Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina društva Gartrož iz Nove Gorice vas bo z duhovito in nostalgično koreografijo popeljala v pozna petdeseta leta. Takrat se je življenje na Goriškem začelo razvijati. Razmahnilo se je »švercanje«, ljudje so se navzemali zahodnjaških navad, glasbe in plesov. Koreografija Marije Kapušin parodično nagovarja z vprašanjem, kje je meja folklorne dejavnosti in hkrati ponuja odgovor s poudarjanjem, da je ples živa in nenehno spreminjajoča se dejavnost.
Folklorna skupina društva Gartrož iz Nove Gorice vas bo z duhovito in nostalgično koreografijo popeljala v pozna petdeseta leta. Takrat se je življenje na Goriškem začelo razvijati. Razmahnilo se je »švercanje«, ljudje so se navzemali zahodnjaških navad, glasbe in plesov. Koreografija Marije Kapušin parodično nagovarja z vprašanjem, kje je meja folklorne dejavnosti in hkrati ponuja odgovor s poudarjanjem, da je ples živa in nenehno spreminjajoča se dejavnost.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V prostranem grajskem parku, ki obdaja baročni dvorec v Beltincih, je vnovič zaživel eden od najstarejših folklornih festivalov na Slovenskem. Ob praznovanju 50-letnice festivala so bili v program uvrščeni številni dogodki, med drugimi koncert, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija. Z domiselnim prepletom pesemskega in godčevskega izročila so se predstavili Marko banda, Zvezdana Novaković, Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Režiser: Aljaž Bastič
V prostranem grajskem parku, ki obdaja baročni dvorec v Beltincih, je vnovič zaživel eden od najstarejših folklornih festivalov na Slovenskem. Ob praznovanju 50-letnice festivala so bili v program uvrščeni številni dogodki, med drugimi koncert, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija. Z domiselnim prepletom pesemskega in godčevskega izročila so se predstavili Marko banda, Zvezdana Novaković, Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Režiser: Aljaž Bastič
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Smrt« z igro, plesom in glasbo simbolično pripoveduje o zadnjem obdobju človeškega življenja, o poslavljanju, obujanju spominov in samoti ter ponovnem srečanju. Koreografijo točke je pripravila Anja Cizel, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Klemen Bojanovič.
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Smrt« z igro, plesom in glasbo simbolično pripoveduje o zadnjem obdobju človeškega življenja, o poslavljanju, obujanju spominov in samoti ter ponovnem srečanju. Koreografijo točke je pripravila Anja Cizel, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Klemen Bojanovič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc je s predstavo v Cankarjevem domu proslavila 75 let uspešnega delovanja. Predstavo z naslovom Drevo življenja poklanjajo vsem dozdajšnjim generacijam skupine in nadaljuje poslanstvo in skrb za svetlo prihodnost mlajših folklornih generacij. Nastala je v sodelovanju mladih slovenskih koreografov, glasbenikov in kostumografov pod umetniškim vodstvom Nine Mažgon Müller, Nejca Panjana in Gašperja Tomana. Kakšen vpliv ima posameznik na skupnost in kako lahko spremeni življenje v skupnosti, sta osnovni vprašanji, na katerih sloni koncert, zavit v tančico slovanske mitologije.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc je s predstavo v Cankarjevem domu proslavila 75 let uspešnega delovanja. Predstavo z naslovom Drevo življenja poklanjajo vsem dozdajšnjim generacijam skupine in nadaljuje poslanstvo in skrb za svetlo prihodnost mlajših folklornih generacij. Nastala je v sodelovanju mladih slovenskih koreografov, glasbenikov in kostumografov pod umetniškim vodstvom Nine Mažgon Müller, Nejca Panjana in Gašperja Tomana. Kakšen vpliv ima posameznik na skupnost in kako lahko spremeni življenje v skupnosti, sta osnovni vprašanji, na katerih sloni koncert, zavit v tančico slovanske mitologije.
11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V četrti oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Ljubljana Moste - Polje, Glasbene šole in KUD Antona Tomaža Linharta Radovljica in Glasbene šole Sežana. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V četrti oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Ljubljana Moste - Polje, Glasbene šole in KUD Antona Tomaža Linharta Radovljica in Glasbene šole Sežana. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vokalna skupina Plamen prihaja iz Kanade, družinske korenine vseh pevk pa segajo v Slovenijo, kamor se zbor redno vrača in predstavlja na koncertih, z izvedbami slovenskih pesmi. V idiličnem okolju Zgornjega Jezerskega so za televizijsko snemanje predstavile pesem Tečejo, tečejo nitke. Napisala in izvajala jo je njihova umetniška vodja, glasbenica Marija Ahačič Pollak, ko se je v 60. letih 20. stoletja iz Slovenije preselila v Kanado. Skupino pevk sta spremljala kitarista Timotej Kosovinc in Samo Novak na klasičnih kitarah.
Vokalna skupina Plamen prihaja iz Kanade, družinske korenine vseh pevk pa segajo v Slovenijo, kamor se zbor redno vrača in predstavlja na koncertih, z izvedbami slovenskih pesmi. V idiličnem okolju Zgornjega Jezerskega so za televizijsko snemanje predstavile pesem Tečejo, tečejo nitke. Napisala in izvajala jo je njihova umetniška vodja, glasbenica Marija Ahačič Pollak, ko se je v 60. letih 20. stoletja iz Slovenije preselila v Kanado. Skupino pevk sta spremljala kitarista Timotej Kosovinc in Samo Novak na klasičnih kitarah.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarec Tri življenja ljudske pesmi ima trojno poslanstvo: pokazati, da je ljudska pesem živa, pokazati, da je vredna (večje) pozornosti in spodbuditi gledalca, da razmišlja o svojem odnosu do nje. Ljudska pesem živi v treh okoljih: v njenem izviru, z ljudskimi pevci, z njenimi poustvarjalci (tudi etno skupine) in v znanosti, ki jo preučuje. Scenarij Bogdana Herman in Hanka Kastelic, režija Hanka Kastelic.
Dokumentarec Tri življenja ljudske pesmi ima trojno poslanstvo: pokazati, da je ljudska pesem živa, pokazati, da je vredna (večje) pozornosti in spodbuditi gledalca, da razmišlja o svojem odnosu do nje. Ljudska pesem živi v treh okoljih: v njenem izviru, z ljudskimi pevci, z njenimi poustvarjalci (tudi etno skupine) in v znanosti, ki jo preučuje. Scenarij Bogdana Herman in Hanka Kastelic, režija Hanka Kastelic.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Tine Rožanc je ob 65-letnici svojega delovanja pripravila predstavo Zeleni Jurij. Naslovili so jo: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije Folklorne skupine Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega raziskovalnega dela Folklorne skupine Tine Rožanc. Avtor in režiser predstave Klemen Dovč, posnetek je nastal pod pokroviteljstvom Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Vojko Vidmar, urednik oddaje Daniel Celarec.
Folklorna skupina Tine Rožanc je ob 65-letnici svojega delovanja pripravila predstavo Zeleni Jurij. Naslovili so jo: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije Folklorne skupine Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega raziskovalnega dela Folklorne skupine Tine Rožanc. Avtor in režiser predstave Klemen Dovč, posnetek je nastal pod pokroviteljstvom Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Vojko Vidmar, urednik oddaje Daniel Celarec.
11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V šesti oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Rogaška Slatina, Konservatorija za glasbo in balet Maribor, podružnične šole Lenart in Umetniške gimnazije Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V šesti oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Rogaška Slatina, Konservatorija za glasbo in balet Maribor, podružnične šole Lenart in Umetniške gimnazije Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V peti oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Celje, Glasbene šole Slovenska Bistrica in Glasbene šole Lendava. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V peti oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Celje, Glasbene šole Slovenska Bistrica in Glasbene šole Lendava. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V tretji oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Franca Šturma, Glasbene šole Murska Sobota in Glasbene šole Zagorje ob Savi. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V tretji oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Franca Šturma, Glasbene šole Murska Sobota in Glasbene šole Zagorje ob Savi. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V drugi oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Trbovlje, Glasbene šole Laško - Radeče, ter mlajšega orkestra Glasbene šole Radovljica. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V drugi oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Trbovlje, Glasbene šole Laško - Radeče, ter mlajšega orkestra Glasbene šole Radovljica. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
V prostranem grajskem parku, ki obdaja baročni dvorec v Beltincih, je vnovič zaživel eden od najstarejših folklornih festivalov na Slovenskem. Ob praznovanju 50-letnice festivala so bili v program uvrščeni številni dogodki, med drugimi koncert, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija. Z domiselnim prepletom pesemskega in godčevskega izročila so se predstavili Marko banda, Zvezdana Novaković, Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Režiser: Aljaž Bastič
V prostranem grajskem parku, ki obdaja baročni dvorec v Beltincih, je vnovič zaživel eden od najstarejših folklornih festivalov na Slovenskem. Ob praznovanju 50-letnice festivala so bili v program uvrščeni številni dogodki, med drugimi koncert, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija. Z domiselnim prepletom pesemskega in godčevskega izročila so se predstavili Marko banda, Zvezdana Novaković, Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Režiser: Aljaž Bastič
11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V prvi oddaji boste spremljali nastope orkestrov Glasbene šole Jesenice, Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje ter Glasbenih šol Brežice in Sevnica. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V prvi oddaji boste spremljali nastope orkestrov Glasbene šole Jesenice, Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje ter Glasbenih šol Brežice in Sevnica. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
Plesne oddaje – domača produkcija
Letna produkcija Akademske folklorne skupine France Marolt je bila tokrat posvečena 80-letnici rojstva enega najvidnejših koreografov in etnokoreologov pri nas, Mirka Ramovša, in 60-letnici njegovega delovanja pri skupini. Predstava je bila zasnovana na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novitet, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje simfoničnega orkestra s folklorno skupino. K sodelovanju so povabili mladega skladatelja Andreja Makorja, ki je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe, ki jo je izvajal Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Potek predstave je z naraščajočo harmonizacijo glasbe in gradacijo plesnih koreografij simbolično nakazoval na nenehno rast in razvoj folklorne umetnosti, kakršno gojijo in ustvarjajo pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
Letna produkcija Akademske folklorne skupine France Marolt je bila tokrat posvečena 80-letnici rojstva enega najvidnejših koreografov in etnokoreologov pri nas, Mirka Ramovša, in 60-letnici njegovega delovanja pri skupini. Predstava je bila zasnovana na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novitet, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje simfoničnega orkestra s folklorno skupino. K sodelovanju so povabili mladega skladatelja Andreja Makorja, ki je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe, ki jo je izvajal Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Potek predstave je z naraščajočo harmonizacijo glasbe in gradacijo plesnih koreografij simbolično nakazoval na nenehno rast in razvoj folklorne umetnosti, kakršno gojijo in ustvarjajo pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici svojega obstoja poklonila s predstavo z naslovom: Sem. Predstava postavlja v ospredje človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika, število nič pa s podobo simbolizira cikličnost in sklenjenost. Predstava nas popelje skozi poglavja človeškega življenja: rojstvo, iskanje, čaščenje, spopad, združitev, dekadenca in smrt.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici svojega obstoja poklonila s predstavo z naslovom: Sem. Predstava postavlja v ospredje človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika, število nič pa s podobo simbolizira cikličnost in sklenjenost. Predstava nas popelje skozi poglavja človeškega življenja: rojstvo, iskanje, čaščenje, spopad, združitev, dekadenca in smrt.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Klas iz Horjula je navdih za koreografijo iskala v Cankarjevi pripovedki Kurent. V koreografski zgodbi Marije Čipić Rehar z naslovom Dušo za vesele gosli boste lahko spremljali vandrajočega Kurenta. Glasba, ki jo igra, je žalostna in zvoki iz njegovega glasbila vedno razžalostijo navzoče. Njega pa žene želja, da bi s svojo glasbo lahko razveseljeval ljudi. Za veselo glasbo in glasbilo je pripravljen dati vse, tudi svojo dušo.
Folklorna skupina Klas iz Horjula je navdih za koreografijo iskala v Cankarjevi pripovedki Kurent. V koreografski zgodbi Marije Čipić Rehar z naslovom Dušo za vesele gosli boste lahko spremljali vandrajočega Kurenta. Glasba, ki jo igra, je žalostna in zvoki iz njegovega glasbila vedno razžalostijo navzoče. Njega pa žene želja, da bi s svojo glasbo lahko razveseljeval ljudi. Za veselo glasbo in glasbilo je pripravljen dati vse, tudi svojo dušo.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Iskanje« z igro, plesom in glasbo prikazuje človekovo obdobje raziskovanja, preizkušanja in odločanja. Koreografijo je pripravil Luka Koprivnik, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Sašo Zver.
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Iskanje« z igro, plesom in glasbo prikazuje človekovo obdobje raziskovanja, preizkušanja in odločanja. Koreografijo je pripravil Luka Koprivnik, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Sašo Zver.
39. mednarodni folklorni festival Beltinci je med 23. in 26. julijem 2009 obiskovalcem ponudil razstave, predstavitev osmih krajevnih skupnosti občine Beltinci s kulinariko, krajevnimi običaji in sejmom, večer tuje folklore in tradicionalno povorko ter revijo izbranih folklornih skupin pod pokroviteljstvom Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Plesno revijo, na kateri je nastopilo osem folklornih skupin iz vse Slovenije ter gostje iz Belgije, lahko še enkrat doživite v današnji oddaji.
39. mednarodni folklorni festival Beltinci je med 23. in 26. julijem 2009 obiskovalcem ponudil razstave, predstavitev osmih krajevnih skupnosti občine Beltinci s kulinariko, krajevnimi običaji in sejmom, večer tuje folklore in tradicionalno povorko ter revijo izbranih folklornih skupin pod pokroviteljstvom Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Plesno revijo, na kateri je nastopilo osem folklornih skupin iz vse Slovenije ter gostje iz Belgije, lahko še enkrat doživite v današnji oddaji.
Plesne oddaje – domača produkcija
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar, z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina Emona še vedno sledi tem ciljem, tradicionalno umetniško podobo pa dopolnjuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi nekdanjih jugoslovanskih republik.
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar, z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina Emona še vedno sledi tem ciljem, tradicionalno umetniško podobo pa dopolnjuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi nekdanjih jugoslovanskih republik.
Plesne oddaje – domača produkcija
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava Pleši, poj, oder je tvoj predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava Pleši, poj, oder je tvoj predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Spremljali boste zaključni del državnega srečanja slovenskih folklornih skupin za odrasle Le plesat me pelji!, ki jo je na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu priredil JSKD s tamkajšnjo izpostavo. Na zaključni prireditvi so se predstavile folklorne skupine z najboljšimi programi letošnjega leta, ki so uspešno prešle sistem izbora. Njihove zaključne nastope je povezoval Gregor Budal, ocenjevalo pa tako občinstvo kot tričlanska strokovna žirija.
Spremljali boste zaključni del državnega srečanja slovenskih folklornih skupin za odrasle Le plesat me pelji!, ki jo je na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu priredil JSKD s tamkajšnjo izpostavo. Na zaključni prireditvi so se predstavile folklorne skupine z najboljšimi programi letošnjega leta, ki so uspešno prešle sistem izbora. Njihove zaključne nastope je povezoval Gregor Budal, ocenjevalo pa tako občinstvo kot tričlanska strokovna žirija.
Koncerti – razvedrilni program
Posnetek koncerta Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba v modernih aranžmajih, Festival Lent 2012.
Posnetek koncerta Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba v modernih aranžmajih, Festival Lent 2012.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Tine Rožanc je bila ustanovljena leta 1949 s prihodom članov Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc. S projektom Dotik t-rajanja je skupina predstavila šest odrskih predstavitev folklornega izročila Štajerske, Bele krajine, Prekmurja, Blok, Koroške in osrednje Slovenije. V vsebinskem sklopu Prazniki pomladi se je skupina predstavila z gosti, Skupino sester Trobec-Žagar in zasedbama Volk folk ter Jararaja.
Folklorna skupina Tine Rožanc je bila ustanovljena leta 1949 s prihodom članov Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc. S projektom Dotik t-rajanja je skupina predstavila šest odrskih predstavitev folklornega izročila Štajerske, Bele krajine, Prekmurja, Blok, Koroške in osrednje Slovenije. V vsebinskem sklopu Prazniki pomladi se je skupina predstavila z gosti, Skupino sester Trobec-Žagar in zasedbama Volk folk ter Jararaja.
AFS France Marolt iz Ljubljane se predstavlja v koreografiji Anžeta Kerča z naslovom Velikan in pritlikavec, ki prikazuje stilizirano obliko belokranjskih plesov, pri katerih imata posebno vlogo maski velikana in pritlikavca. Ta novejša oblika šemljenja na območju Bele krajine opozarja na dve skrajnosti. Energični pritlikavec je majhen človek, ki želi postati enakopravni del družbe z obvladovanjem svojega nasprotja, telesno močnejšega neokretnega velikana, ki simbolično predstavlja oblastnika.
AFS France Marolt iz Ljubljane se predstavlja v koreografiji Anžeta Kerča z naslovom Velikan in pritlikavec, ki prikazuje stilizirano obliko belokranjskih plesov, pri katerih imata posebno vlogo maski velikana in pritlikavca. Ta novejša oblika šemljenja na območju Bele krajine opozarja na dve skrajnosti. Energični pritlikavec je majhen človek, ki želi postati enakopravni del družbe z obvladovanjem svojega nasprotja, telesno močnejšega neokretnega velikana, ki simbolično predstavlja oblastnika.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Rojstvo« z igro, plesom in glasbo prikazuje začetno obdobje človekovega življenja, rojstvo ljubezni, brezskrbno igro in otroško veselje. Koreografijo je pripravil Matevž Jus, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Oskar Stopar.
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Rojstvo« z igro, plesom in glasbo prikazuje začetno obdobje človekovega življenja, rojstvo ljubezni, brezskrbno igro in otroško veselje. Koreografijo je pripravil Matevž Jus, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Oskar Stopar.
Na odru Kosovelovega doma v Sežani so se predstavile najboljše folklorne skupine odraslih iz Slovenije, ki so bile izbrane na sedmih regijskih srečanjih v letu 2013. Njihove nastope sta ocenjevali strokovni spremljevalki srečanj Neva Trampuš in Nina Volk. Sklepna prireditev v Sežani je tako ponudila cvet slovenske folklorne dejavnosti, nastope pa je hudomušno povezovala igralka Nataša Tič Ralijan. V prvem delu so se predstavile FS Tine Rožanc Ljubljana, MFS Podkev Miklavž pri Ormožu, AFS France Marolt Ljubljana, FS Dragatuš in gostujoča Otroška folklorna skupina Val iz Kopra.
Na odru Kosovelovega doma v Sežani so se predstavile najboljše folklorne skupine odraslih iz Slovenije, ki so bile izbrane na sedmih regijskih srečanjih v letu 2013. Njihove nastope sta ocenjevali strokovni spremljevalki srečanj Neva Trampuš in Nina Volk. Sklepna prireditev v Sežani je tako ponudila cvet slovenske folklorne dejavnosti, nastope pa je hudomušno povezovala igralka Nataša Tič Ralijan. V prvem delu so se predstavile FS Tine Rožanc Ljubljana, MFS Podkev Miklavž pri Ormožu, AFS France Marolt Ljubljana, FS Dragatuš in gostujoča Otroška folklorna skupina Val iz Kopra.
Plesne oddaje – domača produkcija
Gala koncert Akademske folklorne skupine France Marolt iz leta 2015, posvečen enemu najvidnejših slovenskih koreografov in etnokoreologov Mirku Ramovšu. Zasnovan je na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novosti, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje folklorne skupine s simfoničnim orkestrom. Mladi skladatelj Andrej Makor je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe. Izvedel jo je Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta.
Gala koncert Akademske folklorne skupine France Marolt iz leta 2015, posvečen enemu najvidnejših slovenskih koreografov in etnokoreologov Mirku Ramovšu. Zasnovan je na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novosti, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje folklorne skupine s simfoničnim orkestrom. Mladi skladatelj Andrej Makor je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe. Izvedel jo je Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta.
Plesne oddaje – domača produkcija
Tokrat je televizijska ekipa posnela ljudske plese in običaje, značilne za Gorenjsko v času košnje. Predstavile in odplesale jih bodo folklorne skupine Javorje, Podkoren in Kamniška Bistrica. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Slavo Vajt, režija Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Tokrat je televizijska ekipa posnela ljudske plese in običaje, značilne za Gorenjsko v času košnje. Predstavile in odplesale jih bodo folklorne skupine Javorje, Podkoren in Kamniška Bistrica. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Slavo Vajt, režija Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Ljubitelji slovenskega plesnega izročila bodo tokrat lahko izvedeli marsikaj zanimivega o plesih z nekaterimi prvinami svatbenih šeg iz Dravinjskih goric, ki jih je s folklorno skupino KUD Janko Živko iz Poljčan iztrgal pozabi njen vodja Branko Fuchs. Strokovni sodelavec je Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
Ljubitelji slovenskega plesnega izročila bodo tokrat lahko izvedeli marsikaj zanimivega o plesih z nekaterimi prvinami svatbenih šeg iz Dravinjskih goric, ki jih je s folklorno skupino KUD Janko Živko iz Poljčan iztrgal pozabi njen vodja Branko Fuchs. Strokovni sodelavec je Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste posnetek koncerta, ki je zaznamoval delovanje legendarne radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddajo so leta 1966 zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, pozneje pa so jo urejali sodelavci Radia Slovenija (Jasna Vidakovič, mag. Simona Moličnik). Na slavnostnem koncertu so dragoceno slovensko ljudsko glasbeno izročilo predstavili ljudski pevci in godci iz Sloveniji in zamejstva. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urša Menart.
Spremljali boste posnetek koncerta, ki je zaznamoval delovanje legendarne radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddajo so leta 1966 zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, pozneje pa so jo urejali sodelavci Radia Slovenija (Jasna Vidakovič, mag. Simona Moličnik). Na slavnostnem koncertu so dragoceno slovensko ljudsko glasbeno izročilo predstavili ljudski pevci in godci iz Sloveniji in zamejstva. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urša Menart.
Plesne oddaje – domača produkcija
Tokratna oddaja nas popelje v ljudsko plesno izročilo vzhodne Štajerske, v Zgornjo Koreno, vas jugovzhodno od Maribora. Kljub novemu načinu življenja ljudski plesi tu še niso povsem pozabljeni. S folklorno skupino KUD Tonček Breznar iz Zgornje Korene smo leta 1985 posneli plese, ki so se plesali ob skupnih opravilih, na primer po ličkanje koruze, pri t. i. pušenšanku in na svatbah. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiser Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Tokratna oddaja nas popelje v ljudsko plesno izročilo vzhodne Štajerske, v Zgornjo Koreno, vas jugovzhodno od Maribora. Kljub novemu načinu življenja ljudski plesi tu še niso povsem pozabljeni. S folklorno skupino KUD Tonček Breznar iz Zgornje Korene smo leta 1985 posneli plese, ki so se plesali ob skupnih opravilih, na primer po ličkanje koruze, pri t. i. pušenšanku in na svatbah. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiser Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Shiva šiva je multimedijski koncert Ženskega pevskega zbora iz Roža na avstrijskem Koroškem, ki na svojstven način predstavlja 17 različnih pesmi o delu iz prav toliko različnih koncev sveta. S pesmimi tako predstavlja različne kulture, glasbene tradicije in poglede na delo. Gre torej za multimedijski dogodek, ki opeva občutja, odnose in dojemanje dela, kot vrednote, od katere smo vsi življenjsko odvisni.
Shiva šiva je multimedijski koncert Ženskega pevskega zbora iz Roža na avstrijskem Koroškem, ki na svojstven način predstavlja 17 različnih pesmi o delu iz prav toliko različnih koncev sveta. S pesmimi tako predstavlja različne kulture, glasbene tradicije in poglede na delo. Gre torej za multimedijski dogodek, ki opeva občutja, odnose in dojemanje dela, kot vrednote, od katere smo vsi življenjsko odvisni.
Plesne oddaje – domača produkcija
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo skupine nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo skupine nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Plesne oddaje – domača produkcija
V seriji, s katero ohranjamo slovensko ljudsko plesno izročilo, smo na filmski trak posneli tudi nekatere plese vzhodne Štajerske, ki so jih zaplesale folklorne skupine iz Cirkovcev, Markovcev, Obreža in Križevcev pri Ljutomeru. Redaktor oddaje je Marjan Stare, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
V seriji, s katero ohranjamo slovensko ljudsko plesno izročilo, smo na filmski trak posneli tudi nekatere plese vzhodne Štajerske, ki so jih zaplesale folklorne skupine iz Cirkovcev, Markovcev, Obreža in Križevcev pri Ljutomeru. Redaktor oddaje je Marjan Stare, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Prijazno mesto Metlika se ponaša z burno preteklostjo, posebno zanimivo pa je njegovo plesno izročilo. V oddaji smo z njegovo folklorno skupino posneli Metliško kolo, ki so ga včasih meščani plesali ob pomladanskih praznikih, ter plese Rešetca, Turn in Kurji boj. Črnomelj, belokranjsko gospodarsko in kulturno središče, skrbno čuva plesno izročilo, njihovo Črnomaljsko kolo. Na našem posnetku ga pleše domača folklorna skupina. V Vinici, ki slovi predvsem kot rojstno mesto pesnika Otona Župančiča, pa smo z viniško folklorno skupino posneli Viniško kolo in Koprivo. Redaktor Marjan Stare, scenarij Bruno Ravnikar, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Prijazno mesto Metlika se ponaša z burno preteklostjo, posebno zanimivo pa je njegovo plesno izročilo. V oddaji smo z njegovo folklorno skupino posneli Metliško kolo, ki so ga včasih meščani plesali ob pomladanskih praznikih, ter plese Rešetca, Turn in Kurji boj. Črnomelj, belokranjsko gospodarsko in kulturno središče, skrbno čuva plesno izročilo, njihovo Črnomaljsko kolo. Na našem posnetku ga pleše domača folklorna skupina. V Vinici, ki slovi predvsem kot rojstno mesto pesnika Otona Župančiča, pa smo z viniško folklorno skupino posneli Viniško kolo in Koprivo. Redaktor Marjan Stare, scenarij Bruno Ravnikar, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nediški puobi in Barski oktet ohranjajo in oživljajo pesmi svojih očetov in pradedov iz Beneške Slovenije in s tem tudi slovenski jezik na tem območju. Skupina pevcev iz Beneške Slovenije Nediški poubi je nastala na pobudo slavista, skladatelja in raziskovalca slovenskega ljudskega izročila Beneške Slovenije Pavla Merkuja. Že vrsto let ohranjajo in obujajo domače večglasno petje. Prav tako Barski oktet, ki v petju v slovenskih narečjih videmske pokrajine (tersko, beneško, rezijansko) združuje osem mladih, živečih v Terski dolini. Urednica Danica Dolinar, režija Urša Menart.
Nediški puobi in Barski oktet ohranjajo in oživljajo pesmi svojih očetov in pradedov iz Beneške Slovenije in s tem tudi slovenski jezik na tem območju. Skupina pevcev iz Beneške Slovenije Nediški poubi je nastala na pobudo slavista, skladatelja in raziskovalca slovenskega ljudskega izročila Beneške Slovenije Pavla Merkuja. Že vrsto let ohranjajo in obujajo domače večglasno petje. Prav tako Barski oktet, ki v petju v slovenskih narečjih videmske pokrajine (tersko, beneško, rezijansko) združuje osem mladih, živečih v Terski dolini. Urednica Danica Dolinar, režija Urša Menart.
Plesne oddaje – domača produkcija
Filmska ekipa se je tokrat najprej odpravila v vas Preloka, ki se sonči na najlepšem razgledišču sredi velikega zavoja, ki ga napravi Kolpa od Vinice proti Adlešičem. Zdi se, da je vedrina pokrajine prešla tudi na same Preločane in njihove pesmi in plese. S folklorno skupino iz Bojancev, stare uskoške vasi, smo posneli Bojanske plese, s folklorno skupino iz Predgrada, največje vasi Poljanske doline, pa koli Na triumf in Pobelelo pole. Redaktor Marjan Stare, scenarij Bruno Ravnikar, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Filmska ekipa se je tokrat najprej odpravila v vas Preloka, ki se sonči na najlepšem razgledišču sredi velikega zavoja, ki ga napravi Kolpa od Vinice proti Adlešičem. Zdi se, da je vedrina pokrajine prešla tudi na same Preločane in njihove pesmi in plese. S folklorno skupino iz Bojancev, stare uskoške vasi, smo posneli Bojanske plese, s folklorno skupino iz Predgrada, največje vasi Poljanske doline, pa koli Na triumf in Pobelelo pole. Redaktor Marjan Stare, scenarij Bruno Ravnikar, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Serija Slovenski ljudski plesi je nastajala več let in danes hranimo v arhivu Televizije Slovenija kar 29 oddaj. Tri oddaje so nastale s filmskih snemanj v Beli krajini. Tokrat predstavljamo plese iz Adlešičev (Hruške, jabuke, slive, Tribučko kolo, Lipa moja gora zelena in Lepa Anka), iz Starega trga ( Ki za kolo, Dober večer stara majko, Majka čeru in Smiljaniče ) ter iz Predgrada ( Most, Vrečo šivat). Strokovno vodstvo Mirka Ramovša, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Serija Slovenski ljudski plesi je nastajala več let in danes hranimo v arhivu Televizije Slovenija kar 29 oddaj. Tri oddaje so nastale s filmskih snemanj v Beli krajini. Tokrat predstavljamo plese iz Adlešičev (Hruške, jabuke, slive, Tribučko kolo, Lipa moja gora zelena in Lepa Anka), iz Starega trga ( Ki za kolo, Dober večer stara majko, Majka čeru in Smiljaniče ) ter iz Predgrada ( Most, Vrečo šivat). Strokovno vodstvo Mirka Ramovša, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Oddaja iz serije Slovenski ljudski plesi predstavlja plese s treh slovenskih etničnih področij: z Goriškega, iz Beneške Slovenije in Rezije. Plese so obnovili člani folklornih skupin Travnik iz Gorice, »Stu ledi« iz Trsta in »Val Resia« iz Rezije. Posneli smo jih v pustnem času. Urednica Danica Dolinar, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Oddaja iz serije Slovenski ljudski plesi predstavlja plese s treh slovenskih etničnih področij: z Goriškega, iz Beneške Slovenije in Rezije. Plese so obnovili člani folklornih skupin Travnik iz Gorice, »Stu ledi« iz Trsta in »Val Resia« iz Rezije. Posneli smo jih v pustnem času. Urednica Danica Dolinar, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Plesne oddaje – domača produkcija
V tej oddaji smo strnili plese, ki so povezani z zimo oziroma s prehodom zime v pomlad. To je v čas kurentov, kopjašev, oračev in picekov. Plešejo folklorne skupine iz Cirkovc, Markovcev, Obreža in Križevcev. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, redaktor Marjan Stare, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
V tej oddaji smo strnili plese, ki so povezani z zimo oziroma s prehodom zime v pomlad. To je v čas kurentov, kopjašev, oračev in picekov. Plešejo folklorne skupine iz Cirkovc, Markovcev, Obreža in Križevcev. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, redaktor Marjan Stare, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Plesno izročilo Notranjske in vzhodne Primorske smo s filmsko kamero posneli v okolju slikovite vasi Prem. Ljudski plesi so bili že ob snemanju oddaje leta 1985 skoraj pozabljeni, predstavi pa jih folklorna skupina Koleda iz Velenja. Kako so nekoč plesali v vaseh na obrobju Ljubljane, v Tomačevem, Dravljah ali na Ježici, pa bo pokazala folklorna skupina France Marolt. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Plesno izročilo Notranjske in vzhodne Primorske smo s filmsko kamero posneli v okolju slikovite vasi Prem. Ljudski plesi so bili že ob snemanju oddaje leta 1985 skoraj pozabljeni, predstavi pa jih folklorna skupina Koleda iz Velenja. Kako so nekoč plesali v vaseh na obrobju Ljubljane, v Tomačevem, Dravljah ali na Ježici, pa bo pokazala folklorna skupina France Marolt. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorne skupine iz Velike Polane, Beltincev in Gornjih Petrovcev bodo v domačem okolju predstavile plese, ki jih plešejo v Prekmurju ob zimskih opravilih, kot so tkanje, koline in gostüvanje. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, redaktor Marjan Stare, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Folklorne skupine iz Velike Polane, Beltincev in Gornjih Petrovcev bodo v domačem okolju predstavile plese, ki jih plešejo v Prekmurju ob zimskih opravilih, kot so tkanje, koline in gostüvanje. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, redaktor Marjan Stare, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Serijo, v kateri predstavljamo, kako smo plesali in še plešemo Slovenci ob ljudskih običajih, šegah in domačih opravilih, nadaljujemo s posnetki plesov Primorske – Tolminskih Raven in Krasa. Plese smo leta 1987 posneli s folklorno skupino s Tolminskih Raven. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, snemalec Ubald Trnkoczy, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Serijo, v kateri predstavljamo, kako smo plesali in še plešemo Slovenci ob ljudskih običajih, šegah in domačih opravilih, nadaljujemo s posnetki plesov Primorske – Tolminskih Raven in Krasa. Plese smo leta 1987 posneli s folklorno skupino s Tolminskih Raven. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, snemalec Ubald Trnkoczy, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Na jugovzhodnem robu Dravskega polja, kjer ravnina prehaja v vinorodne Haloze, leži Lancova vas. Folklorna skupina Folklornega društva Lancova vas je leta 1994 za našo oddajo prikazala izročilo domačega kraja in okolice, kot je živelo nekdaj, povezano z raznimi opravili in praznovanji. Scenarist in strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Janez Kališnik, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Na jugovzhodnem robu Dravskega polja, kjer ravnina prehaja v vinorodne Haloze, leži Lancova vas. Folklorna skupina Folklornega društva Lancova vas je leta 1994 za našo oddajo prikazala izročilo domačega kraja in okolice, kot je živelo nekdaj, povezano z raznimi opravili in praznovanji. Scenarist in strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Janez Kališnik, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Plesne oddaje – domača produkcija
S filmsko ekipo smo se odpravili v hribovit svet nad dolino Bistrice, v stari železarski trg Muto ter k samotnim domačijam Pernic in Sv. Primoža, ki so raztresene po pobočjih. V odmaknjenem okolju se je ohranilo mnogo več izročila kot v dolini. Folklorna skupina Muta je zaplesala in prikazala nekatere šege, ki jih je pri domačinih zbrala Teja Ropoša: koledniško šego florjančenja, praznovanje lepe nedelje. Noše, ki jih nosijo člani folklorne skupine, so naredili na podlagi raziskave dr. Marije Makarovič in so take, kot so jih nosili od konca 19. stoletja pa vse do časa okrog prve svetovne vojne. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, filmski snemalec Janez Kališnik, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
S filmsko ekipo smo se odpravili v hribovit svet nad dolino Bistrice, v stari železarski trg Muto ter k samotnim domačijam Pernic in Sv. Primoža, ki so raztresene po pobočjih. V odmaknjenem okolju se je ohranilo mnogo več izročila kot v dolini. Folklorna skupina Muta je zaplesala in prikazala nekatere šege, ki jih je pri domačinih zbrala Teja Ropoša: koledniško šego florjančenja, praznovanje lepe nedelje. Noše, ki jih nosijo člani folklorne skupine, so naredili na podlagi raziskave dr. Marije Makarovič in so take, kot so jih nosili od konca 19. stoletja pa vse do časa okrog prve svetovne vojne. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, filmski snemalec Janez Kališnik, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vizualne upodobitve izbranih zimskih prazničnih pesmi skupine Katice. Katice so ženska vokalna skupina, ki povezuje stare ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin z novimi časi in modernimi okusi. V letu 2009 so izdale novo zgoščenko z naslovom Oj, fijole, novo leto je!, na kateri so predstavile zimske koledniške pesmi za čas božiča in novega leta, ki izvirajo iz slovenskih ljudskih pesmi različnih pokrajin. Katice v svoj pevski repertoar pogosto vključijo tudi ljudske inštrumente (piščal, lončeni bas, glavnik idr.). Repertoar izbranih koledniških pesmi je bil posnet v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Urednica Danica Dolinar, redaktorica Zarja Zavodnik, režiserka Milena Olip.
Vizualne upodobitve izbranih zimskih prazničnih pesmi skupine Katice. Katice so ženska vokalna skupina, ki povezuje stare ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin z novimi časi in modernimi okusi. V letu 2009 so izdale novo zgoščenko z naslovom Oj, fijole, novo leto je!, na kateri so predstavile zimske koledniške pesmi za čas božiča in novega leta, ki izvirajo iz slovenskih ljudskih pesmi različnih pokrajin. Katice v svoj pevski repertoar pogosto vključijo tudi ljudske inštrumente (piščal, lončeni bas, glavnik idr.). Repertoar izbranih koledniških pesmi je bil posnet v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Urednica Danica Dolinar, redaktorica Zarja Zavodnik, režiserka Milena Olip.
Plesne oddaje – domača produkcija
V tokratni oddaji iz cikla o slovenskih ljudskih plesih bomo predstavili plese zahodnega Kozjanskega v izvedbi celjske folklorne skupine ŠKUD France Prešeren in folklorne skupine KD Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
V tokratni oddaji iz cikla o slovenskih ljudskih plesih bomo predstavili plese zahodnega Kozjanskega v izvedbi celjske folklorne skupine ŠKUD France Prešeren in folklorne skupine KD Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Tudi na Gorenjskem so bile nekdaj plesne zabave povezane s skupnimi opravili, ki so krajšala dolge zimske večere. Plese smo leta 1979 posneli z ljubiteljskimi folklornimi skupinami iz Preddvora, Kamniške Bistrice, Bohinjske Bistrice in iz Nemilj, ki plese negujejo z vso ljubeznijo in odgovornostjo do ljudskega izročila. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, snemalec Ubald Trnkoczy, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Tudi na Gorenjskem so bile nekdaj plesne zabave povezane s skupnimi opravili, ki so krajšala dolge zimske večere. Plese smo leta 1979 posneli z ljubiteljskimi folklornimi skupinami iz Preddvora, Kamniške Bistrice, Bohinjske Bistrice in iz Nemilj, ki plese negujejo z vso ljubeznijo in odgovornostjo do ljudskega izročila. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, snemalec Ubald Trnkoczy, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Leta 1983 smo posneli dokumentarno oddajo o ljudskih plesih Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter zahodnega Pohorja. Šaleška folklorna skupina Koleda iz Velenja je zaplesala nekatere plese, ki so v tem predelu Slovenije še ohranjeni v najstarejši obliki, med drugim štajeriš, trablan, cvajšrit, ples kovtre šivat, ples z metlo, rašpla in povštertanc. Scenarist in strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Slavko Nemec, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Leta 1983 smo posneli dokumentarno oddajo o ljudskih plesih Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter zahodnega Pohorja. Šaleška folklorna skupina Koleda iz Velenja je zaplesala nekatere plese, ki so v tem predelu Slovenije še ohranjeni v najstarejši obliki, med drugim štajeriš, trablan, cvajšrit, ples kovtre šivat, ples z metlo, rašpla in povštertanc. Scenarist in strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Slavko Nemec, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.