Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tokrat boste lahko prisluhnili izjemno zanimivi, izobraženi in privlačni ženski, ki se ne le ukvarja z redkim poklicem v slovenskem prostoru, pač pa ima tudi svojo agencijo. Gre za Bernardo Škrabar, detektivko, ki pripravlja doktorat in je tudi v skupini, ki dopolnjuje zakon o detektivski dejavnosti pri nas. Ne dela le v državi, ampak se povezuje tudi s primeri iz mednarodnega okolja. Čeprav je najprej mislila, da bo veterinarka, pozneje se je odločala za policistko, je poklic začela kot medicinska sestra in ima uspešno kariero zdaj kot detektivka. O svoji strokovni in deloma zasebni plati življenja bo govorila v oddaji Razkošje v glavi.
Tokrat boste lahko prisluhnili izjemno zanimivi, izobraženi in privlačni ženski, ki se ne le ukvarja z redkim poklicem v slovenskem prostoru, pač pa ima tudi svojo agencijo. Gre za Bernardo Škrabar, detektivko, ki pripravlja doktorat in je tudi v skupini, ki dopolnjuje zakon o detektivski dejavnosti pri nas. Ne dela le v državi, ampak se povezuje tudi s primeri iz mednarodnega okolja. Čeprav je najprej mislila, da bo veterinarka, pozneje se je odločala za policistko, je poklic začela kot medicinska sestra in ima uspešno kariero zdaj kot detektivka. O svoji strokovni in deloma zasebni plati življenja bo govorila v oddaji Razkošje v glavi.
Bernarda Škrabar je po izobrazbi magistra varstvoslovja, podeljen ji je bil tudi naziv ambasadorka znanj, že 11 let pa dela v detektivskem poklicu, ki je bil zanjo ljubezen na prvi pogled. O sebi pravi, da je samosvoja upornica, ki ne mara povprečja. Njen vzornik je Allan Pinkerton, detektiv, ki je v 19. stoletju ubral neodvisno pot, v svojih vrstah pa imel tudi kar nekaj žensk, in to v obdobju, ko še niso imele niti volilne pravice. Bernarda proučuje detektivsko dejavnost in se trudi za njen razvoj, zato je lansko leto prvič v zgodovini naše države gostila profesionalne tuje detektive ene najmočnejših detektivskih organizacij na svetu in nas postavila na svetovni zemljevid detektivov. Na nočni obisk je Bernardo Škrabar povabila voditeljica Tadeja Bizilj.
Bernarda Škrabar je po izobrazbi magistra varstvoslovja, podeljen ji je bil tudi naziv ambasadorka znanj, že 11 let pa dela v detektivskem poklicu, ki je bil zanjo ljubezen na prvi pogled. O sebi pravi, da je samosvoja upornica, ki ne mara povprečja. Njen vzornik je Allan Pinkerton, detektiv, ki je v 19. stoletju ubral neodvisno pot, v svojih vrstah pa imel tudi kar nekaj žensk, in to v obdobju, ko še niso imele niti volilne pravice. Bernarda proučuje detektivsko dejavnost in se trudi za njen razvoj, zato je lansko leto prvič v zgodovini naše države gostila profesionalne tuje detektive ene najmočnejših detektivskih organizacij na svetu in nas postavila na svetovni zemljevid detektivov. Na nočni obisk je Bernardo Škrabar povabila voditeljica Tadeja Bizilj.
»Letos je zlorab na področju bolniških odsotnosti ekstremno veliko,« ugotavlja detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović. Neupravičena odsotnost z dela se najpogosteje pojavlja ob podaljšanih vikendih, ko zaposleni, ki ne dobijo dopusta, izkoristijo bolniški stalež. Poleg preverjanja neupravičenih odsotnosti z dela imajo detektivi tudi pooblastilo za preverjanje morebitne alkoholiziranosti in uporabe prepovedanih drog. Večino dela opravijo pri delodajalcih, del njihovih strank je fizičnih oseb. Urška Valjavec je sogovornico najprej vprašala o najpogostejših nadzorih in o tem, katerih nepravilnosti odkrijejo največ.
»Letos je zlorab na področju bolniških odsotnosti ekstremno veliko,« ugotavlja detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović. Neupravičena odsotnost z dela se najpogosteje pojavlja ob podaljšanih vikendih, ko zaposleni, ki ne dobijo dopusta, izkoristijo bolniški stalež. Poleg preverjanja neupravičenih odsotnosti z dela imajo detektivi tudi pooblastilo za preverjanje morebitne alkoholiziranosti in uporabe prepovedanih drog. Večino dela opravijo pri delodajalcih, del njihovih strank je fizičnih oseb. Urška Valjavec je sogovornico najprej vprašala o najpogostejših nadzorih in o tem, katerih nepravilnosti odkrijejo največ.
Ob mednarodnem dnevu zasebnih detektivov in preiskovalcev smo na nočni obisk povabili eno izmed 15-ih detektivk v Sloveniji. Mlada podjetnica, ki se s preiskovanjem ukvarja zadnjih 10 let, nam bo predstavila, kako poteka detektivsko delo, kdo so naročniki detektivskih storitev, kje so meje preiskovanja in kdaj poseg v zasebnost ni dovoljen. Z Bernardo Škrabar, ki podira stereotipe o izrazito moškem poklicu, bomo detektivski poklic raziskovali v nedeljo po polnoči. K poslušanju vas vabi voditeljica Enisa Brizani.
Ob mednarodnem dnevu zasebnih detektivov in preiskovalcev smo na nočni obisk povabili eno izmed 15-ih detektivk v Sloveniji. Mlada podjetnica, ki se s preiskovanjem ukvarja zadnjih 10 let, nam bo predstavila, kako poteka detektivsko delo, kdo so naročniki detektivskih storitev, kje so meje preiskovanja in kdaj poseg v zasebnost ni dovoljen. Z Bernardo Škrabar, ki podira stereotipe o izrazito moškem poklicu, bomo detektivski poklic raziskovali v nedeljo po polnoči. K poslušanju vas vabi voditeljica Enisa Brizani.
Tehnologija, ki je nekoč delovala kot posebnost letališč, bank in varovanih objektov, je danes del skoraj vsake ulice, trgovine, javnega prevoza, naših stanovanj in telefonov. Če ste zdaj na cesti in se peljete v službo ali po opravkih, je velika verjetnost, da vas je ujela vsaj ena nadzorna kamera. Ne le, da jih uporabljamo za spremljanje prometa, ampak pomagajo tudi pri preprečevanju kriminala. Po drugi strani pa odpirajo pomembna vprašanja o zasebnosti, svobodi gibanja in o tem, koliko nadzora smo kot družba pripravljeni sprejeti. Koliko kamer nas v resnici spremlja, kdo ima dostop do posnetkov in kje je meja med varnostjo in pretiranim nadzorom? Ta in druga vprašanja odpira tokratni Torkov kviz, nanje pa odgovarja Bernarda Škrabar Damnjanovič, detektivna in mednarodna preiskovalka z več kot 20-letnimi izkušnjami, s katero se je pogovarjala Klara Eva Kukovičič.
Tehnologija, ki je nekoč delovala kot posebnost letališč, bank in varovanih objektov, je danes del skoraj vsake ulice, trgovine, javnega prevoza, naših stanovanj in telefonov. Če ste zdaj na cesti in se peljete v službo ali po opravkih, je velika verjetnost, da vas je ujela vsaj ena nadzorna kamera. Ne le, da jih uporabljamo za spremljanje prometa, ampak pomagajo tudi pri preprečevanju kriminala. Po drugi strani pa odpirajo pomembna vprašanja o zasebnosti, svobodi gibanja in o tem, koliko nadzora smo kot družba pripravljeni sprejeti. Koliko kamer nas v resnici spremlja, kdo ima dostop do posnetkov in kje je meja med varnostjo in pretiranim nadzorom? Ta in druga vprašanja odpira tokratni Torkov kviz, nanje pa odgovarja Bernarda Škrabar Damnjanovič, detektivna in mednarodna preiskovalka z več kot 20-letnimi izkušnjami, s katero se je pogovarjala Klara Eva Kukovičič.