Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Delovala je tudi na celotnem območju Primorske, odkrivala in poustvarjala ljudsko glasbo Istre, Rezije, Tržaškega okolj in drugih primorskih krajev ter bila svetal zgled skupini Istranova. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Delovala je tudi na celotnem območju Primorske, odkrivala in poustvarjala ljudsko glasbo Istre, Rezije, Tržaškega okolj in drugih primorskih krajev ter bila svetal zgled skupini Istranova. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Teme tokratne oddaje so razstava Manca Juvan: Istanbul - obrazi svobode v Moderni galeriji v Ljubljani, razstava Tomislava Gotovca v MSU Zagreb ter razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju v Vili Zlatica. Pozornost namenjamo tudi Fotohiši Pelikan v Celju in 30-letnici Teatra Trotamora na Koroškem. Odprt pa je tudi natečaj za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars za nagrado lastovka. Avtorji prispevkov Gregor Podlogar, Aleksandra Saška Gruden, Vlado Motnikar, Matija Mastnak, Mateja Železnikar in Matej Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Blaž Kumše, redaktor Vlado Motnikar.
Teme tokratne oddaje so razstava Manca Juvan: Istanbul - obrazi svobode v Moderni galeriji v Ljubljani, razstava Tomislava Gotovca v MSU Zagreb ter razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju v Vili Zlatica. Pozornost namenjamo tudi Fotohiši Pelikan v Celju in 30-letnici Teatra Trotamora na Koroškem. Odprt pa je tudi natečaj za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars za nagrado lastovka. Avtorji prispevkov Gregor Podlogar, Aleksandra Saška Gruden, Vlado Motnikar, Matija Mastnak, Mateja Železnikar in Matej Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Blaž Kumše, redaktor Vlado Motnikar.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Z izborom starih pesmi in viž bomo v oddaji vodili misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti ter ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, Družina Gostiša, Vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Z izborom starih pesmi in viž bomo v oddaji vodili misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti ter ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, Družina Gostiša, Vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Z glasbo med preteklostjo in sedanjostjo po gorati pokrajini mogočeni gozdov s širnimi planjami in rekami - dobrodošli na Koroškem. Glasbenonarodopisni inštitut je leta 1976 začel sistematično zbiranje, najprej v Zilji, potem so nadaljevali v smeri proti Podjuni. V oddaji bodo nastopili: družina Miklavž, Pevl Lausseger, Ljoba Jenče z Nino Volk, Rožančevi fantjiči, Pevci iz Sel na avstrijskem Koroškem, Zdovčeve dečve - sestre Potočnik, Katice, Slavko Vrabič, Silvester Mohar, bratje Smrtnik, vokalna skupina Nomos, Hedera vento, družina Piko, Trutamora Slovenica in domačini s Koroške.
Z glasbo med preteklostjo in sedanjostjo po gorati pokrajini mogočeni gozdov s širnimi planjami in rekami - dobrodošli na Koroškem. Glasbenonarodopisni inštitut je leta 1976 začel sistematično zbiranje, najprej v Zilji, potem so nadaljevali v smeri proti Podjuni. V oddaji bodo nastopili: družina Miklavž, Pevl Lausseger, Ljoba Jenče z Nino Volk, Rožančevi fantjiči, Pevci iz Sel na avstrijskem Koroškem, Zdovčeve dečve - sestre Potočnik, Katice, Slavko Vrabič, Silvester Mohar, bratje Smrtnik, vokalna skupina Nomos, Hedera vento, družina Piko, Trutamora Slovenica in domačini s Koroške.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Danes se bomo ustavili v pokrajini, ki jo je Ivan Šašelj davnega leta 1887 tako opisal: ''Ako se pripelješ pri jasnem, solnčnem dnevu od Novega mesta sem čez visoke Gorjance, razprostre se pred Tvojimi očmi široka in dolga planjava, izmed katere se vzdiguje tu pa tam kako manjše gorovje ali hrib.'' Z oddajo potujemo po Beli krajini, poslušali bomo pesmi iz arhiva, pa tudi novejše priredbe znanih ljudskih napevov. Vse od Zelenega Jureta do ''djačenja'' in tamburic – to je Bela krajina. V oddaji pojejo in igrajo: Katice, Tamburaški kvintet Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Tončke Maroltove, Jararaja, Ana Delač in Marija Marinč, Niko Vrlinič iz Marindola pri Bojancih, Trutamora slovenca, na ''dvojnice'' oziroma ''diple'' bo zaigral Franc Grdun iz kraje Zilje, Tolovaj Mataj, Amalija Malešič iz kraja Zemelj, Ivanka Štrbenc, Alojzija Pantar, Maroltovke pod vodstvom Jasne Žitnik Remic ter Zvezdana Novaković in Brencl banda.
Danes se bomo ustavili v pokrajini, ki jo je Ivan Šašelj davnega leta 1887 tako opisal: ''Ako se pripelješ pri jasnem, solnčnem dnevu od Novega mesta sem čez visoke Gorjance, razprostre se pred Tvojimi očmi široka in dolga planjava, izmed katere se vzdiguje tu pa tam kako manjše gorovje ali hrib.'' Z oddajo potujemo po Beli krajini, poslušali bomo pesmi iz arhiva, pa tudi novejše priredbe znanih ljudskih napevov. Vse od Zelenega Jureta do ''djačenja'' in tamburic – to je Bela krajina. V oddaji pojejo in igrajo: Katice, Tamburaški kvintet Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Tončke Maroltove, Jararaja, Ana Delač in Marija Marinč, Niko Vrlinič iz Marindola pri Bojancih, Trutamora slovenca, na ''dvojnice'' oziroma ''diple'' bo zaigral Franc Grdun iz kraje Zilje, Tolovaj Mataj, Amalija Malešič iz kraja Zemelj, Ivanka Štrbenc, Alojzija Pantar, Maroltovke pod vodstvom Jasne Žitnik Remic ter Zvezdana Novaković in Brencl banda.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja je namenjena razpredanju najrazličnejših vidikov fenomena poslikanih panjskih končnic, samosvojega elementa slovenske likovne umetnosti, ki ga opredeljuje predvsem njegova izključna povezljivost s severnim ter severozahodnim slovenskim prostorom 19. ter poznega 18. stoletja. Onkraj vprašanja poslikanih končnic v navezavi na idejo slovenstva oziroma vlogo znotraj pojmovanja slovenske identitete je eden izmed morda najbolj presunljivih pogledov poslikanih končnic prav njihova motivna povednost. Poleg naslonov na svetniške legende in drugo religiozno vsebino z jasno apotropejsko namembnostjo, so namreč poslikane končnice tiste, ki prek satiričnega, fantastičnega ali pa metaforičnega uprizarjanja epizod iz dela in življenja odstirajo neposreden pogled v družbeno organiziranost, odnose, pričakovanja ter strahove kmečkega človeka. Kakšen ugled znotraj kmečke skupnosti nosi krojač, kako poteka krog življenja in kakšna je sama narava odnosov med spoloma so tako vprašanja, odgovore na katera lahko, vsaj deloma, iščemo tudi v oziru na analizo podob na panjskih končnicah. O poslikanih panjskih končnicah, njihovi produkciji, razširjenosti, motiviki in zasidranosti znotraj pojmovanja slovenskosti smo se pogovarjali z doktorico Bojano Rogelj Škafar, kustosinjo za ljudsko likovno in slikovno umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju. V oddaji poslušamo Trutamoro Slovenico, Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper s spremljavo Tatjane Jercog in pod vodstvom Maje Cilenšek, Bogdano Herman, Tomaža Pengova ter Evo Hren z Big bandom RTV Slovenija pod taktirko Tadeja Tomšiča. Vsebinska motivika ljudskih pesmi se prepleta s tematskimi nasloni poslikav na panjskih končnicah.
Oddaja je namenjena razpredanju najrazličnejših vidikov fenomena poslikanih panjskih končnic, samosvojega elementa slovenske likovne umetnosti, ki ga opredeljuje predvsem njegova izključna povezljivost s severnim ter severozahodnim slovenskim prostorom 19. ter poznega 18. stoletja. Onkraj vprašanja poslikanih končnic v navezavi na idejo slovenstva oziroma vlogo znotraj pojmovanja slovenske identitete je eden izmed morda najbolj presunljivih pogledov poslikanih končnic prav njihova motivna povednost. Poleg naslonov na svetniške legende in drugo religiozno vsebino z jasno apotropejsko namembnostjo, so namreč poslikane končnice tiste, ki prek satiričnega, fantastičnega ali pa metaforičnega uprizarjanja epizod iz dela in življenja odstirajo neposreden pogled v družbeno organiziranost, odnose, pričakovanja ter strahove kmečkega človeka. Kakšen ugled znotraj kmečke skupnosti nosi krojač, kako poteka krog življenja in kakšna je sama narava odnosov med spoloma so tako vprašanja, odgovore na katera lahko, vsaj deloma, iščemo tudi v oziru na analizo podob na panjskih končnicah. O poslikanih panjskih končnicah, njihovi produkciji, razširjenosti, motiviki in zasidranosti znotraj pojmovanja slovenskosti smo se pogovarjali z doktorico Bojano Rogelj Škafar, kustosinjo za ljudsko likovno in slikovno umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju. V oddaji poslušamo Trutamoro Slovenico, Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper s spremljavo Tatjane Jercog in pod vodstvom Maje Cilenšek, Bogdano Herman, Tomaža Pengova ter Evo Hren z Big bandom RTV Slovenija pod taktirko Tadeja Tomšiča. Vsebinska motivika ljudskih pesmi se prepleta s tematskimi nasloni poslikav na panjskih končnicah.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Kajne, da je svet v maju povsem drugačen? Zelenje se je bujno razživelo, cvetlice nas pozdravljajo na vsakem koraku in sonce je z nami od zgodnjega jutra do poznega večera in noči so že prijetne. Takšne, ki vabijo v svojo družbo: ali da posedimo in vpijamo vonj pomladi ali da jo fanti mahnejo po vasi pet podoknice. Z izborom pesmi starejšega in novejšega datuma se bomo podali vse od Bele krajine do Haloz. Začeli bosta pevki iz Koprivnice nad Senovim, nadaljevali pa bomo v moški družbi ljudskih pevcev iz Markovcev. V Beli krajini se bomo ustavili skupaj s Folklorno skupino Dragatuš, Katicami in Zvezdano Novakovič. Prek Rezije bomo nadaljevali pot k Marijinim pesmim. Z avstrijske Koroške prihaja skupina Nomos, iz Cirkulan v Halozah pa Sestre Kopinske. Haloški melos bodo okrepile še legendarne Trstenke pa Trutamora Slovenica z igranjem na ljudski inštrument trstenke. Končali bomo pri pastirjih in Starih Ravenčanih.
Kajne, da je svet v maju povsem drugačen? Zelenje se je bujno razživelo, cvetlice nas pozdravljajo na vsakem koraku in sonce je z nami od zgodnjega jutra do poznega večera in noči so že prijetne. Takšne, ki vabijo v svojo družbo: ali da posedimo in vpijamo vonj pomladi ali da jo fanti mahnejo po vasi pet podoknice. Z izborom pesmi starejšega in novejšega datuma se bomo podali vse od Bele krajine do Haloz. Začeli bosta pevki iz Koprivnice nad Senovim, nadaljevali pa bomo v moški družbi ljudskih pevcev iz Markovcev. V Beli krajini se bomo ustavili skupaj s Folklorno skupino Dragatuš, Katicami in Zvezdano Novakovič. Prek Rezije bomo nadaljevali pot k Marijinim pesmim. Z avstrijske Koroške prihaja skupina Nomos, iz Cirkulan v Halozah pa Sestre Kopinske. Haloški melos bodo okrepile še legendarne Trstenke pa Trutamora Slovenica z igranjem na ljudski inštrument trstenke. Končali bomo pri pastirjih in Starih Ravenčanih.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Trstenke, žvegla, drumlica, žabica, čivink, brnivka, leskova piščalka, citre, grom, raglja ... Poznate vsa našteta glasbila, zvočila, igrače? Ne zamerimo vam, če ne, saj je dejstvo, da so že šla v pozabo in so jih nadomestila druga glasbila, ki so priročnejša; ponje se odpravimo v trgovino ali pogledamo na splet in v dveh, treh dneh je glasbilo že pri nas. To pa ni zgodba ljudskih glasbil, delo ne gre tako zlahka, zahteva čas. Potrebni so iznajdljivost, potrpežljivost, čakanje, opazovanje, iskanje. Izdelki so zato toliko dragocenejši in toliko bolj cenjeni, za Darka Korošca pa so to čudoviti izzivi. Ko nečesa ne najde, začne iskati. Darko je po poklicu električar, ki ga je potovanje navdihnilo za izdelovanje glasbil. Njegovo prvo je bil avstralski didžeridu, potem je začel raziskovati tudi slovensko ljudsko glasbeno pokrajino in našel izzivov za vse življenje. Živi v Ljubljani in svoje delo opravlja že več kot 30 let. Več o njegovi obrti lahko preberete tudi na spletni strani http://www.glasbila-korosec.si/. V oddaji bomo spoznali Darka in njegova glasbila ter zvočila, na katera nam bo tudi zaigral. Ob tem bomo poslušali še Franca Laporška in Franca Lozinška, Draga Kuneja in Klemna Matka, pa glasbene skupine Kurja koža, Trutamora Slovenica in družinski trio Volk Folk.
Trstenke, žvegla, drumlica, žabica, čivink, brnivka, leskova piščalka, citre, grom, raglja ... Poznate vsa našteta glasbila, zvočila, igrače? Ne zamerimo vam, če ne, saj je dejstvo, da so že šla v pozabo in so jih nadomestila druga glasbila, ki so priročnejša; ponje se odpravimo v trgovino ali pogledamo na splet in v dveh, treh dneh je glasbilo že pri nas. To pa ni zgodba ljudskih glasbil, delo ne gre tako zlahka, zahteva čas. Potrebni so iznajdljivost, potrpežljivost, čakanje, opazovanje, iskanje. Izdelki so zato toliko dragocenejši in toliko bolj cenjeni, za Darka Korošca pa so to čudoviti izzivi. Ko nečesa ne najde, začne iskati. Darko je po poklicu električar, ki ga je potovanje navdihnilo za izdelovanje glasbil. Njegovo prvo je bil avstralski didžeridu, potem je začel raziskovati tudi slovensko ljudsko glasbeno pokrajino in našel izzivov za vse življenje. Živi v Ljubljani in svoje delo opravlja že več kot 30 let. Več o njegovi obrti lahko preberete tudi na spletni strani http://www.glasbila-korosec.si/. V oddaji bomo spoznali Darka in njegova glasbila ter zvočila, na katera nam bo tudi zaigral. Ob tem bomo poslušali še Franca Laporška in Franca Lozinška, Draga Kuneja in Klemna Matka, pa glasbene skupine Kurja koža, Trutamora Slovenica in družinski trio Volk Folk.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Trstenke, žvegla, drumlica, žabica, čivink, brnivka, leskova piščalka, citre, grom, raglja ... Poznate vsa našteta glasbila, zvočila, igrače? Ne zamerimo vam, če ne, saj je dejstvo, da so že šla iz pozabe in so jih nadomestila druga glasbila, ki so priročnejša - ponje se odpravimo v trgovino ali pogledamo na splet in v dveh, treh dneh je glasbilo že pri nas. To pa ni zgodba ljudskih glasbil, delo ne gre tako zlahka, zahteva čas. Potrebna je iznajdljivost, potrpežljivost, čakanje, opazovanje, iskanje. Izdelki so zato toliko bolj dragoceni in cenjeni, Darku Korošcu pa je to čudovit izziv - ko nečesa ne najde, začne iskati. Darko je po poklicu električar, ki ga je potovanje navdihnilo za izdelovanje glasbil. Njegovo prvo je bil avstralski didžeridu, potem je začel raziskovati tudi slovensko ljudsko glasbeno pokrajino in našel izzivov za vse življenje. Živi v Ljubljani in delo opravlja že več kot 30 let. V oddaji spoznamo Darka in njegova glasbila ter zvočila, na katera nam tudi zaigra. Ob tem poslušamo še godca Franca Laporška in Franca Lozinška, Draga Kuneja in Klemna Matka pa glasbene skupine Kurja koža, Trutamora Slovenica in družinski trio Volk Folk.
Trstenke, žvegla, drumlica, žabica, čivink, brnivka, leskova piščalka, citre, grom, raglja ... Poznate vsa našteta glasbila, zvočila, igrače? Ne zamerimo vam, če ne, saj je dejstvo, da so že šla iz pozabe in so jih nadomestila druga glasbila, ki so priročnejša - ponje se odpravimo v trgovino ali pogledamo na splet in v dveh, treh dneh je glasbilo že pri nas. To pa ni zgodba ljudskih glasbil, delo ne gre tako zlahka, zahteva čas. Potrebna je iznajdljivost, potrpežljivost, čakanje, opazovanje, iskanje. Izdelki so zato toliko bolj dragoceni in cenjeni, Darku Korošcu pa je to čudovit izziv - ko nečesa ne najde, začne iskati. Darko je po poklicu električar, ki ga je potovanje navdihnilo za izdelovanje glasbil. Njegovo prvo je bil avstralski didžeridu, potem je začel raziskovati tudi slovensko ljudsko glasbeno pokrajino in našel izzivov za vse življenje. Živi v Ljubljani in delo opravlja že več kot 30 let. V oddaji spoznamo Darka in njegova glasbila ter zvočila, na katera nam tudi zaigra. Ob tem poslušamo še godca Franca Laporška in Franca Lozinška, Draga Kuneja in Klemna Matka pa glasbene skupine Kurja koža, Trutamora Slovenica in družinski trio Volk Folk.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Noči ostajajo tihe, že predolgo tudi osiromašene skrivnosti. Z izborom ljudskih pesmi in viž v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi vodimo misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti in ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino ,nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, družina Gostiša, vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Noči ostajajo tihe, že predolgo tudi osiromašene skrivnosti. Z izborom ljudskih pesmi in viž v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi vodimo misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti in ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino ,nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, družina Gostiša, vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Doktor Matija Ogrin je višji znanstveni sodelavec in predstojnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Je literarni zgodovinar, ki je leta 2019 izdal knjigo Slovensko slovstveno izročilo. V njej najdemo raznovrstne starosvetne pesmi in obrazce, ki jim je dodana obširna poglobljena razlaga o izvoru in značilnostih. V knjigi smo našli številne stare in pozabljene pesmi s srednjeveškimi koreninami, primerne tudi za adventni in božični čas. Adventni čas, štiri tedne pred božičem, je srednjeveška ljudska pobožnost zapolnjevala s pesmimi, ki so opevale in častile Jezusovo mater Marijo ter angelovo oznanjenje. Med najbolj živimi cerkvenimi pesmimi z omenjeno tematiko je vsekakor pesem ''Je angel Gospodov'', ki je ljudska prepesnitev molitve angelovega češčenja. Vsem nam je tako znana, a le redkokdaj se zavedamo, da stopamo mimo zelo stare, srednjeveške dediščine, ne da bi se zavedali dolge poti, ki jo je pesem opravila skozi stoletja do nas. Z glasbo in razlago se bomo posvetili še tem pesmim: Ave Marija, ti devični cvet, Jager na lovu šraja, Lepa si, lepa si, roža Marija, Ta svetla zvejzda ta je zašla, Eno je dete rojenu in Ta dan je vsega veselja. Oddajo bodo polepšali zvoki iz grl glasbenikov: vokalne skupine Nomos, Trutamore Slovenice, Komornega zbora Ave, Klape Linđo ter Janeza Jocifa in Marte Močnik Pirc.
Doktor Matija Ogrin je višji znanstveni sodelavec in predstojnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Je literarni zgodovinar, ki je leta 2019 izdal knjigo Slovensko slovstveno izročilo. V njej najdemo raznovrstne starosvetne pesmi in obrazce, ki jim je dodana obširna poglobljena razlaga o izvoru in značilnostih. V knjigi smo našli številne stare in pozabljene pesmi s srednjeveškimi koreninami, primerne tudi za adventni in božični čas. Adventni čas, štiri tedne pred božičem, je srednjeveška ljudska pobožnost zapolnjevala s pesmimi, ki so opevale in častile Jezusovo mater Marijo ter angelovo oznanjenje. Med najbolj živimi cerkvenimi pesmimi z omenjeno tematiko je vsekakor pesem ''Je angel Gospodov'', ki je ljudska prepesnitev molitve angelovega češčenja. Vsem nam je tako znana, a le redkokdaj se zavedamo, da stopamo mimo zelo stare, srednjeveške dediščine, ne da bi se zavedali dolge poti, ki jo je pesem opravila skozi stoletja do nas. Z glasbo in razlago se bomo posvetili še tem pesmim: Ave Marija, ti devični cvet, Jager na lovu šraja, Lepa si, lepa si, roža Marija, Ta svetla zvejzda ta je zašla, Eno je dete rojenu in Ta dan je vsega veselja. Oddajo bodo polepšali zvoki iz grl glasbenikov: vokalne skupine Nomos, Trutamore Slovenice, Komornega zbora Ave, Klape Linđo ter Janeza Jocifa in Marte Močnik Pirc.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Dan's ponavadi damo si radi pisanko eden drugemu v dar, kaj bi nabrali, da bi podali danes mi na sveti oltar. Aleluja, aleluja, danes mi na sveti oltar. Tako poje pesem iz Luč v Savinjski dolini. Velika noč je največji krščanski praznik, trdno vtkan v nsš letni krog. Temu prazniku posvečamo prvo oddajo v aprilu, v kateri boste slišali nekaj slovenskih velikonočnih ljudskih pesmi, ki jih sicer ni veliko. Stopili smo na teren in posneli pričevanja in spomine na praznovanje velikonočnega tridnevja na Ptujskem polju, kjer nam je pripovedovala Marija Prelog, in na južnem Koroškem, kjer je spomine podala Marija Kamnik. Zanimiv del praznovanja so bili tudi pasijoni in pasijonske igre - izpostavili smo Kapelski pasijon , ki je dolgo veljal za izgubljenega, a so v 80. letih prejšnjega stoletja po neumornem iskanju le našli njegov rokopis. Več o njem pove dr. Matija Ogrin, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Oddajo z glasbeno nitjo in zanimivim pritrkovanjem zvonov povezujejo Pritrkovalci iz Račne pri Grosupljem, Žabnice, Goč in Radegunde pri Mozirju, pevca France in Micka Petrač, Mjuta Lavrenčeva iz Benečije, Pevci iz Luč, pevski zbor Consortium Musicum, Bogdana Herman, Trutamora Slovenica, Volk Folk in Pevke iz Lancove vasi.
Dan's ponavadi damo si radi pisanko eden drugemu v dar, kaj bi nabrali, da bi podali danes mi na sveti oltar. Aleluja, aleluja, danes mi na sveti oltar. Tako poje pesem iz Luč v Savinjski dolini. Velika noč je največji krščanski praznik, trdno vtkan v nsš letni krog. Temu prazniku posvečamo prvo oddajo v aprilu, v kateri boste slišali nekaj slovenskih velikonočnih ljudskih pesmi, ki jih sicer ni veliko. Stopili smo na teren in posneli pričevanja in spomine na praznovanje velikonočnega tridnevja na Ptujskem polju, kjer nam je pripovedovala Marija Prelog, in na južnem Koroškem, kjer je spomine podala Marija Kamnik. Zanimiv del praznovanja so bili tudi pasijoni in pasijonske igre - izpostavili smo Kapelski pasijon , ki je dolgo veljal za izgubljenega, a so v 80. letih prejšnjega stoletja po neumornem iskanju le našli njegov rokopis. Več o njem pove dr. Matija Ogrin, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Oddajo z glasbeno nitjo in zanimivim pritrkovanjem zvonov povezujejo Pritrkovalci iz Račne pri Grosupljem, Žabnice, Goč in Radegunde pri Mozirju, pevca France in Micka Petrač, Mjuta Lavrenčeva iz Benečije, Pevci iz Luč, pevski zbor Consortium Musicum, Bogdana Herman, Trutamora Slovenica, Volk Folk in Pevke iz Lancove vasi.