Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Proračuna za leti 2023 in 2024 sta usmerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj. Odhodki bodo po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča prihodnje leto dosegli 16,7 milijarde evrov, primanjkljaj pa 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma 3,3 milijarde. Leta 2024 naj bi se primanjkljaj zmanjšal že za skoraj polovico. Glede občinskih povprečnin vlada vztraja pri zvišanju za 22 evrov na prebivalca, kar je po Boštjančičevih zagotovilih dovolj tudi za kritje predvidenega zvišanja plač javnim uslužbencem. Druge teme: - V novem bruseljskem predlogu sankcij tudi pravna podlaga za določitev cenovne kapice na rusko nafto - So plinovodoma Severni tok 1 in 2 šteti dnevi? - V osnutku sanacijskega načrta za obnovo pogorelega Krasa tudi ureditev helikopterskih pristajališč in vodni vir za gašenje
Proračuna za leti 2023 in 2024 sta usmerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj. Odhodki bodo po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča prihodnje leto dosegli 16,7 milijarde evrov, primanjkljaj pa 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma 3,3 milijarde. Leta 2024 naj bi se primanjkljaj zmanjšal že za skoraj polovico. Glede občinskih povprečnin vlada vztraja pri zvišanju za 22 evrov na prebivalca, kar je po Boštjančičevih zagotovilih dovolj tudi za kritje predvidenega zvišanja plač javnim uslužbencem. Druge teme: - V novem bruseljskem predlogu sankcij tudi pravna podlaga za določitev cenovne kapice na rusko nafto - So plinovodoma Severni tok 1 in 2 šteti dnevi? - V osnutku sanacijskega načrta za obnovo pogorelega Krasa tudi ureditev helikopterskih pristajališč in vodni vir za gašenje
V noči s sobote na nedeljo voditeljica Liana Buršič gosti Tomaža Bolko, solastnika in kreativnega vodjo ene najbolj priznanih gostiln pri nas – gostilne Krištof iz gorenjske vasi Predoslje, ki sta jo kot kakovostno in v trajnostni razvoj usmerjeno prepoznala tudi dva najprestižnejša, najvplivnejša gastronomska vodnika na svetu - Michelin in Gault & Millau.
V noči s sobote na nedeljo voditeljica Liana Buršič gosti Tomaža Bolko, solastnika in kreativnega vodjo ene najbolj priznanih gostiln pri nas – gostilne Krištof iz gorenjske vasi Predoslje, ki sta jo kot kakovostno in v trajnostni razvoj usmerjeno prepoznala tudi dva najprestižnejša, najvplivnejša gastronomska vodnika na svetu - Michelin in Gault & Millau.
Z raziskavami na področju nizko-emisijske pogonske tehnologije je MAHEPA odprla nove možnosti serijske proizvodnje trajnostnih letal, katera lahko podprejo okoljske cilje, zastavljene s strani Evropske Komisije. Glavni rezultat projekta sta povsem nova modularna hibridno-električna pogonska sklopa, ki lahko delujeta na alternativna biogoriva ali na vodik z ničnimi emisijami. Ta pogonska sklopa predstavljata ključno tehnologijo za prihodnost hibridno-električnega letalstva, ki bo omogočilo trajnostna in bolj ekonomična potovanja. Več v prispevku Luka Drašler Florjančič.
Z raziskavami na področju nizko-emisijske pogonske tehnologije je MAHEPA odprla nove možnosti serijske proizvodnje trajnostnih letal, katera lahko podprejo okoljske cilje, zastavljene s strani Evropske Komisije. Glavni rezultat projekta sta povsem nova modularna hibridno-električna pogonska sklopa, ki lahko delujeta na alternativna biogoriva ali na vodik z ničnimi emisijami. Ta pogonska sklopa predstavljata ključno tehnologijo za prihodnost hibridno-električnega letalstva, ki bo omogočilo trajnostna in bolj ekonomična potovanja. Več v prispevku Luka Drašler Florjančič.
Svetovni sklad za naravo (World Wide Fund for Nature) je več kot pol stoletja osrednji glas narave. Organizacija deluje v več kot stotih državah na šestih celinah s pomočjo več kot 5 milijonov podpornikov. Zavidljivo število le-teh ima organizacija tudi v svoji regionalni platformi WWF ADRIA. Tudi ta sledi postulatu boja za trajnostno upravljanje vodnih virov, gozdov in zavarovanih področij in varovanje morja, rek in divjih vrst. V okviru vseevropskega gibanja Evropski podnebni pakt regionalna platforma nagovarja tudi lokalno, tudi s pomočjo umetnosti. Na Ptuju je tako mogoče videti tako imenovane umetniške lightboxe, s pomočjo katerih so mladi orisali najbolj aktualne podnebne izzive in jih naslovili skozi izvirne kulturno-umetniške prakse pod mentorstvo koordinatorice projektov za mlade na Ptuju Petre Filipič.
Svetovni sklad za naravo (World Wide Fund for Nature) je več kot pol stoletja osrednji glas narave. Organizacija deluje v več kot stotih državah na šestih celinah s pomočjo več kot 5 milijonov podpornikov. Zavidljivo število le-teh ima organizacija tudi v svoji regionalni platformi WWF ADRIA. Tudi ta sledi postulatu boja za trajnostno upravljanje vodnih virov, gozdov in zavarovanih področij in varovanje morja, rek in divjih vrst. V okviru vseevropskega gibanja Evropski podnebni pakt regionalna platforma nagovarja tudi lokalno, tudi s pomočjo umetnosti. Na Ptuju je tako mogoče videti tako imenovane umetniške lightboxe, s pomočjo katerih so mladi orisali najbolj aktualne podnebne izzive in jih naslovili skozi izvirne kulturno-umetniške prakse pod mentorstvo koordinatorice projektov za mlade na Ptuju Petre Filipič.
Sončne energije je v izobilju, potrebno jo je le učinkovito shraniti. Vodikove tehnologije tu ponujajo prepričljiv odgovor in nekega dne si bomo morda namesto bencina v avto natočili vodik. Toda pred tem bodo seveda potrebna vlaganja v ustrezno infrastrukturo. In medtem ko čakamo na zeleni preobrat, znanstveniki raziskujejo naprej. Dr. Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta je s svojim projektom 123stable prepričal Evropski raziskovalni svet in pridobil sredstva (t. i. ERC Starting Grant), s katerimi bo iskal načine, kako stabilizirati nanodelce elektrokatalizatorjev in tako zmanjšati porabo ključnih plemenitih kovin, platine in iridija. O zelenih tehnologijah je pač potrebno razmišljati celostno in poskrbeti, da je celoten krog kar najbolj trajnostno zastavljen. Na tem področju je dr. Hodniku že pred nekaj leti uspel pomemben preboj, ko je odkril način, kako je mogoče plementite kovine reciklirati z mnogo manj škode za okolje. Trenutno uveljavljeni postopki namreč zahtevajo veliko porabo energije in vrsto agresivnih snovi.
Sončne energije je v izobilju, potrebno jo je le učinkovito shraniti. Vodikove tehnologije tu ponujajo prepričljiv odgovor in nekega dne si bomo morda namesto bencina v avto natočili vodik. Toda pred tem bodo seveda potrebna vlaganja v ustrezno infrastrukturo. In medtem ko čakamo na zeleni preobrat, znanstveniki raziskujejo naprej. Dr. Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta je s svojim projektom 123stable prepričal Evropski raziskovalni svet in pridobil sredstva (t. i. ERC Starting Grant), s katerimi bo iskal načine, kako stabilizirati nanodelce elektrokatalizatorjev in tako zmanjšati porabo ključnih plemenitih kovin, platine in iridija. O zelenih tehnologijah je pač potrebno razmišljati celostno in poskrbeti, da je celoten krog kar najbolj trajnostno zastavljen. Na tem področju je dr. Hodniku že pred nekaj leti uspel pomemben preboj, ko je odkril način, kako je mogoče plementite kovine reciklirati z mnogo manj škode za okolje. Trenutno uveljavljeni postopki namreč zahtevajo veliko porabo energije in vrsto agresivnih snovi.
Slovenija ali njene posamezne destinacije so se že znašle na tujih lestvicah držav, ki jih je treba obiskati, bile pa so že tudi opisane v številnih člankih. Ena od zadnjih bolj prepoznavnih omemb je uvrstitev Slovenije na peto mesto med desetimi priporočenimi državami za obisk v letu 2022 v turističnem vodniku Lonely Planet. Ko pišejo o Sloveniji, se najpogosteje razpišejo o njenih naravnih danosti in gastronomiji. In ker je ta okusnejši del turizma vodilna promocijska tema lanskega in letošnjega leta, so na STO izbrane tuje novinarje peljali na kulinarični izlet, da predstavijo najboljše, kar ponuja slovenska gastronomija. Gostili so 24 predstavnikov tujih medijev in vplivnežev s področja kulinarike in trajnosti iz 15 držav. Ti so bili iz medijev, kot so italijanski dnevnik La Reppublica, britanski The Guardian, ameriški Forbes in nizozemski Telegraaf in pa tudi prepoznavnih gastronomsko specializiranih medijev, med drugim avstrijskega Falstaff, nemškega Kulinariker in Fine Dining Lovers. Na enem od teh izletov preteklo nedeljo je bila tudi Tina Lamovšek.
Slovenija ali njene posamezne destinacije so se že znašle na tujih lestvicah držav, ki jih je treba obiskati, bile pa so že tudi opisane v številnih člankih. Ena od zadnjih bolj prepoznavnih omemb je uvrstitev Slovenije na peto mesto med desetimi priporočenimi državami za obisk v letu 2022 v turističnem vodniku Lonely Planet. Ko pišejo o Sloveniji, se najpogosteje razpišejo o njenih naravnih danosti in gastronomiji. In ker je ta okusnejši del turizma vodilna promocijska tema lanskega in letošnjega leta, so na STO izbrane tuje novinarje peljali na kulinarični izlet, da predstavijo najboljše, kar ponuja slovenska gastronomija. Gostili so 24 predstavnikov tujih medijev in vplivnežev s področja kulinarike in trajnosti iz 15 držav. Ti so bili iz medijev, kot so italijanski dnevnik La Reppublica, britanski The Guardian, ameriški Forbes in nizozemski Telegraaf in pa tudi prepoznavnih gastronomsko specializiranih medijev, med drugim avstrijskega Falstaff, nemškega Kulinariker in Fine Dining Lovers. Na enem od teh izletov preteklo nedeljo je bila tudi Tina Lamovšek.
Avtomobili na vodik, ki v zrak spuščajo le vodno paro, se idealno vklapljajo v naše predstave o brezogljični družbi in trajnostni mobilnosti. A na cestah jih skoraj ni. Kako je to mogoče, če pa vodikove tehnologije lahko ponudijo tako zelo čisto rešitev za prometne izpuste, pa še marsikaj zraven? »Vsi so naenkrat govorili samo še o baterijah in bil je trenutek, ko se je na vodikove tehnologije povsem pozabilo,« pojasnjuje dr. Matija Gatalo, raziskovalec na Kemijskem inštitutu in soustanovitelj zagonskega podjetja ReCatalyst. »Ampak ta trenutek je bil zelo kratek.« Pokazalo se je, da baterije marsikje niso najbolj smiselne: to so tovornjaki, vlaki, avtobusi in tudi letala. Če želimo težkokategorni transport očistiti izpustov, se vodik zdi prava rešitev. Vodik + kisik iz zraka = elektrika + vodna para Težava, ki zaplete gornjo enačbo, je platina. Ni namreč veliko elementov oz. kovin, ki omogočajo pretvorbo vodika v elektriko, a današnje vodikove celice potrebujejo za delovanje desetkrat več platine, kot tega redkega elementa najdemo v avtomobilih na bencin in dizel. Tako z vidika zalog platine kot njene cene se taka enačba seveda ne izide. Inovacija, ki vodiku odpira pot na ceste Ključno vprašanje je torej, kako količine platine spraviti na nivo, ki je primerljiv s tistim pri avtomobilih na fosilna goriva. »Imamo zelo jasno sliko, kako bomo prišli tja,« pravi Gatalo. »Trenutno smo glede na najboljše rešitve, ki obstajajo, zadevo že prepolovili.« Ko bodo gorivne celice konkurenčne, bo odpadla ključna ovira za njihov prodor na trg. Resda bo potrebno zagotoviti vso obsežno infrastrukturo za vozila na vodik, vendar je to tudi nujno, če mislimo z načrti za podnebno nevtralnost resno. Poleg tega se vodik v to zgodbo vključuje še na drugem, ravno tako relevantnem koncu. Z večanjem obsega obnovljivih virov energije, ki so odvisni od vremena, se večajo tudi presežki proizvedene elektrike. Smiselno bi jih bilo izkoristiti in z njimi proizvajati zeleni vodik. O vodikovih tehnologijah, prebojnih raziskavah in podjetniški poti, na katero se je dr. Matija Gatalo s svojo inovacijo podal z zagonskim podjetjem Recatalyst, je tekla beseda v tokratnih v Podobah znanja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Kemijski inštitut
Avtomobili na vodik, ki v zrak spuščajo le vodno paro, se idealno vklapljajo v naše predstave o brezogljični družbi in trajnostni mobilnosti. A na cestah jih skoraj ni. Kako je to mogoče, če pa vodikove tehnologije lahko ponudijo tako zelo čisto rešitev za prometne izpuste, pa še marsikaj zraven? »Vsi so naenkrat govorili samo še o baterijah in bil je trenutek, ko se je na vodikove tehnologije povsem pozabilo,« pojasnjuje dr. Matija Gatalo, raziskovalec na Kemijskem inštitutu in soustanovitelj zagonskega podjetja ReCatalyst. »Ampak ta trenutek je bil zelo kratek.« Pokazalo se je, da baterije marsikje niso najbolj smiselne: to so tovornjaki, vlaki, avtobusi in tudi letala. Če želimo težkokategorni transport očistiti izpustov, se vodik zdi prava rešitev. Vodik + kisik iz zraka = elektrika + vodna para Težava, ki zaplete gornjo enačbo, je platina. Ni namreč veliko elementov oz. kovin, ki omogočajo pretvorbo vodika v elektriko, a današnje vodikove celice potrebujejo za delovanje desetkrat več platine, kot tega redkega elementa najdemo v avtomobilih na bencin in dizel. Tako z vidika zalog platine kot njene cene se taka enačba seveda ne izide. Inovacija, ki vodiku odpira pot na ceste Ključno vprašanje je torej, kako količine platine spraviti na nivo, ki je primerljiv s tistim pri avtomobilih na fosilna goriva. »Imamo zelo jasno sliko, kako bomo prišli tja,« pravi Gatalo. »Trenutno smo glede na najboljše rešitve, ki obstajajo, zadevo že prepolovili.« Ko bodo gorivne celice konkurenčne, bo odpadla ključna ovira za njihov prodor na trg. Resda bo potrebno zagotoviti vso obsežno infrastrukturo za vozila na vodik, vendar je to tudi nujno, če mislimo z načrti za podnebno nevtralnost resno. Poleg tega se vodik v to zgodbo vključuje še na drugem, ravno tako relevantnem koncu. Z večanjem obsega obnovljivih virov energije, ki so odvisni od vremena, se večajo tudi presežki proizvedene elektrike. Smiselno bi jih bilo izkoristiti in z njimi proizvajati zeleni vodik. O vodikovih tehnologijah, prebojnih raziskavah in podjetniški poti, na katero se je dr. Matija Gatalo s svojo inovacijo podal z zagonskim podjetjem Recatalyst, je tekla beseda v tokratnih v Podobah znanja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Kemijski inštitut