trstu se pridružimo obiskovalcem Slofesta – festivala Slovencev v Italiji, v Monoštru pa rojakom na srečanju porabskih Slovencev. Kako pa je z mladimi? Se tudi oni udeležujejo teh srečanj?
Tudi v zamejstvu se tako kot v Sloveniji soočajo s kadrovskimi izzivi v šolstvu. Kako pa je z vpisi v dvojezične ljudske in srednje šole na avstrijskem Koroškem? Prisluhnemo zgodbam pregnanih koroških Slovencev na slovesnosti ob 80. obletnici njihove vrnitve. V Celovcu potegnemo črto pod prvi dve leti delovanja IKulta - Interkulturnega prireditvenega centra. V Trstu se pridružimo obiskovalcem Slofesta – festivala Slovencev v Italiji, v Monoštru pa rojakom na srečanju porabskih Slovencev. Kako pa je z mladimi? Se tudi oni udeležujejo teh srečanj?
Odnos najvišjih političnih predstavnikov države do manjšin je pokazatelj razvoja demokracije, zato so pomembna tudi sporočila, ki jih ti dajejo ob svojih obiskih. Kaj je na srečanjih s predsednikoma Italije in Avstrije sporočala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar?
Odnos najvišjih političnih predstavnikov države do manjšin je pokazatelj razvoja demokracije, zato so pomembna tudi sporočila, ki jih ti dajejo ob svojih obiskih. Kaj je na srečanjih s predsednikoma Italije in Avstrije sporočala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar?
Kjer se Štajerska sreča z Dolenjsko in kjer se združita reki Krka in Sava, ležijo Brežice. Danes največje naselje v Posavju je bilo zaradi ugodne geostrateške lege poseljeno že v pradavnini in skozi stoletja so tam svoje sledi pustili različni narodi. Zato ne čudi, da so tudi Brežice član Združenja zgodovinskih mest Slovenije. In ker smo trenutno aktualno sezono Napotkov namenili prav zgodovinskim mestom, je Andreja Čokl obiskala dva od brežiških arhitekturnih spomenikov.
Kjer se Štajerska sreča z Dolenjsko in kjer se združita reki Krka in Sava, ležijo Brežice. Danes največje naselje v Posavju je bilo zaradi ugodne geostrateške lege poseljeno že v pradavnini in skozi stoletja so tam svoje sledi pustili različni narodi. Zato ne čudi, da so tudi Brežice član Združenja zgodovinskih mest Slovenije. In ker smo trenutno aktualno sezono Napotkov namenili prav zgodovinskim mestom, je Andreja Čokl obiskala dva od brežiških arhitekturnih spomenikov.
Ustavimo se v Bazovici pri Trstu, kjer je ob 95. obletnici usmrtitve četverice antifašistov in 80. obletnici konca druge svetovne vojne potekala sklepna spominska slovesnost v poklonom bazoviškim junakom. V spomin na upor in poklon koroškim partizanom se je pred Peršmanovim muzejem na avstrijskem Koroškem tudi letos sklenil pohod po poteh upora Lenarta, Johana, Gašperja in Jelke. Kako pa je s preiskavo policijske racije? O tem s predsednikom Zveze koroških partizanov Milanom Wuttejem. V Porabju se pridružimo etnologom, ki so na strokovnem srečanju predstavili zbornik o vleki ploha in borovem gostüvanju, ter potegnemo črto pod prvo sejo Zamejske kulturne koordinacije.
Ustavimo se v Bazovici pri Trstu, kjer je ob 95. obletnici usmrtitve četverice antifašistov in 80. obletnici konca druge svetovne vojne potekala sklepna spominska slovesnost v poklonom bazoviškim junakom. V spomin na upor in poklon koroškim partizanom se je pred Peršmanovim muzejem na avstrijskem Koroškem tudi letos sklenil pohod po poteh upora Lenarta, Johana, Gašperja in Jelke. Kako pa je s preiskavo policijske racije? O tem s predsednikom Zveze koroških partizanov Milanom Wuttejem. V Porabju se pridružimo etnologom, ki so na strokovnem srečanju predstavili zbornik o vleki ploha in borovem gostüvanju, ter potegnemo črto pod prvo sejo Zamejske kulturne koordinacije.
Kraška ohcet, največja etnološka prireditve Slovencev v Italiji, je presegla pričakovanja. Več kot 1200 svatov vseh generacij, oblečenih v narodne noše, je dokaz, kako pomembna je ta prireditev za celotno slovensko narodno skupnost v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Monoštru, kjer je potekal seminar za učitelje in vzgojitelje v narodnostno mešanem okolju, namenjen krepitvi slovenskega jezika in identitete. Povabimo vas v Koroški muzej v Celovcu, na ogled razstave Hinschaun!Poglejmo, ki pripoveduje o obdobju nacističnega režima na avstrijskem Koroškem. Maja Haderlap, slovenska avtorica v središču jubilejne 40. Vilenice, pa spregovori o svojem najnovejšem romanu Ženske v temi, v katerem razmišlja o vlogi ženske nekoč in danes, odhajanju ter iskanju identitete, smisla življenja in svobode.
Kraška ohcet, največja etnološka prireditve Slovencev v Italiji, je presegla pričakovanja. Več kot 1200 svatov vseh generacij, oblečenih v narodne noše, je dokaz, kako pomembna je ta prireditev za celotno slovensko narodno skupnost v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Monoštru, kjer je potekal seminar za učitelje in vzgojitelje v narodnostno mešanem okolju, namenjen krepitvi slovenskega jezika in identitete. Povabimo vas v Koroški muzej v Celovcu, na ogled razstave Hinschaun!Poglejmo, ki pripoveduje o obdobju nacističnega režima na avstrijskem Koroškem. Maja Haderlap, slovenska avtorica v središču jubilejne 40. Vilenice, pa spregovori o svojem najnovejšem romanu Ženske v temi, v katerem razmišlja o vlogi ženske nekoč in danes, odhajanju ter iskanju identitete, smisla življenja in svobode.
Koroška slovenska rock zasedba Bališ je sredi junija v K in K centru v Šentjanžu v Rožu pripravila veliki koncert ob svoji 25 letnici in nas skupaj z Noreia String Quartetom, Tončem Feinigom in Helmutom Biblom popeljala skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od bluesa do rock'n rolla v obirskem narečju. V sklepnem delu praznovanja se v pesmih Živ' tvoj dan in Jutr bo moj pridruži še projektni mladinski pevski zbor. Kako zvenijo uspešnice zasedbe Bališ obogatene s spremljevalnimi glasovi Lare Rutar, Timne Katz in Lare Wulz ter zvesto publiko? Prisluhnite jim v drugem delu koncerta!
Koroška slovenska rock zasedba Bališ je sredi junija v K in K centru v Šentjanžu v Rožu pripravila veliki koncert ob svoji 25 letnici in nas skupaj z Noreia String Quartetom, Tončem Feinigom in Helmutom Biblom popeljala skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od bluesa do rock'n rolla v obirskem narečju. V sklepnem delu praznovanja se v pesmih Živ' tvoj dan in Jutr bo moj pridruži še projektni mladinski pevski zbor. Kako zvenijo uspešnice zasedbe Bališ obogatene s spremljevalnimi glasovi Lare Rutar, Timne Katz in Lare Wulz ter zvesto publiko? Prisluhnite jim v drugem delu koncerta!
Koroška slovenska rock skupina Bališ je sredi junija z velikim koncertom praznovala 25 let svojega delovanja. Koncert so napovedali lani poleti z izdajo singla Rock me Amadeus, slovensko priredbo pesmi znanega avstrijskega glasbenika Falca.
Koroška slovenska rock skupina Bališ je sredi junija z velikim koncertom praznovala 25 let svojega delovanja. Koncert so napovedali lani poleti z izdajo singla Rock me Amadeus, slovensko priredbo pesmi znanega avstrijskega glasbenika Falca.
Doberdobska rock skupina Blek Panters je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici aprila letos praznovala 30. rojstni dan. Serijo koncertov so naslovili po najnovejši pesmi ŠA ŠA ŠA in jo posvetili šakalom. Ti so se tako pridružili sipi, netopirju, kravi in krompirju, likom, ki jih opevajo v domačem narečju. Na odru v Gorici so skupaj desetčlansko zasedbo nastopili tudi glasbenimi gosti, med drugim vrhunski violinist Aleš Lavrenčič in mladi tolkalci Šindlerji. Tu je drugi del jubilejnega koncerta skupine Blek Panters. Prisluhnite!
Doberdobska rock skupina Blek Panters je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici aprila letos praznovala 30. rojstni dan. Serijo koncertov so naslovili po najnovejši pesmi ŠA ŠA ŠA in jo posvetili šakalom. Ti so se tako pridružili sipi, netopirju, kravi in krompirju, likom, ki jih opevajo v domačem narečju. Na odru v Gorici so skupaj desetčlansko zasedbo nastopili tudi glasbenimi gosti, med drugim vrhunski violinist Aleš Lavrenčič in mladi tolkalci Šindlerji. Tu je drugi del jubilejnega koncerta skupine Blek Panters. Prisluhnite!
Doberdobska rock skupina Blek Panters je aprila letos praznovala 30. rojstni dan s tremi razprodanimi koncerti. V Kulturnem domu v Gorici so se jim na odru pridružili glasbenimi gosti, med drugim vrhunski violinist Aleš Lavrenčič in mladi tolkalci Šindlerji. Skupina, ki poje v domačem narečju, je znana tudi po živalih in rastlinah, ki jih opevajo v svojih pesmih; od sipe, netopirja, krompirja do krave in najnovejših šakalov. Slednjim so posvetili serijo jubilejnih koncertov ob 30 letnici. Tu je prvi del koncerta skupine Blek Panters, poimenovan ŠA ŠA ŠA. Prisluhnite!
Doberdobska rock skupina Blek Panters je aprila letos praznovala 30. rojstni dan s tremi razprodanimi koncerti. V Kulturnem domu v Gorici so se jim na odru pridružili glasbenimi gosti, med drugim vrhunski violinist Aleš Lavrenčič in mladi tolkalci Šindlerji. Skupina, ki poje v domačem narečju, je znana tudi po živalih in rastlinah, ki jih opevajo v svojih pesmih; od sipe, netopirja, krompirja do krave in najnovejših šakalov. Slednjim so posvetili serijo jubilejnih koncertov ob 30 letnici. Tu je prvi del koncerta skupine Blek Panters, poimenovan ŠA ŠA ŠA. Prisluhnite!
Razvojni roman Chiquinho, ki velja za enega najpomembnejših romanov zelenortske literature, prinaša vpogled v vsakdan, kulturo in družbena vprašanja Zelenortskih otokov na začetku 20. stoletja. Napisal ga je Baltazar Lopes da Silva, izdal leta 1947, v njem pa spremljamo glavnega protagonista Chiquinha od otroštva na otoku São Nicolau do njegove migracije v Združene države Amerike. Literarni nokturno prinaša odlomek iz zadnjega dela romana, v katerem se Chiquinho po končanem šolanju na otoku São Vicente spet vrne na rodni otok São Nicolau, kjer postane učitelj. Obkrožen je z ljudmi, živečimi v slabih razmerah. Muči ga okolje, ki mu ne ponuja možnosti za razvoj poklicne poti, in zato se nazadnje odloči za odhod z otočja. Interpret: Urban Kuntarič. Prevajalec: Janko Moder. Režiser: Klemen Markovčič. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2026.
Razvojni roman Chiquinho, ki velja za enega najpomembnejših romanov zelenortske literature, prinaša vpogled v vsakdan, kulturo in družbena vprašanja Zelenortskih otokov na začetku 20. stoletja. Napisal ga je Baltazar Lopes da Silva, izdal leta 1947, v njem pa spremljamo glavnega protagonista Chiquinha od otroštva na otoku São Nicolau do njegove migracije v Združene države Amerike. Literarni nokturno prinaša odlomek iz zadnjega dela romana, v katerem se Chiquinho po končanem šolanju na otoku São Vicente spet vrne na rodni otok São Nicolau, kjer postane učitelj. Obkrožen je z ljudmi, živečimi v slabih razmerah. Muči ga okolje, ki mu ne ponuja možnosti za razvoj poklicne poti, in zato se nazadnje odloči za odhod z otočja. Interpret: Urban Kuntarič. Prevajalec: Janko Moder. Režiser: Klemen Markovčič. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2026.
Živahno dogajanje v okviru srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici in Gorici je bilo tudi v znamenju kulturnega in gospodarskega povezovanja. Formalno je bila nadgrajena Slovenska globalna poslovna povezava. Komu je namenjena?
Živahno dogajanje v okviru srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici in Gorici je bilo tudi v znamenju kulturnega in gospodarskega povezovanja. Formalno je bila nadgrajena Slovenska globalna poslovna povezava. Komu je namenjena?
Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja.
Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja.
V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Avstrijska vlada bo varčevala tudi pri svojih narodnih skupnostih in ni presenečenje, da so koroški Slovenci kritični do teh namer. Kako naprej, sprašujemo Bernarda Sadovnika, ki med drugim vodi konferenco predsednikov sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti.
Avstrijska vlada bo varčevala tudi pri svojih narodnih skupnostih in ni presenečenje, da so koroški Slovenci kritični do teh namer. Kako naprej, sprašujemo Bernarda Sadovnika, ki med drugim vodi konferenco predsednikov sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti.
V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?
V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?
Pajki so ena od najstarejših vrst živali na planetu. Z njimi se že dolgo ukvarja biolog prof.dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavci je na raziskovalnih odpravah na otoku Madagaskar leta 2022 in 2024 odkril kar nekaj novih vrst pajkov na tej vroči točki biotske raznovrstnosti. Povedal bo zgodbo o kar vijugavi poti do znanstveno potrjene nove, izjemno redke vrste pajka, ki so jo poimenovali osmooka aphana. Najprej so iz muzejskih zbirk poznali le primer samice, na odpravi v gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy na severu otoka so npr. leta 2022 v nekaj tednih iskanja našli le en primerek samca (na odpravi leta 2024 pa tudi samice). Odprli so tudi živahno razpravo na temo, odkod je ta vrsta prišla oziroma ali obstaja možnost, da izhaja iz starodavne južne celine Gondvane (ta je začela tektonsko razpadati pred 130 milijoni let). Znanstvene objave skupine raziskovalcev je decembra objavila revija Insect Systematics and Diversity, utemeljitve štirih doslej neznanih vrst pajkov družine Herrenia iz jugovzhodne Azije in otočja na južni polobli pa so sredi tega meseca objavili v prosto dostopni spletni reviji Diversity. Ugotovitve bo sogovornik povzel v tokratnem pogovoru. FOTO: Samica vrste osmooka aphana VIR: Matjaž Kuntner, NIB
Pajki so ena od najstarejših vrst živali na planetu. Z njimi se že dolgo ukvarja biolog prof.dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavci je na raziskovalnih odpravah na otoku Madagaskar leta 2022 in 2024 odkril kar nekaj novih vrst pajkov na tej vroči točki biotske raznovrstnosti. Povedal bo zgodbo o kar vijugavi poti do znanstveno potrjene nove, izjemno redke vrste pajka, ki so jo poimenovali osmooka aphana. Najprej so iz muzejskih zbirk poznali le primer samice, na odpravi v gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy na severu otoka so npr. leta 2022 v nekaj tednih iskanja našli le en primerek samca (na odpravi leta 2024 pa tudi samice). Odprli so tudi živahno razpravo na temo, odkod je ta vrsta prišla oziroma ali obstaja možnost, da izhaja iz starodavne južne celine Gondvane (ta je začela tektonsko razpadati pred 130 milijoni let). Znanstvene objave skupine raziskovalcev je decembra objavila revija Insect Systematics and Diversity, utemeljitve štirih doslej neznanih vrst pajkov družine Herrenia iz jugovzhodne Azije in otočja na južni polobli pa so sredi tega meseca objavili v prosto dostopni spletni reviji Diversity. Ugotovitve bo sogovornik povzel v tokratnem pogovoru. FOTO: Samica vrste osmooka aphana VIR: Matjaž Kuntner, NIB
Ali je 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še mogoče pričakovati dejansko uresničitev pravic, zapisanih v njenem 7. členu? Če do tega ne bo prišlo kmalu, uresničitev ne bo več potrebna, opozarja naš sogovornik, znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk.
Ali je 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še mogoče pričakovati dejansko uresničitev pravic, zapisanih v njenem 7. členu? Če do tega ne bo prišlo kmalu, uresničitev ne bo več potrebna, opozarja naš sogovornik, znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk.
70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe se vrstijo pozivi Avstriji, naj izpolni določbe 7. člena pogodbe in zagotovi ohranitev in krepitev slovenske narodne skupnosti, tudi z razširitvijo dvojezičnega pouka v urbanih središčih.
70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe se vrstijo pozivi Avstriji, naj izpolni določbe 7. člena pogodbe in zagotovi ohranitev in krepitev slovenske narodne skupnosti, tudi z razširitvijo dvojezičnega pouka v urbanih središčih.
Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne se tudi po zamejstvu vrstijo različne prireditve. Ženska pevska skupina Stu ledi se je poklonila ženskam, ki so pred, med in po drugi svetovni vojno odigrale pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in boju za svobodo.
Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne se tudi po zamejstvu vrstijo različne prireditve. Ženska pevska skupina Stu ledi se je poklonila ženskam, ki so pred, med in po drugi svetovni vojno odigrale pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in boju za svobodo.
Krščanska kulturna zveza iz Celovca že 53 let vsako drugo nedeljo v marcu pripravi koncert, na katerem se predstavijo domači pevski zbori in vokalne zasedbe ter gostje iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert Koroška poje je potekal pod naslovom Življenja ples. V celovškem Domu glasbe so 9. marca nastopili Tonč Feinig trio, Kvintet Donet, moški in mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa, moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, projektni zbor Mladina poje iz Celovca in otroški zbor Jepca iz Ledinc. Iz Slovenije je v Celovec prišel ženski kvartet Štiglic iz Ljubnega, iz Gorice pa mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite!
Krščanska kulturna zveza iz Celovca že 53 let vsako drugo nedeljo v marcu pripravi koncert, na katerem se predstavijo domači pevski zbori in vokalne zasedbe ter gostje iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert Koroška poje je potekal pod naslovom Življenja ples. V celovškem Domu glasbe so 9. marca nastopili Tonč Feinig trio, Kvintet Donet, moški in mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa, moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, projektni zbor Mladina poje iz Celovca in otroški zbor Jepca iz Ledinc. Iz Slovenije je v Celovec prišel ženski kvartet Štiglic iz Ljubnega, iz Gorice pa mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite!
»1000 ljudi« je bil naslov prireditve, s katero so na železniški postaji Žrelec v Celovcu spomnili na pregon več kot 220 koroških slovenskih družin, ki so jih odpeljali z domov med drugo svetovno vojno.
»1000 ljudi« je bil naslov prireditve, s katero so na železniški postaji Žrelec v Celovcu spomnili na pregon več kot 220 koroških slovenskih družin, ki so jih odpeljali z domov med drugo svetovno vojno.
»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni?
»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni?
Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi?
Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi?
Predstava Mali princ v izvedbi mladinske gledališke skupine Bilka je letošnje odprla Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Znana zgodba je bila izziv za mlade igralke in igralce iz Bilčovsa, kjer tudi z gledališkimi skupinami skrbijo za ohranitev slovenskega jezika.
Predstava Mali princ v izvedbi mladinske gledališke skupine Bilka je letošnje odprla Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Znana zgodba je bila izziv za mlade igralke in igralce iz Bilčovsa, kjer tudi z gledališkimi skupinami skrbijo za ohranitev slovenskega jezika.
Demografski padec vpliva tudi na vpise otrok v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in vse se glasnejša so opozorila, da so nujne spremembe. Kakšne? Dvojezični vrtci in šole na avstrijskem Koroškem imajo težave s pomanjkanjem usposobljenih pedagogov. Celovška Mohorjeva, ki ima med drugim tudi dvojezične jasli, rešitve išče s čezmejnim evropskim projektom Lingua prek večmesečnih praks in izmenjav vzgojiteljic iz Slovenije. Aljaž Pestotnik, glavni urednik literarne revije Rastje, spregovori o najnovejši številki, ki bo posvečena svobodni družbi 80 let po koncu druge svetovne vojne. Z upokojeno novinarko Silvo Eöry, ki je vrsto let tudi za Sotočja poročala iz Porabja, pa obujamo spomine na njene prve poti k Slovencem na Madžarskem.
Demografski padec vpliva tudi na vpise otrok v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in vse se glasnejša so opozorila, da so nujne spremembe. Kakšne? Dvojezični vrtci in šole na avstrijskem Koroškem imajo težave s pomanjkanjem usposobljenih pedagogov. Celovška Mohorjeva, ki ima med drugim tudi dvojezične jasli, rešitve išče s čezmejnim evropskim projektom Lingua prek večmesečnih praks in izmenjav vzgojiteljic iz Slovenije. Aljaž Pestotnik, glavni urednik literarne revije Rastje, spregovori o najnovejši številki, ki bo posvečena svobodni družbi 80 let po koncu druge svetovne vojne. Z upokojeno novinarko Silvo Eöry, ki je vrsto let tudi za Sotočja poročala iz Porabja, pa obujamo spomine na njene prve poti k Slovencem na Madžarskem.
»Življenja ples« je bil naslov tokratne revije Koroška poje, ki v Celovec tradicionalno privabi občinstvo z avstrijske Koroške in iz Slovenije. V Šentjakobu v Rožu prisluhnemo ženskemu pevskemu zboru Rož. Peti stilski koncert so naslovili »Obrazi ljubezni« in ga posvetili ljubezni, uporu in miru. V Bili v Reziji pokopljemo njihovega pusta, v reški Bazovici preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo in gostimo Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki ima sedež v Benečiji. V Murski Soboti obiščemo Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju slovenske in madžarske skupnosti. Bi lahko kaj podobnega imeli tudi Slovenci na Madžarskem? Prisluhnite!
»Življenja ples« je bil naslov tokratne revije Koroška poje, ki v Celovec tradicionalno privabi občinstvo z avstrijske Koroške in iz Slovenije. V Šentjakobu v Rožu prisluhnemo ženskemu pevskemu zboru Rož. Peti stilski koncert so naslovili »Obrazi ljubezni« in ga posvetili ljubezni, uporu in miru. V Bili v Reziji pokopljemo njihovega pusta, v reški Bazovici preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo in gostimo Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki ima sedež v Benečiji. V Murski Soboti obiščemo Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju slovenske in madžarske skupnosti. Bi lahko kaj podobnega imeli tudi Slovenci na Madžarskem? Prisluhnite!
Gorazd Sedmak je inženir prometnih tehnologij, diplomirani ekonomist in doktor poslovno-organizacijskih ved. Zaposlen je kot izredni profesor in raziskovalec na Univerzi na Primorskem. Njegova raziskovalna in strokovna dejavnost je usmerjena na področja oblikovanja turističnih proizvodov, trženja dediščine in valorizacije avtentičnosti v turizmu. Ampak verjamemo, da vas to pretirano ne zanima. Zato je z nami njegov drugi, neakademski jaz – Goga Sedmak, precej bolj poznan kot pevec razvpite, odbite in rahlo bizarne skupine Zmelkoow, ki že 35 let na sotočju ironije in življenjskih modrosti doživlja velike vzpone in še večje padce v slovenskem prostoru popularne glasbe.
Gorazd Sedmak je inženir prometnih tehnologij, diplomirani ekonomist in doktor poslovno-organizacijskih ved. Zaposlen je kot izredni profesor in raziskovalec na Univerzi na Primorskem. Njegova raziskovalna in strokovna dejavnost je usmerjena na področja oblikovanja turističnih proizvodov, trženja dediščine in valorizacije avtentičnosti v turizmu. Ampak verjamemo, da vas to pretirano ne zanima. Zato je z nami njegov drugi, neakademski jaz – Goga Sedmak, precej bolj poznan kot pevec razvpite, odbite in rahlo bizarne skupine Zmelkoow, ki že 35 let na sotočju ironije in življenjskih modrosti doživlja velike vzpone in še večje padce v slovenskem prostoru popularne glasbe.
Pustni voz Medjevas Štivan s Kraškimi levi je nesporni kralj letošnjih pustnih povork v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa so s 56. Kraškim pustom zadovoljni organizatorji in kaj pravijo obiskovalci?
Pustni voz Medjevas Štivan s Kraškimi levi je nesporni kralj letošnjih pustnih povork v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa so s 56. Kraškim pustom zadovoljni organizatorji in kaj pravijo obiskovalci?
Se Avstriji pet mesecev po volitvah vendarle obeta nova vlada, v kateri se bo ljudski in socialdemokratski stranki pridružil Neos? Kaj bi to lahko pomenilo za koroške Slovence? Odgovore iščemo s poslanko Zelenih v državnem zboru Olgo Voglauer. Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu, kjer so morali zaradi pomanjkanja denarja in kadrovske podhranjenosti skrajšati delovni čas. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je z doseženim v svojem zadnjem – tretjem – mandatu zadovoljna. Med drugim so spodbudili gospodarski razvoj, pomemben za ohranitev same narodne skupnosti. Ustavimo se tudi pri Slovencih v Italiji, ki skrbno negujejo pustno tradicijo. Priprave na Kraški pust, eno največjih prireditev v Furlaniji – Julijski krajini, so se začele že pred meseci in so v sklepni fazi. Kaj jim pomeni pust in kaj vse pripravljajo? Prisluhnite!
Se Avstriji pet mesecev po volitvah vendarle obeta nova vlada, v kateri se bo ljudski in socialdemokratski stranki pridružil Neos? Kaj bi to lahko pomenilo za koroške Slovence? Odgovore iščemo s poslanko Zelenih v državnem zboru Olgo Voglauer. Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu, kjer so morali zaradi pomanjkanja denarja in kadrovske podhranjenosti skrajšati delovni čas. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je z doseženim v svojem zadnjem – tretjem – mandatu zadovoljna. Med drugim so spodbudili gospodarski razvoj, pomemben za ohranitev same narodne skupnosti. Ustavimo se tudi pri Slovencih v Italiji, ki skrbno negujejo pustno tradicijo. Priprave na Kraški pust, eno največjih prireditev v Furlaniji – Julijski krajini, so se začele že pred meseci in so v sklepni fazi. Kaj jim pomeni pust in kaj vse pripravljajo? Prisluhnite!
Kako bo robove skupnega slovenskega kulturnega prostora krepilo ministrstvo za kulturo? Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša akcijski načrt, ki naj bi ga vlada sprejela v kratkem, pojasnjuje državni sekretar Marko Rusjan. Skupaj s Slovenci v Italiji se poklonimo Francetu Prešernu. »Mestoma« je bil naslov njihove osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili v Kulturnem domu v Gorici. Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, pojasni, kako so s turističnimi projekti okrepili svoje gospodarstvo. Jožko Hudl iz Pliberka, zdaj predsednik Slovenskega društva upokojencev, pa spregovori tudi o Kulturnem domu, zelo pomembnem ne le za Pliberk, temveč za celotno Podjuno.
Kako bo robove skupnega slovenskega kulturnega prostora krepilo ministrstvo za kulturo? Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša akcijski načrt, ki naj bi ga vlada sprejela v kratkem, pojasnjuje državni sekretar Marko Rusjan. Skupaj s Slovenci v Italiji se poklonimo Francetu Prešernu. »Mestoma« je bil naslov njihove osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili v Kulturnem domu v Gorici. Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, pojasni, kako so s turističnimi projekti okrepili svoje gospodarstvo. Jožko Hudl iz Pliberka, zdaj predsednik Slovenskega društva upokojencev, pa spregovori tudi o Kulturnem domu, zelo pomembnem ne le za Pliberk, temveč za celotno Podjuno.
Kaj danes pomeni skupni slovenski kulturni prostor, ki sega prek državne meje in kako okrepiti sodelovanje središča z obrobjem? Evropska prestolnica kulture je lahko dokaz in prikaz razvejane ustvarjalnosti zamejskih Slovencev in njihovih ustanov. Ena takšnih je Kinoatelje v Gorici, s svojimi projekti dejavno vpet v EPK GO!2025. Kaj pa Tanja Prušnik, koroška slovenska vizualna umetnica in arhitektka, ki živi in ustvarja na Dunaju, razstavlja po vsem svetu, tudi na domačem avstrijskem Koroškem in v Sloveniji? V Celovcu preverimo, kako je z vpisi na Slovensko gimnazijo in dvojezično Trgovsko akademijo, ki ju vse pogosteje obiskujejo dijaki iz Slovenije. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovač pa potegnemo črto pod program za spodbujanje gospodarske osnove porabskih Slovencev, ki se je končal z iztekom 2024. Kako uspešni so bili?
Kaj danes pomeni skupni slovenski kulturni prostor, ki sega prek državne meje in kako okrepiti sodelovanje središča z obrobjem? Evropska prestolnica kulture je lahko dokaz in prikaz razvejane ustvarjalnosti zamejskih Slovencev in njihovih ustanov. Ena takšnih je Kinoatelje v Gorici, s svojimi projekti dejavno vpet v EPK GO!2025. Kaj pa Tanja Prušnik, koroška slovenska vizualna umetnica in arhitektka, ki živi in ustvarja na Dunaju, razstavlja po vsem svetu, tudi na domačem avstrijskem Koroškem in v Sloveniji? V Celovcu preverimo, kako je z vpisi na Slovensko gimnazijo in dvojezično Trgovsko akademijo, ki ju vse pogosteje obiskujejo dijaki iz Slovenije. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovač pa potegnemo črto pod program za spodbujanje gospodarske osnove porabskih Slovencev, ki se je končal z iztekom 2024. Kako uspešni so bili?
Slovenci iz Italije bodo dejavno vključeni v otvoritveno slovesnost evropske prestolnice kulture. Sodelovanje v povorki bo velika priložnost za vse njihove kulturne ustanove. Spodbudne novice o vključevanju prihajajo tudi iz ministrstva za kulturo, pravi Janko Malle, nekdanji dolgoletni vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Obiščemo Slovence na avstrijskem Štajerskem in se ustavimo v Porabju, kjer so se spomnili nekdanjega novinarja in pesnika Ernesta Ružiča. V reški Bazovici pa ujamemo kitarista Luko Verbanca.
Slovenci iz Italije bodo dejavno vključeni v otvoritveno slovesnost evropske prestolnice kulture. Sodelovanje v povorki bo velika priložnost za vse njihove kulturne ustanove. Spodbudne novice o vključevanju prihajajo tudi iz ministrstva za kulturo, pravi Janko Malle, nekdanji dolgoletni vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Obiščemo Slovence na avstrijskem Štajerskem in se ustavimo v Porabju, kjer so se spomnili nekdanjega novinarja in pesnika Ernesta Ružiča. V reški Bazovici pa ujamemo kitarista Luko Verbanca.