Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarna oddaja ponuja celovit zgodovinski pregled in analizo geopolitičnih dejavnikov, ki so zanetili izraelsko-palestinski spor in ga še vedno ohranjajo. Obenem poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj bi bilo potrebno za končanje spora. TINDERBOX / Velika Britanija / 2020 / Režija: Gillian Mosely
Dokumentarna oddaja ponuja celovit zgodovinski pregled in analizo geopolitičnih dejavnikov, ki so zanetili izraelsko-palestinski spor in ga še vedno ohranjajo. Obenem poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj bi bilo potrebno za končanje spora. TINDERBOX / Velika Britanija / 2020 / Režija: Gillian Mosely
Brandenburški koncerti Johanna Sebastiana Bacha spadajo med najbriljantnejše skladbe iz zakladnice klasične glasbe in obdobja baroka v glasbi. Vsak od šestih koncertov je mojstrovina, vsak je potovanje v lastno glasbeno vesolje. Priznana in karizmatična avstralska flavtistka Ana de la Vega se poda v iskanje sledi krajev, kjer je Bach živel in delal. Ob 300-letnici Brandenburških koncertov njihove sledi Išče v Leipzigu, Weimarju, Köthnu in Berlinu. V filmu nastopajo tudi Alexander Sitkovetsky, Ramón Ortega Quero, Cyrus Allyar, Johannes Berger in Württemberški komorni orkester Heilbronn.
Brandenburški koncerti Johanna Sebastiana Bacha spadajo med najbriljantnejše skladbe iz zakladnice klasične glasbe in obdobja baroka v glasbi. Vsak od šestih koncertov je mojstrovina, vsak je potovanje v lastno glasbeno vesolje. Priznana in karizmatična avstralska flavtistka Ana de la Vega se poda v iskanje sledi krajev, kjer je Bach živel in delal. Ob 300-letnici Brandenburških koncertov njihove sledi Išče v Leipzigu, Weimarju, Köthnu in Berlinu. V filmu nastopajo tudi Alexander Sitkovetsky, Ramón Ortega Quero, Cyrus Allyar, Johannes Berger in Württemberški komorni orkester Heilbronn.
Walt Disney – življenje legende
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 4. del: Ko so se 17. julija 1955 odprla vrata Disneylanda, so ga preplavili obiskovalci. Skoraj polovica Amerike je gledala neposreden televizijski prenos dogodkov. Disneyland je v prvih desetih tednih pritegnil milijon obiskovalcev, nato pa jih je prihajalo po pet milijonov na leto. Waltovo stvaritev je bilo treba videti. Do leta 1960 je bil Disney na vrhu enega najbolj dobičkonosnih zabavnih podjetij na svetu. Stalen tok prihodkov iz Disneylanda je pomenil, da se je prvič v svoji 40-letni karieri znebil vpliva bank. Toda naj je izpopolnjeval svoj zabaviščni park ali nadziral televizijske oddaje in pol ducata filmov, ki jih je vsako leto posnel njegov studio, se je zdelo, da ga bolj zanima njegova zapuščina kot prevzemanje umetniških tveganj, zaradi katerih je postal slaven. Mary Poppins, ki je debitirala poleti 1964, temelji na eni izmed njegovih najljubših otroških knjig. Film o disfunkcionalni družini je Disneyjeva najbolj premišljena predelava zgodbe o njegovem trdosrčnem očetu. Film je postal velika uspešnica in je bil nominiran za 13 oskarjev, kar je Disneyju prineslo prvo in edino nominacijo za najboljši film. Leta 1965 je odjeknila novica, da Walt Disney načrtuje še en velik projekt v osrednji Floridi: Eksperimentalno prototipno skupnost prihodnosti ali Epcot. Njenega nastanka ni dočakal, saj je 14. decembra 1966 v starosti 65 let umrl zaradi raka na pljučih. Zgradil je medijsko in razvedrilno podjetje, ki stoji še danes, dobil je več oskarjev kot kdorkoli v zgodovini, ustvaril kinematografsko umetnost in izumil novo vrsto ameriškega počitniškega cilja. Njegova smrt je bil novica na naslovnicah po vsem svetu. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 4. del: Ko so se 17. julija 1955 odprla vrata Disneylanda, so ga preplavili obiskovalci. Skoraj polovica Amerike je gledala neposreden televizijski prenos dogodkov. Disneyland je v prvih desetih tednih pritegnil milijon obiskovalcev, nato pa jih je prihajalo po pet milijonov na leto. Waltovo stvaritev je bilo treba videti. Do leta 1960 je bil Disney na vrhu enega najbolj dobičkonosnih zabavnih podjetij na svetu. Stalen tok prihodkov iz Disneylanda je pomenil, da se je prvič v svoji 40-letni karieri znebil vpliva bank. Toda naj je izpopolnjeval svoj zabaviščni park ali nadziral televizijske oddaje in pol ducata filmov, ki jih je vsako leto posnel njegov studio, se je zdelo, da ga bolj zanima njegova zapuščina kot prevzemanje umetniških tveganj, zaradi katerih je postal slaven. Mary Poppins, ki je debitirala poleti 1964, temelji na eni izmed njegovih najljubših otroških knjig. Film o disfunkcionalni družini je Disneyjeva najbolj premišljena predelava zgodbe o njegovem trdosrčnem očetu. Film je postal velika uspešnica in je bil nominiran za 13 oskarjev, kar je Disneyju prineslo prvo in edino nominacijo za najboljši film. Leta 1965 je odjeknila novica, da Walt Disney načrtuje še en velik projekt v osrednji Floridi: Eksperimentalno prototipno skupnost prihodnosti ali Epcot. Njenega nastanka ni dočakal, saj je 14. decembra 1966 v starosti 65 let umrl zaradi raka na pljučih. Zgradil je medijsko in razvedrilno podjetje, ki stoji še danes, dobil je več oskarjev kot kdorkoli v zgodovini, ustvaril kinematografsko umetnost in izumil novo vrsto ameriškega počitniškega cilja. Njegova smrt je bil novica na naslovnicah po vsem svetu. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Francoski raziskovalni novinar Martin Boudot razkriva okoljske škandale, ki ogrožajo naravo in zdravje ljudi. Tako obišče perujsko mesto Cerro de Pasco, sredi katerega leži velikanski rudnik svinca in cinka. Prizadeti so zlasti otroci, ki zaradi zastrupitve s svincem zaostajajo v razvoju in umirajo zaradi krvnih bolezni. Raziskava, ki jo izvede Boudot pod vodstvom italijanskega izvedenca za težke kovine, pokaže, da je zastrupitev kriva tudi za nižji inteligenčni količnik otrok. Lastnik rudnika, švicarsko podjetje Glencore, noče niti slišati o tem, da bi del milijardnega dobička namenil za odškodnino prizadetim prebivalcem mesta. GREEN WARRIORS, CHILDREN OF LEAD / Francija / 2022 / Režija: Martin Boudot
Francoski raziskovalni novinar Martin Boudot razkriva okoljske škandale, ki ogrožajo naravo in zdravje ljudi. Tako obišče perujsko mesto Cerro de Pasco, sredi katerega leži velikanski rudnik svinca in cinka. Prizadeti so zlasti otroci, ki zaradi zastrupitve s svincem zaostajajo v razvoju in umirajo zaradi krvnih bolezni. Raziskava, ki jo izvede Boudot pod vodstvom italijanskega izvedenca za težke kovine, pokaže, da je zastrupitev kriva tudi za nižji inteligenčni količnik otrok. Lastnik rudnika, švicarsko podjetje Glencore, noče niti slišati o tem, da bi del milijardnega dobička namenil za odškodnino prizadetim prebivalcem mesta. GREEN WARRIORS, CHILDREN OF LEAD / Francija / 2022 / Režija: Martin Boudot
Leta 1971 je znameniti italijanski režiser Luchino Visconti ob svetovni premieri svojega filma Smrt v Benetkah dečka v vlogi Tadzia, takrat komaj najstnika, razglasil za najlepšega dečka na svetu. Danes senca tega poimenovanja še vedno obremenjuje življenje Björna Andrésena. Dokumentarni film je dramatična pripoved o ceni lepote, pa tudi o potrebi po bližini in ljubezni ter o praznini, ki nepopravljivo zazija, ko skrb za otroka, za človeka umanjka. THE MOST BEAUTIFUL BOY IN THE WORLD / Švedska, Nemčija, Francija / 2021 / Režija: Kristina Lindström in Kristian Petri
Leta 1971 je znameniti italijanski režiser Luchino Visconti ob svetovni premieri svojega filma Smrt v Benetkah dečka v vlogi Tadzia, takrat komaj najstnika, razglasil za najlepšega dečka na svetu. Danes senca tega poimenovanja še vedno obremenjuje življenje Björna Andrésena. Dokumentarni film je dramatična pripoved o ceni lepote, pa tudi o potrebi po bližini in ljubezni ter o praznini, ki nepopravljivo zazija, ko skrb za otroka, za človeka umanjka. THE MOST BEAUTIFUL BOY IN THE WORLD / Švedska, Nemčija, Francija / 2021 / Režija: Kristina Lindström in Kristian Petri
Kraljestvo najvplivnejšega princa na svetu
Princ Mohamed bin Salman je prestolonaslednik Savdske Arabije, največje proizvajalke nafte na svetu. Njegov oče, kralj Salman, je bolehen in se redko pojavlja v javnosti, zato MBS, kot kličejo prestolonaslednika, v resnici vodi državo. Dvodelna britanska dokumentarna serija prikazuje njegov vzpon na oblast in spremembe, ki jih je uvedel v Savdski Arabiji – od tega, da smejo ženske voziti avto, do vrhunskih športnih in zabavnih prireditev, ki se jih lahko udeležujeta oba spola. Toda bin Salman je sporna osebnost. Med drugim mu pripisujejo odgovornost za naročilo umora savdskoarabskega novinarja Džamala Hašokdžija v Carigradu leta 2018. V seriji o bin Salmanu pripovedujejo njegovi prijatelji in svetovalci, zahodni diplomati, pa tudi savdskoarabski oporečniki, ki so pred zatiralskim režimom pobegnili v tujino. 2. del: Pot do prestola Ko je Mohamed bin Salman, znan tudi kot MBS, leta 2017 postal savdskoarabski prestolonaslednik, je začel uresničevati svoj načrt, po katerem naj bi Savdska Arabija postala sodobnejša in bolj odprta svetu. Vendar pri tem ni izbiral sredstev. Proti korupciji se je začel boriti tako, da je v hotel Ritz v Riadu zaprl desetine najbogatejših podjetnikov in jih prisilil, da so v državno blagajno nakazali več milijonov dolarjev. Leta 2018 pa so – najverjetneje na njegov ukaz – na savdskoarabskem konzulatu v Carigradu kruto umorili novinarja Džamala Hašokdžija, ker je kritiziral MBS-jev režim. Obenem si prestolonaslednik poskuša kupiti naklonjenost državljanov tako, da po vsem svetu kupuje največje športne zvezdnike in v Savdski Arabiji prireja odmevna tekmovanja. THE KINGDOM: THE RUTHLESS RISE OF A SAUDI PRINCE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Colin Murray
Princ Mohamed bin Salman je prestolonaslednik Savdske Arabije, največje proizvajalke nafte na svetu. Njegov oče, kralj Salman, je bolehen in se redko pojavlja v javnosti, zato MBS, kot kličejo prestolonaslednika, v resnici vodi državo. Dvodelna britanska dokumentarna serija prikazuje njegov vzpon na oblast in spremembe, ki jih je uvedel v Savdski Arabiji – od tega, da smejo ženske voziti avto, do vrhunskih športnih in zabavnih prireditev, ki se jih lahko udeležujeta oba spola. Toda bin Salman je sporna osebnost. Med drugim mu pripisujejo odgovornost za naročilo umora savdskoarabskega novinarja Džamala Hašokdžija v Carigradu leta 2018. V seriji o bin Salmanu pripovedujejo njegovi prijatelji in svetovalci, zahodni diplomati, pa tudi savdskoarabski oporečniki, ki so pred zatiralskim režimom pobegnili v tujino. 2. del: Pot do prestola Ko je Mohamed bin Salman, znan tudi kot MBS, leta 2017 postal savdskoarabski prestolonaslednik, je začel uresničevati svoj načrt, po katerem naj bi Savdska Arabija postala sodobnejša in bolj odprta svetu. Vendar pri tem ni izbiral sredstev. Proti korupciji se je začel boriti tako, da je v hotel Ritz v Riadu zaprl desetine najbogatejših podjetnikov in jih prisilil, da so v državno blagajno nakazali več milijonov dolarjev. Leta 2018 pa so – najverjetneje na njegov ukaz – na savdskoarabskem konzulatu v Carigradu kruto umorili novinarja Džamala Hašokdžija, ker je kritiziral MBS-jev režim. Obenem si prestolonaslednik poskuša kupiti naklonjenost državljanov tako, da po vsem svetu kupuje največje športne zvezdnike in v Savdski Arabiji prireja odmevna tekmovanja. THE KINGDOM: THE RUTHLESS RISE OF A SAUDI PRINCE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Colin Murray
V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori. 3. del: Cesarstvo in epidemije Ko je bilo rimsko cesarstvo v drugem stoletju našega štetja na vrhuncu svoje moči, ga je prizadela prva v nizu uničujočih kug. To so bile prve pandemije v zgodovini. Od takrat se je zgodba o vzponu Rima sprevrgla v zgodbo o gospodarskem razkroju in dokončnem zatonu. Znanost nam bo razkrila, kako so ti dogodki povezani in zakaj je bil temelj moči rimskega imperija hkrati klica njegovega propada. THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021
V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori. 3. del: Cesarstvo in epidemije Ko je bilo rimsko cesarstvo v drugem stoletju našega štetja na vrhuncu svoje moči, ga je prizadela prva v nizu uničujočih kug. To so bile prve pandemije v zgodovini. Od takrat se je zgodba o vzponu Rima sprevrgla v zgodbo o gospodarskem razkroju in dokončnem zatonu. Znanost nam bo razkrila, kako so ti dogodki povezani in zakaj je bil temelj moči rimskega imperija hkrati klica njegovega propada. THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021
Zgodovinarka Lucy Worsley razkriva, kako so zgodnje izkušnje Arthurja Conana Doyla prispevale k temu, da si je izmislil Sherlocka Holmesa, in zakaj je to "pošast" šest let pozneje ubil. Toda izmišljeni detektiv je ostal neverjetno priljubljen in Doyle ga je bil prisiljen oživiti. Stvaritelj in njegova stvaritev sta zamenjala vlogi – glavno besedo je dobil Holmes. Doyle je tudi zaradi njega razvozlaval zločine in raziskoval nenavadne nadnaravne skrivnosti. Dokumentarna nadaljevanka v treh delih je vzporedna biografija pisatelja in lika, ki si ga je izmislil. Prikazuje, kako sta se Doylovo življenje in fikcija, ki jo je ustvaril, prepletla, in kako se Doyle na koncu ni mogel kosati s svojo stvaritvijo. 3. del: Sence in detektivi Arthur Conan Doyle je Sherlocka "oživil", pa ne le zaradi pritiska oboževalcev, toda v resničnem življenju se je navdušil nad spiritizmom. Kako so njegova nova prepričanja spremenila Sherlocka Holmesa in kako sta filmska industrija ter gledališče poskrbela, da se je slavni detektiv povsem osamosvojil od svojega stvaritelja? KILLING SHERLOCK / Velika Britanija / 2023 / Režija: Linda Sands
Zgodovinarka Lucy Worsley razkriva, kako so zgodnje izkušnje Arthurja Conana Doyla prispevale k temu, da si je izmislil Sherlocka Holmesa, in zakaj je to "pošast" šest let pozneje ubil. Toda izmišljeni detektiv je ostal neverjetno priljubljen in Doyle ga je bil prisiljen oživiti. Stvaritelj in njegova stvaritev sta zamenjala vlogi – glavno besedo je dobil Holmes. Doyle je tudi zaradi njega razvozlaval zločine in raziskoval nenavadne nadnaravne skrivnosti. Dokumentarna nadaljevanka v treh delih je vzporedna biografija pisatelja in lika, ki si ga je izmislil. Prikazuje, kako sta se Doylovo življenje in fikcija, ki jo je ustvaril, prepletla, in kako se Doyle na koncu ni mogel kosati s svojo stvaritvijo. 3. del: Sence in detektivi Arthur Conan Doyle je Sherlocka "oživil", pa ne le zaradi pritiska oboževalcev, toda v resničnem življenju se je navdušil nad spiritizmom. Kako so njegova nova prepričanja spremenila Sherlocka Holmesa in kako sta filmska industrija ter gledališče poskrbela, da se je slavni detektiv povsem osamosvojil od svojega stvaritelja? KILLING SHERLOCK / Velika Britanija / 2023 / Režija: Linda Sands
Kolumbijski in mehiški karteli slovijo po tem, da vzpostavljajo vladavino s skrajnim nasiljem. Pri tem imajo nezanemarljivo vlogo njihovi odvetniki, ki predstavljajo najpomembnejšo vez med podtalnim svetom trgovine z mamili in orožjem ter mehiškimi sodnimi in političnimi oblastmi. O tem, zakaj so branili nekatere najzloglasnejše latinskoameriške trgovce z mamili in kako jim je kljub temu uspelo ohraniti integriteto, v dokumentarnem filmu spregovorijo tudi nekdanji odvetniki Pabla Escobarja, Amada Carilla Fuentesa in Joaquína »El Chapa« Guzmána. SI TU TUES, APPELLE - MOI / IF YOU KILL, CALL ME / Francija / 2022 / Režija: Eduardo Febbro
Kolumbijski in mehiški karteli slovijo po tem, da vzpostavljajo vladavino s skrajnim nasiljem. Pri tem imajo nezanemarljivo vlogo njihovi odvetniki, ki predstavljajo najpomembnejšo vez med podtalnim svetom trgovine z mamili in orožjem ter mehiškimi sodnimi in političnimi oblastmi. O tem, zakaj so branili nekatere najzloglasnejše latinskoameriške trgovce z mamili in kako jim je kljub temu uspelo ohraniti integriteto, v dokumentarnem filmu spregovorijo tudi nekdanji odvetniki Pabla Escobarja, Amada Carilla Fuentesa in Joaquína »El Chapa« Guzmána. SI TU TUES, APPELLE - MOI / IF YOU KILL, CALL ME / Francija / 2022 / Režija: Eduardo Febbro
Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim. 6. del: Skrajnosti Najbolj skrajna okolja na Zemlji so pogosto tudi najbolj negostoljubna. Toda v milijonih let je življenje razvilo načine za preživetje tudi v izjemno neprijaznih razmerah, zato tam najdemo nekatere najodpornejše in najprilagodljivejše vrste na svetu. PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Theo Webb
Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim. 6. del: Skrajnosti Najbolj skrajna okolja na Zemlji so pogosto tudi najbolj negostoljubna. Toda v milijonih let je življenje razvilo načine za preživetje tudi v izjemno neprijaznih razmerah, zato tam najdemo nekatere najodpornejše in najprilagodljivejše vrste na svetu. PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Theo Webb
Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje ozadje političnih odločitev, zaradi katerih so nekatere evropske kraljeve družine med prvo in drugo svetovno vojno stopile na stran fašizma in nacizma. 2. del: Drugi del dokumentarne serije se osredotoča na dogajanje med drugo svetovno vojno. V Londonu so se zbrali člani številnih kraljevih družin. Iz izgnanstva so z radijskimi nagovori dvigali moralo svojih rojakov, ki so se v domovini borili proti fašistični in nacistični zasedbi. Medtem je italijanski kralj, ki je več kot 20 let sodeloval z Mussolinijem, prestopil na stran britanskih in ameriških zaveznikov, kar je spodbudilo silovit Hitlerjev napad na Italijo. Po vojni so Italijani z referendumom odpravili monarhijo, kraljevo družino pa izgnali. LES MONARCHIES FACE A HITLER / ROYALS AT WAR / Francija, Belgija / 2020 / Režija: Maud Guillaumin
Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje ozadje političnih odločitev, zaradi katerih so nekatere evropske kraljeve družine med prvo in drugo svetovno vojno stopile na stran fašizma in nacizma. 2. del: Drugi del dokumentarne serije se osredotoča na dogajanje med drugo svetovno vojno. V Londonu so se zbrali člani številnih kraljevih družin. Iz izgnanstva so z radijskimi nagovori dvigali moralo svojih rojakov, ki so se v domovini borili proti fašistični in nacistični zasedbi. Medtem je italijanski kralj, ki je več kot 20 let sodeloval z Mussolinijem, prestopil na stran britanskih in ameriških zaveznikov, kar je spodbudilo silovit Hitlerjev napad na Italijo. Po vojni so Italijani z referendumom odpravili monarhijo, kraljevo družino pa izgnali. LES MONARCHIES FACE A HITLER / ROYALS AT WAR / Francija, Belgija / 2020 / Režija: Maud Guillaumin
Zgodovinarka Lucy Worsley razkriva, kako so zgodnje izkušnje Arthurja Conana Doyla prispevale k temu, da si je izmislil Sherlocka Holmesa, in zakaj je to "pošast" šest let pozneje ubil. Toda izmišljeni detektiv je ostal neverjetno priljubljen in Doyle ga je bil prisiljen oživiti. Stvaritelj in njegova stvaritev sta zamenjala vlogi – glavno besedo je dobil Holmes. Doyle je tudi zaradi njega razvozlaval zločine in raziskoval nenavadne nadnaravne skrivnosti. Dokumentarna nadaljevanka v treh delih je vzporedna biografija pisatelja in lika, ki si ga je izmislil. Prikazuje, kako sta se Doylovo življenje in fikcija, ki jo je ustvaril, prepletla, in kako se Doyle na koncu ni mogel kosati s svojo stvaritvijo. 2. del: Dejstva in fikcija Arthurju Conanu Doylu je končno uspelo. Znebil se je Sherlocka Holmesa. Toda kdo je bil brez njega? Je lahko postal junak svoje zgodbe? V 2. delu dokumentarne nadaljevanke Ubij Sherlocka spremljamo Doylovo življenje brez slavnega izmišljenega detektiva. KILLING SHERLOCK / Velika Britanija / 2023 / Režija: Laura Blount
Zgodovinarka Lucy Worsley razkriva, kako so zgodnje izkušnje Arthurja Conana Doyla prispevale k temu, da si je izmislil Sherlocka Holmesa, in zakaj je to "pošast" šest let pozneje ubil. Toda izmišljeni detektiv je ostal neverjetno priljubljen in Doyle ga je bil prisiljen oživiti. Stvaritelj in njegova stvaritev sta zamenjala vlogi – glavno besedo je dobil Holmes. Doyle je tudi zaradi njega razvozlaval zločine in raziskoval nenavadne nadnaravne skrivnosti. Dokumentarna nadaljevanka v treh delih je vzporedna biografija pisatelja in lika, ki si ga je izmislil. Prikazuje, kako sta se Doylovo življenje in fikcija, ki jo je ustvaril, prepletla, in kako se Doyle na koncu ni mogel kosati s svojo stvaritvijo. 2. del: Dejstva in fikcija Arthurju Conanu Doylu je končno uspelo. Znebil se je Sherlocka Holmesa. Toda kdo je bil brez njega? Je lahko postal junak svoje zgodbe? V 2. delu dokumentarne nadaljevanke Ubij Sherlocka spremljamo Doylovo življenje brez slavnega izmišljenega detektiva. KILLING SHERLOCK / Velika Britanija / 2023 / Režija: Laura Blount
Julij Cezar se je v svojem neutrudnem prizadevanju za oblast vojskoval z galskimi plemeni, ki so nekoč naseljevala ozemlje današnje Francije. Zavladati je hotel vsej Galiji, kar je sprožilo niz dogodkov, ki so njegovo vojsko pripeljali na rob poraza. Resnica o tem, kaj se je dogajalo, je bila stoletja zavita v tančico skrivnosti in jo arheologi odkrivajo šele zdaj. Dokumentarna serija opisuje galske vojne in Cezarjev boj za oblast. 2. del: Končnica Cezar je imel večino Galije pod svojim nadzorom, toda galska plemena so se začela upirati. Karizmatičnemu borcu za svobodo Vercingetoriksu je uspelo plemena združiti pod svojim vodstvom. Arheologi na podlagi izkopavanj v Franciji ugotavljajo, kakšno obrambo so Galci uporabljali za svoja utrjena mesta, da bi se ubranili pred Cezarjevimi legijami. Ko je ta s svojo vojsko oblegal Vercingetoriksovo trdnjavo, je bil tudi sam obkoljen. Kako se je razpletla odločilna bitka v galskih vojnah? CAESAR'S DOOMSDAY WAR / Francija / 2021 / Režija: Claire Benhaim, Alain Brunard, Bertrand Goujard, Christopher Holt, Eric Maillebiau, Vanessa Pontet
Julij Cezar se je v svojem neutrudnem prizadevanju za oblast vojskoval z galskimi plemeni, ki so nekoč naseljevala ozemlje današnje Francije. Zavladati je hotel vsej Galiji, kar je sprožilo niz dogodkov, ki so njegovo vojsko pripeljali na rob poraza. Resnica o tem, kaj se je dogajalo, je bila stoletja zavita v tančico skrivnosti in jo arheologi odkrivajo šele zdaj. Dokumentarna serija opisuje galske vojne in Cezarjev boj za oblast. 2. del: Končnica Cezar je imel večino Galije pod svojim nadzorom, toda galska plemena so se začela upirati. Karizmatičnemu borcu za svobodo Vercingetoriksu je uspelo plemena združiti pod svojim vodstvom. Arheologi na podlagi izkopavanj v Franciji ugotavljajo, kakšno obrambo so Galci uporabljali za svoja utrjena mesta, da bi se ubranili pred Cezarjevimi legijami. Ko je ta s svojo vojsko oblegal Vercingetoriksovo trdnjavo, je bil tudi sam obkoljen. Kako se je razpletla odločilna bitka v galskih vojnah? CAESAR'S DOOMSDAY WAR / Francija / 2021 / Režija: Claire Benhaim, Alain Brunard, Bertrand Goujard, Christopher Holt, Eric Maillebiau, Vanessa Pontet
Ko Silas na lepem ne najde prijateljev na šolskem igrišču, Christina ve, kaj to pomeni. Tudi njen sin počasi izgublja vid. Tako se je začelo že pri njej. Zdravniki pa so zatrjevali, da se sinu ne more zgoditi. Christina je za Silasa v mnogočem idealna mama, saj ve, kaj vse se spremeni, ko oslepiš. A kako naj otroka nauči, da bo pogumen in prepričan vase, ko pa bo počasi tonil v črno-beli svet? Zelo dobro ve, kako samotna je tema in kako si ljudje predstavljajo, da bi morali živeti slabovidni. Christina sklene Silasu pokazati veličastje narave, preden izgubi vid, in ga odpelje na življenjsko dogodivščino na Islandijo, kjer lahko vidita kite in gejzirje. Nauči ga, kako se znajti v mestni džungli, v hrupu gradbišč, in kako slišati, kdaj je hrana kuhana. Predvsem pa, kako ohraniti prijatelje. ALL THAT REMAINS TO BE SEEN / MOD DE BLINDES VERDEN / Danska / 2022 / Režija: Julie Bezerra Madsen
Ko Silas na lepem ne najde prijateljev na šolskem igrišču, Christina ve, kaj to pomeni. Tudi njen sin počasi izgublja vid. Tako se je začelo že pri njej. Zdravniki pa so zatrjevali, da se sinu ne more zgoditi. Christina je za Silasa v mnogočem idealna mama, saj ve, kaj vse se spremeni, ko oslepiš. A kako naj otroka nauči, da bo pogumen in prepričan vase, ko pa bo počasi tonil v črno-beli svet? Zelo dobro ve, kako samotna je tema in kako si ljudje predstavljajo, da bi morali živeti slabovidni. Christina sklene Silasu pokazati veličastje narave, preden izgubi vid, in ga odpelje na življenjsko dogodivščino na Islandijo, kjer lahko vidita kite in gejzirje. Nauči ga, kako se znajti v mestni džungli, v hrupu gradbišč, in kako slišati, kdaj je hrana kuhana. Predvsem pa, kako ohraniti prijatelje. ALL THAT REMAINS TO BE SEEN / MOD DE BLINDES VERDEN / Danska / 2022 / Režija: Julie Bezerra Madsen
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 1. del: Michael začne potovanje v Lagosu, največjem, a ne tudi glavnem mestu Nigerije. V njem živi več kot 20 milijonov ljudi, vsak dan se jih priseli še 2000. Vsi sanjajo o boljšem življenju, a to uspe le maloštevilnim. Večina jih živi v barakarskih naseljih, od katerih je največje Makoko, ki leži na kopnem in vodi. Michael obišče tudi najbolj znano mestno plažo, ki je zanimiva zaradi svojih prepovedi, in se poda na otok Gberefu, od koder so britanske družbe pošiljale sužnje v Ameriko. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 1. del: Michael začne potovanje v Lagosu, največjem, a ne tudi glavnem mestu Nigerije. V njem živi več kot 20 milijonov ljudi, vsak dan se jih priseli še 2000. Vsi sanjajo o boljšem življenju, a to uspe le maloštevilnim. Večina jih živi v barakarskih naseljih, od katerih je največje Makoko, ki leži na kopnem in vodi. Michael obišče tudi najbolj znano mestno plažo, ki je zanimiva zaradi svojih prepovedi, in se poda na otok Gberefu, od koder so britanske družbe pošiljale sužnje v Ameriko. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Najbolj priljubljeni latvijski skladatelj in pianist Raimond Pauls je januarja 2021 praznoval 85. rojstni dan. Kot aktivni glasbenik igra skoraj vsak dan na vajah in vsak teden na koncertih. Kaj ga žene? Njegova priljubljenost sega od Latvije preko Rusije do Japonske, kjer mu je njegova pesem One Million Roses prinesla tudi častni naziv. Njegova srce pripada jazzovski glasbi. Na odru sodeluje s svetovno znanimi latvijskimi zvezdami od sopranistke Elīne Garanča do organistke Ivete Apkalne. Televizijska ekipa, ki ga je spremljala med pandemijo in posnela njegov filmski portet, je ugotovila, da omejitve in grožnja okužbe ne morejo ustaviti skladateljeve energije in njegovega nenehnega glasbenega pogona. PERPETUUM MOBILE. RAIMONDS PAULS/2021/ Latvija/ režiser: Verhoustinskis Andrejs
Najbolj priljubljeni latvijski skladatelj in pianist Raimond Pauls je januarja 2021 praznoval 85. rojstni dan. Kot aktivni glasbenik igra skoraj vsak dan na vajah in vsak teden na koncertih. Kaj ga žene? Njegova priljubljenost sega od Latvije preko Rusije do Japonske, kjer mu je njegova pesem One Million Roses prinesla tudi častni naziv. Njegova srce pripada jazzovski glasbi. Na odru sodeluje s svetovno znanimi latvijskimi zvezdami od sopranistke Elīne Garanča do organistke Ivete Apkalne. Televizijska ekipa, ki ga je spremljala med pandemijo in posnela njegov filmski portet, je ugotovila, da omejitve in grožnja okužbe ne morejo ustaviti skladateljeve energije in njegovega nenehnega glasbenega pogona. PERPETUUM MOBILE. RAIMONDS PAULS/2021/ Latvija/ režiser: Verhoustinskis Andrejs
Walt Disney – življenje legende
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 3. del: Življenje in trajna zapuščina Walta Disneyja se nadaljujeta. Snemal je filme, kot sta Pepelka in Mary Poppins, in uresničeval svoj sanjski projekt Disneyland. Z začetkom druge svetovne vojne je financiranje celovečernih filmov presahnilo, studiu je trda predla. Leta 1942 je v kino prišel Bambi, vendar so bile kritike mešane in film ni povrnil stroškov nastanka. Podjetje se je spopadalo z goro dolgov. Kmalu je v Hollywood pljusknil val sindikalnega gibanja in šefi studiev so bili odločeni, da se bodo uprli. Skupaj z ducatom drugih hollywoodskih direktorjev in zvezdnikov je Walt Disney leta 1947 pričal pred Odborom za neameriške dejavnosti predstavniškega doma kot ena od "prijateljskih prič". V drugi polovici štiridesetih let prejšnjega stoletja je Disney odpotoval v Anglijo, kjer je predstavil serijo igranih filmov, nato pa je obiskal Aljasko, kjer je posnel z oskarjem nagrajeni dokumentarni film o naravi Otok tjulnjev (1948). Studio je začel produkcijo Pepelke, vendar se je Disney, ki se je bližal 50. letu, fizično izčrpaval. Pepelka, premierno prikazana leta 1950, je postala uspešnica, toda Walt Disney se je bolj ukvarjal z neko drugo obsedenostjo: v studiu, nato pa še na svojem dvorišču v Holmby Hillsu, si je postavil maketo železnice. Projekt je uvedel njegovo najbolj divjo in drzno zamisel: Disneyland, živi film in tridimenzionalni domišljijski svet pustolovščin. Za financiranje Disneylanda je izkoristil prodor televizije in sklenil dogovor za snemanje tedenske televizijske serije z mrežo ABC, ki je zagotovila večino od petih milijonov dolarjev, potrebnih za gradnjo parka. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 3. del: Življenje in trajna zapuščina Walta Disneyja se nadaljujeta. Snemal je filme, kot sta Pepelka in Mary Poppins, in uresničeval svoj sanjski projekt Disneyland. Z začetkom druge svetovne vojne je financiranje celovečernih filmov presahnilo, studiu je trda predla. Leta 1942 je v kino prišel Bambi, vendar so bile kritike mešane in film ni povrnil stroškov nastanka. Podjetje se je spopadalo z goro dolgov. Kmalu je v Hollywood pljusknil val sindikalnega gibanja in šefi studiev so bili odločeni, da se bodo uprli. Skupaj z ducatom drugih hollywoodskih direktorjev in zvezdnikov je Walt Disney leta 1947 pričal pred Odborom za neameriške dejavnosti predstavniškega doma kot ena od "prijateljskih prič". V drugi polovici štiridesetih let prejšnjega stoletja je Disney odpotoval v Anglijo, kjer je predstavil serijo igranih filmov, nato pa je obiskal Aljasko, kjer je posnel z oskarjem nagrajeni dokumentarni film o naravi Otok tjulnjev (1948). Studio je začel produkcijo Pepelke, vendar se je Disney, ki se je bližal 50. letu, fizično izčrpaval. Pepelka, premierno prikazana leta 1950, je postala uspešnica, toda Walt Disney se je bolj ukvarjal z neko drugo obsedenostjo: v studiu, nato pa še na svojem dvorišču v Holmby Hillsu, si je postavil maketo železnice. Projekt je uvedel njegovo najbolj divjo in drzno zamisel: Disneyland, živi film in tridimenzionalni domišljijski svet pustolovščin. Za financiranje Disneylanda je izkoristil prodor televizije in sklenil dogovor za snemanje tedenske televizijske serije z mrežo ABC, ki je zagotovila večino od petih milijonov dolarjev, potrebnih za gradnjo parka. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Njen literarni genij je večen, za vse čase. Svet opazuje pozorno, zbrano, nadrobnosti ji ne uidejo. Pisateljskega pogleda ne odvrne niti od najbolj grozljivih okoliščin in početij, ki so del resničnega življenja. V dokumentarnem filmu snemalna ekipa sledi po svetu priznani in nagrajevani kanadski pisateljici Margaret Atwood in spremlja njena številna gostovanja, predavanja, srečanja z bralci. Poda se tudi na obisk prizorišča nastajanja izjemne televizijske uspešnice – serije Deklina zgodba. MARGARET ATWOOD A WORD AFTER A WORD AFTER A WORD IS POWER / Kanada / 2019 / Režija: Nancy Lang in Peter Raymont
Njen literarni genij je večen, za vse čase. Svet opazuje pozorno, zbrano, nadrobnosti ji ne uidejo. Pisateljskega pogleda ne odvrne niti od najbolj grozljivih okoliščin in početij, ki so del resničnega življenja. V dokumentarnem filmu snemalna ekipa sledi po svetu priznani in nagrajevani kanadski pisateljici Margaret Atwood in spremlja njena številna gostovanja, predavanja, srečanja z bralci. Poda se tudi na obisk prizorišča nastajanja izjemne televizijske uspešnice – serije Deklina zgodba. MARGARET ATWOOD A WORD AFTER A WORD AFTER A WORD IS POWER / Kanada / 2019 / Režija: Nancy Lang in Peter Raymont
Kraljestvo najvplivnejšega princa na svetu
Princ Mohamed bin Salman je prestolonaslednik Savdske Arabije, največje proizvajalke nafte na svetu. Njegov oče, kralj Salman, je bolehen in se redko pojavlja v javnosti, zato MBS, kot kličejo prestolonaslednika, v resnici vodi državo. Dvodelna britanska dokumentarna serija prikazuje njegov vzpon na oblast in spremembe, ki jih je uvedel v Savdski Arabiji – od tega, da smejo ženske voziti avto, do vrhunskih športnih in zabavnih prireditev, ki se jih lahko udeležujeta oba spola. Toda bin Salman je sporna osebnost. Med drugim mu pripisujejo odgovornost za naročilo umora savdskoarabskega novinarja Džamala Hašokdžija v Carigradu leta 2018. V seriji o bin Salmanu pripovedujejo njegovi prijatelji in svetovalci, zahodni diplomati, pa tudi savdskoarabski oporečniki, ki so pred zatiralskim režimom pobegnili v tujino. 1. del: Igra prestolov Mohamed bin Salman je bil do svojega 25 leta obroben član savdskoarabske kraljeve družine. Iz objestnega najstnika je zrastel v častihlepnega mladeniča, ki si je prizadeval postati uspešen poslovnež. Ko je njegov oče leta 2011 nepričakovano zasedel prestol, je Mohamed postal njegova desna roka in si prilaščal vse več pristojnosti, kar v absolutni monarhiji, kot je Savdska Arabija, ni bilo težko. Dosegel je, da je njegova država vojaško posredovala v sosednjem Jemnu, in uvrstil na borzo državno naftno družbo, da je lahko njen dobiček preusmeril v druge panoge, predvsem zabavno industrijo. Še preden je s spletkarjenjem in izsiljevanjem iz vrste za prestol izrinil svoja bratranca in postal prestolonaslednik, je že sklenil prijateljstvo s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. THE KINGDOM: THE RUTHLESS RISE OF A SAUDI PRINCE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Colin Murray
Princ Mohamed bin Salman je prestolonaslednik Savdske Arabije, največje proizvajalke nafte na svetu. Njegov oče, kralj Salman, je bolehen in se redko pojavlja v javnosti, zato MBS, kot kličejo prestolonaslednika, v resnici vodi državo. Dvodelna britanska dokumentarna serija prikazuje njegov vzpon na oblast in spremembe, ki jih je uvedel v Savdski Arabiji – od tega, da smejo ženske voziti avto, do vrhunskih športnih in zabavnih prireditev, ki se jih lahko udeležujeta oba spola. Toda bin Salman je sporna osebnost. Med drugim mu pripisujejo odgovornost za naročilo umora savdskoarabskega novinarja Džamala Hašokdžija v Carigradu leta 2018. V seriji o bin Salmanu pripovedujejo njegovi prijatelji in svetovalci, zahodni diplomati, pa tudi savdskoarabski oporečniki, ki so pred zatiralskim režimom pobegnili v tujino. 1. del: Igra prestolov Mohamed bin Salman je bil do svojega 25 leta obroben član savdskoarabske kraljeve družine. Iz objestnega najstnika je zrastel v častihlepnega mladeniča, ki si je prizadeval postati uspešen poslovnež. Ko je njegov oče leta 2011 nepričakovano zasedel prestol, je Mohamed postal njegova desna roka in si prilaščal vse več pristojnosti, kar v absolutni monarhiji, kot je Savdska Arabija, ni bilo težko. Dosegel je, da je njegova država vojaško posredovala v sosednjem Jemnu, in uvrstil na borzo državno naftno družbo, da je lahko njen dobiček preusmeril v druge panoge, predvsem zabavno industrijo. Še preden je s spletkarjenjem in izsiljevanjem iz vrste za prestol izrinil svoja bratranca in postal prestolonaslednik, je že sklenil prijateljstvo s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. THE KINGDOM: THE RUTHLESS RISE OF A SAUDI PRINCE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Colin Murray
V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori. 2. del: Mesta in imperiji V prvem tisočletju pred našim štetjem se je v Sredozemlju rodil sodobni svet. Videli bomo, kakšne okoljske razmere so to omogočile, in kako so ljudje, ki so uporabljali novo tehnologijo, izrabili ugodno podnebje ter ustvarili klasično civilizacijo – mrežo mest, ki jo je Rim z mečem nato povezal v celovit svetovni imperij. THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021
V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori. 2. del: Mesta in imperiji V prvem tisočletju pred našim štetjem se je v Sredozemlju rodil sodobni svet. Videli bomo, kakšne okoljske razmere so to omogočile, in kako so ljudje, ki so uporabljali novo tehnologijo, izrabili ugodno podnebje ter ustvarili klasično civilizacijo – mrežo mest, ki jo je Rim z mečem nato povezal v celovit svetovni imperij. THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021
Zaradi podnebne krize je treba zmanjšati izpust toplogrednih plinov. K temu naj bi v Evropi pripomogel tudi hiter in množičen prehod na električna vozila. Za izdelavo baterij zanje je med drugim potreben kobalt. Pridobivajo ga v Demokratični republiki Kongo, kjer je 80 odstotkov nahajališč in pridobivanja v rokah večnacionalnih družb, ki ustvarjajo velike dobičke, 20 odstotkov pa ga pridobijo v t. i. obrtniških rudnikih, kjer ga kitajski kupci od rudarjev odkupujejo po nizki ceni. Vse skupaj pa je povezano z velikim onesnaževanjem okolja, izkoriščanjem tamkajšnjega prebivalstva, otroškim delom in korupcijo. Ob tem Evropska unija išče alternativno pridobivanje kobalta, med drugim tudi s ponovnim odpiranjem rudnikov v Evropi. THE COBALT RUSH, THE FUTURE OF GOING GREEN / COBALT, L'ENVERS DU REVE ELECTRIQUE / Francija, Belgija / 2022 / Režija: Arnaud Zajtman, Quentin Noirfalisse
Zaradi podnebne krize je treba zmanjšati izpust toplogrednih plinov. K temu naj bi v Evropi pripomogel tudi hiter in množičen prehod na električna vozila. Za izdelavo baterij zanje je med drugim potreben kobalt. Pridobivajo ga v Demokratični republiki Kongo, kjer je 80 odstotkov nahajališč in pridobivanja v rokah večnacionalnih družb, ki ustvarjajo velike dobičke, 20 odstotkov pa ga pridobijo v t. i. obrtniških rudnikih, kjer ga kitajski kupci od rudarjev odkupujejo po nizki ceni. Vse skupaj pa je povezano z velikim onesnaževanjem okolja, izkoriščanjem tamkajšnjega prebivalstva, otroškim delom in korupcijo. Ob tem Evropska unija išče alternativno pridobivanje kobalta, med drugim tudi s ponovnim odpiranjem rudnikov v Evropi. THE COBALT RUSH, THE FUTURE OF GOING GREEN / COBALT, L'ENVERS DU REVE ELECTRIQUE / Francija, Belgija / 2022 / Režija: Arnaud Zajtman, Quentin Noirfalisse
Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje ozadje političnih odločitev, zaradi katerih so nekatere evropske kraljeve družine med prvo in drugo svetovno vojno stopile na stran fašizma in nacizma. 1. del: Nekateri vladarji so leta 1918 pretrgali stike z Nemčijo, čeprav so bili v sorodu z nemškim cesarjem; drugi pa so po oktobrski revoluciji v Rusiji iz strahu pred komunisti bolj ali manj odkrito podprli prihajajoči fašizem. Eden takih je bil italijanski kralj Viktor Emanuel III., ki je iz političnega oportunizma sodeloval z Mussolinijem. V oddaji spregovorijo potomci nekdanjih monarhov, ki pojasnjujejo politične in osebne razloge, zaradi katerih so se na evropskih dvorih odločili za odpor ali za kolaboracijo z nacizmom. LES MONARCHIES FACE A HITLER / ROYALS AT WAR / Francija, Belgija / 2020 / Režija: Maud Guillaumin
Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje ozadje političnih odločitev, zaradi katerih so nekatere evropske kraljeve družine med prvo in drugo svetovno vojno stopile na stran fašizma in nacizma. 1. del: Nekateri vladarji so leta 1918 pretrgali stike z Nemčijo, čeprav so bili v sorodu z nemškim cesarjem; drugi pa so po oktobrski revoluciji v Rusiji iz strahu pred komunisti bolj ali manj odkrito podprli prihajajoči fašizem. Eden takih je bil italijanski kralj Viktor Emanuel III., ki je iz političnega oportunizma sodeloval z Mussolinijem. V oddaji spregovorijo potomci nekdanjih monarhov, ki pojasnjujejo politične in osebne razloge, zaradi katerih so se na evropskih dvorih odločili za odpor ali za kolaboracijo z nacizmom. LES MONARCHIES FACE A HITLER / ROYALS AT WAR / Francija, Belgija / 2020 / Režija: Maud Guillaumin
Zgodovinarka Lucy Worsley razkriva, kako so zgodnje izkušnje Arthurja Conana Doyla prispevale k temu, da si je izmislil Sherlocka Holmesa, in zakaj je to "pošast" šest let pozneje ubil. Toda izmišljeni detektiv je ostal neverjetno priljubljen in Doyle ga je bil prisiljen oživiti. Stvaritelj in njegova stvaritev sta zamenjala vlogi – glavno besedo je dobil Holmes. Doyle je tudi zaradi njega razvozlaval zločine in raziskoval nenavadne nadnaravne skrivnosti. Dokumentarna nadaljevanka v treh delih je vzporedna biografija pisatelja in lika, ki si ga je izmislil. Prikazuje, kako sta se Doylovo življenje in fikcija, ki jo je ustvaril, prepletla, in kako se Doyle na koncu ni mogel kosati s svojo stvaritvijo. 1. del: Zdravnik in detektiv Lucy Worsley v 1. delu dokumentarne nadaljevanke Ubij Sherlocka raziskuje, kako je mladi zdravnik Arthur Conan Doyle postal pisatelj in zakaj je hotel Sherlocka Holmesa, slavnega detektiva, ki mu je prinesel denar in slavo, ubiti le šest let po tem, ko ga je ustvaril. KILLING SHERLOCK / Velika Britanija / 2023 / Režija: Rachel Jardine
Zgodovinarka Lucy Worsley razkriva, kako so zgodnje izkušnje Arthurja Conana Doyla prispevale k temu, da si je izmislil Sherlocka Holmesa, in zakaj je to "pošast" šest let pozneje ubil. Toda izmišljeni detektiv je ostal neverjetno priljubljen in Doyle ga je bil prisiljen oživiti. Stvaritelj in njegova stvaritev sta zamenjala vlogi – glavno besedo je dobil Holmes. Doyle je tudi zaradi njega razvozlaval zločine in raziskoval nenavadne nadnaravne skrivnosti. Dokumentarna nadaljevanka v treh delih je vzporedna biografija pisatelja in lika, ki si ga je izmislil. Prikazuje, kako sta se Doylovo življenje in fikcija, ki jo je ustvaril, prepletla, in kako se Doyle na koncu ni mogel kosati s svojo stvaritvijo. 1. del: Zdravnik in detektiv Lucy Worsley v 1. delu dokumentarne nadaljevanke Ubij Sherlocka raziskuje, kako je mladi zdravnik Arthur Conan Doyle postal pisatelj in zakaj je hotel Sherlocka Holmesa, slavnega detektiva, ki mu je prinesel denar in slavo, ubiti le šest let po tem, ko ga je ustvaril. KILLING SHERLOCK / Velika Britanija / 2023 / Režija: Rachel Jardine
Julij Cezar se je v svojem neutrudnem prizadevanju za oblast vojskoval z galskimi plemeni, ki so nekoč naseljevala ozemlje današnje Francije. Zavladati je hotel vsej Galiji, kar je sprožilo niz dogodkov, ki so njegovo vojsko pripeljali na rob poraza. Resnica o tem, kaj se je dogajalo, je bila stoletja zavita v tančico skrivnosti in jo arheologi odkrivajo šele zdaj. Dokumentarna serija opisuje galske vojne in Cezarjev boj za oblast. 1. del: Vdor v Galijo Rimske legije so izrabile neenotnost galskih plemen in prevzele nadzor nad Galijo. Da bi Cezar ohranil oblast nad njimi, je za talce vzel galske velikaše ali njihove sinove. Zgodovinarji menijo, da je bil eden njih morda tudi mladi bojevnik iz plemena Arvernov Vercingetoriks, ki je slovel kot velik sovražnik Rima. V pičlih petih letih je rimski vojskovodja zavladal skoraj vsej Galiji, pri čemer je nekatera nepokorna plemena dobesedno iztrebil. CAESAR'S DOOMSDAY WAR / Francija / 2021 / Režija: Claire Benhaim, Alain Brunard, Bertrand Goujard, Christopher Holt, Eric Maillebiau, Vanessa Pontet
Julij Cezar se je v svojem neutrudnem prizadevanju za oblast vojskoval z galskimi plemeni, ki so nekoč naseljevala ozemlje današnje Francije. Zavladati je hotel vsej Galiji, kar je sprožilo niz dogodkov, ki so njegovo vojsko pripeljali na rob poraza. Resnica o tem, kaj se je dogajalo, je bila stoletja zavita v tančico skrivnosti in jo arheologi odkrivajo šele zdaj. Dokumentarna serija opisuje galske vojne in Cezarjev boj za oblast. 1. del: Vdor v Galijo Rimske legije so izrabile neenotnost galskih plemen in prevzele nadzor nad Galijo. Da bi Cezar ohranil oblast nad njimi, je za talce vzel galske velikaše ali njihove sinove. Zgodovinarji menijo, da je bil eden njih morda tudi mladi bojevnik iz plemena Arvernov Vercingetoriks, ki je slovel kot velik sovražnik Rima. V pičlih petih letih je rimski vojskovodja zavladal skoraj vsej Galiji, pri čemer je nekatera nepokorna plemena dobesedno iztrebil. CAESAR'S DOOMSDAY WAR / Francija / 2021 / Režija: Claire Benhaim, Alain Brunard, Bertrand Goujard, Christopher Holt, Eric Maillebiau, Vanessa Pontet
3. januarja 2009 je luč sveta ugledala nova in revolucionarna oblika digitalnega denarja, ki temelji na veriženju blokov – bitcoin. Avtor mojstrovine se je skrival pod psevdonimom Satoshi Nakamoto in je bitcoin razvijal še dve leti, potem pa je leta 2011 nenadoma in nepojasnjeno izginil. V sistemu še vedno ostaja več kot milijon bitcoinov, ki so v njegovi lasti in so bili na vrhuncu vredni več kot 70 milijard dolarjev. Kdo je bil v resnici Satoshi in zakaj je izginil? So ga ubili? Je naredil samomor? Ali se je iz projekta preprosto umaknil, saj se ni želel izpostavljati? Teorij je veliko, dejstvo pa je, da je postal mitski lik in simbol bitcoina. SEARCHING FOR SATOSHI: THE MYSTERIOUS DISAPPEARANCE OF THE BITCOIN CREATOR / Kanada / 2023 / Režija: Paul Kemp
3. januarja 2009 je luč sveta ugledala nova in revolucionarna oblika digitalnega denarja, ki temelji na veriženju blokov – bitcoin. Avtor mojstrovine se je skrival pod psevdonimom Satoshi Nakamoto in je bitcoin razvijal še dve leti, potem pa je leta 2011 nenadoma in nepojasnjeno izginil. V sistemu še vedno ostaja več kot milijon bitcoinov, ki so v njegovi lasti in so bili na vrhuncu vredni več kot 70 milijard dolarjev. Kdo je bil v resnici Satoshi in zakaj je izginil? So ga ubili? Je naredil samomor? Ali se je iz projekta preprosto umaknil, saj se ni želel izpostavljati? Teorij je veliko, dejstvo pa je, da je postal mitski lik in simbol bitcoina. SEARCHING FOR SATOSHI: THE MYSTERIOUS DISAPPEARANCE OF THE BITCOIN CREATOR / Kanada / 2023 / Režija: Paul Kemp
Kaj bi bilo, če bi Hitler zmagal v drugi svetovni vojni? Je bila ta zmaga sploh verjetna? In kaj bi se zgodilo, če bi Hitlerja ubili? V dokumentarni oddaji ekipa strokovnjakov predstavi miselni zgodovinski eksperiment o nacističnem režimu in pokaže, da lahko vprašanje nacistične zmage štejemo za zgodovinsko opozorilo, ki naj služi tudi kot zdravilo proti razočaranju nad demokracijo. WHAT IF HITLER HAD WON THE WAR / WAS WÄRE, WENN ... HITLER DEN KRIEG GEWONNEN HÄTTE? / Nemčija / 2020 / Režija: Alexander Hogh
Kaj bi bilo, če bi Hitler zmagal v drugi svetovni vojni? Je bila ta zmaga sploh verjetna? In kaj bi se zgodilo, če bi Hitlerja ubili? V dokumentarni oddaji ekipa strokovnjakov predstavi miselni zgodovinski eksperiment o nacističnem režimu in pokaže, da lahko vprašanje nacistične zmage štejemo za zgodovinsko opozorilo, ki naj služi tudi kot zdravilo proti razočaranju nad demokracijo. WHAT IF HITLER HAD WON THE WAR / WAS WÄRE, WENN ... HITLER DEN KRIEG GEWONNEN HÄTTE? / Nemčija / 2020 / Režija: Alexander Hogh
Desetletje je minilo, odkar je svet klasične glasbe izgubil eno od svojih najbolj ikoničnih osebnosti, legendarnega italijanskega dirigenta Claudia Abbada. Njegova zapuščina je bogata. S svojim izjemnim glasbenim talentom je maestro Abbado zaznamoval številne orkestre, ki jih je vodil, Berlinske filharmonike, Clevelandski orkester, Festivalski orkester v Luzernu, Dunajske filharmonike … Dokumentarni film ponuja intimen pogled v njegovo življenje ob pogovorih z ljudmi, ki so ga najbolje poznali, njegovo družino in z glasbeniki, ki jih je navdihoval v času svoje slavne kariere. PLEASE CALL ME CLAUDIO/Nemčija 2023/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Desetletje je minilo, odkar je svet klasične glasbe izgubil eno od svojih najbolj ikoničnih osebnosti, legendarnega italijanskega dirigenta Claudia Abbada. Njegova zapuščina je bogata. S svojim izjemnim glasbenim talentom je maestro Abbado zaznamoval številne orkestre, ki jih je vodil, Berlinske filharmonike, Clevelandski orkester, Festivalski orkester v Luzernu, Dunajske filharmonike … Dokumentarni film ponuja intimen pogled v njegovo življenje ob pogovorih z ljudmi, ki so ga najbolje poznali, njegovo družino in z glasbeniki, ki jih je navdihoval v času svoje slavne kariere. PLEASE CALL ME CLAUDIO/Nemčija 2023/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Walt Disney – življenje legende
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 2. del: Po prvih uspehih Mikija Miške se je Disney posvetil svoji naslednji obsedenosti: ustvarjanju prve celovečerne risanke po pravljici Sneguljčica, kar je bilo veliko umetniško in finančno tveganje. Animacijo je hotel dvigniti na raven igranih filmov. Njegov perfekcionizem je podaljševal snemanje, vendar se je tveganje izplačalo. Film Sneguljčica in sedem palčkov je v prvem letu zaslužil 8 milijonov dolarjev – kar bi bilo danes več kot 100 milijonov dolarjev. Walt Disney je razvijal načrte za Bambija, Ostržka in Fantazijo, film, ki ga je najbolj navduševal. Zaradi treh velikih produkcij je studio skoraj podvojil število redno zaposlenih in Disney je zgradil nove sanjske prostore v Burbanku. Občinstvo in kritiki so hvalili Ostržka, prodaja vstopnic pa je zastala. Poleg vsega si kritiki glede Fantazije niso bili enotni in film je doživel finančni polom. Do leta 1940 je Ceh filmskih risarjev prodrl v vse studie razen Disneyjevega. Prepričan, da ima pravico voditi svoje podjetje, kot se mu zdi primerno, se je Disney odtujil od delavcev, ki so v veliki večini izglasovali stavko. 29. maja 1941 se je moral Disney peljati mimo več kot 200 stavkajočih, med katerimi so bili nekateri njegovi najbolj zaupanja vredni risarji. Bil je presenečen in jezen, počutil se je izdanega. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 2. del: Po prvih uspehih Mikija Miške se je Disney posvetil svoji naslednji obsedenosti: ustvarjanju prve celovečerne risanke po pravljici Sneguljčica, kar je bilo veliko umetniško in finančno tveganje. Animacijo je hotel dvigniti na raven igranih filmov. Njegov perfekcionizem je podaljševal snemanje, vendar se je tveganje izplačalo. Film Sneguljčica in sedem palčkov je v prvem letu zaslužil 8 milijonov dolarjev – kar bi bilo danes več kot 100 milijonov dolarjev. Walt Disney je razvijal načrte za Bambija, Ostržka in Fantazijo, film, ki ga je najbolj navduševal. Zaradi treh velikih produkcij je studio skoraj podvojil število redno zaposlenih in Disney je zgradil nove sanjske prostore v Burbanku. Občinstvo in kritiki so hvalili Ostržka, prodaja vstopnic pa je zastala. Poleg vsega si kritiki glede Fantazije niso bili enotni in film je doživel finančni polom. Do leta 1940 je Ceh filmskih risarjev prodrl v vse studie razen Disneyjevega. Prepričan, da ima pravico voditi svoje podjetje, kot se mu zdi primerno, se je Disney odtujil od delavcev, ki so v veliki večini izglasovali stavko. 29. maja 1941 se je moral Disney peljati mimo več kot 200 stavkajočih, med katerimi so bili nekateri njegovi najbolj zaupanja vredni risarji. Bil je presenečen in jezen, počutil se je izdanega. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Ameriška javna televizijska mreža PBS že več kot 30 let pred vsakimi predsedniškimi volitvami pripravi poglobljeno predstavitev obeh glavnih kandidatov za položaj predsednika ZDA. O demokratski kandidatki Kamali Harris in republikancu Donaldu Trumpu so spregovorili tisti, ki ju najbolje poznajo: prijatelji iz otroštva, kolegice iz študentskih let, pisci njunih biografij, novinarji in politični komentatorji. Njihova pričevanja se v oddaji prepletajo z bogatim slikovnim gradivom iz arhivov vseh največjih ameriških medijskih hiš. Ključni dogodki zgodovine ZDA zadnjih desetletij in stališča obeh kandidatov o najpomembnejših vprašanjih kažejo na to, da je ameriška družba pred tokratnimi volitvami globoko razklana, izid pa še bolj negotov kot pred štirimi leti. THE CHOICE: HARRIS VS. TRUMP / ZDA / 2024 / Režija: Michael Kirk
Ameriška javna televizijska mreža PBS že več kot 30 let pred vsakimi predsedniškimi volitvami pripravi poglobljeno predstavitev obeh glavnih kandidatov za položaj predsednika ZDA. O demokratski kandidatki Kamali Harris in republikancu Donaldu Trumpu so spregovorili tisti, ki ju najbolje poznajo: prijatelji iz otroštva, kolegice iz študentskih let, pisci njunih biografij, novinarji in politični komentatorji. Njihova pričevanja se v oddaji prepletajo z bogatim slikovnim gradivom iz arhivov vseh največjih ameriških medijskih hiš. Ključni dogodki zgodovine ZDA zadnjih desetletij in stališča obeh kandidatov o najpomembnejših vprašanjih kažejo na to, da je ameriška družba pred tokratnimi volitvami globoko razklana, izid pa še bolj negotov kot pred štirimi leti. THE CHOICE: HARRIS VS. TRUMP / ZDA / 2024 / Režija: Michael Kirk
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos znova pripravile dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti, na škodljivost posegov v okolje in na podnebne spremembe, ki vse bolj ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da njihova usoda še ni zapečatena. Snemalne ekipe so se podale v različne evropske države in pokazale, kako se lahko spoprimemo z grožnjo kriz, pomagamo ogroženim vrstam in kako pomembno je, da se vključimo vsi, tudi z morda na videz majhnimi dejanji. Želimo si, da bi obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. Kot povedo avtorji oddaje: življenje na Zemlji je na prelomnici. Na Švedskem si naravovarstveniki prizadevajo obvladati invazijo rakunastih psov, azijske invazivne vrste, ki ogroža avtohtono živalstvo. Njihovo desetletno delo je preprečilo razširitev vrste na polovico švedskega ozemlja. Irski otok Rathlin poleti na gnezditvi naseljuje skoraj 200 tisoč ptic, ki pa jih ogrožajo podgane in dihurji. Da bi ptice obvarovali, se z jesenjo začenja velikopotezen projekt iztrebitve z otoka obojih, podgan in dihurjev. Medtem si na Nizozemskem varuh jazbecev že dolgo aktivno prizadeva za varstvo in izboljšanje jazbečevega habitata in rezultati se kažejo v porastu števila teh živali in posluhu države zanje. Velik naravni rezervat v Škotskem višavju pa je območje dolgotrajne obnove gozdnega habitata in njegove pestrosti, ki sta ga uničila paša in požiganje ter objedanje srnjadi in jelenjadi. Prvi uspehi se že kažejo. V romunskem mestu Oradea je uspelo s pobudo civilne družbe ohraniti obrežje in zeleni pas reke Crisul Repede in preusmeriti razvoj teh mestnih površin v ohranjanje in spodbujanje biotske pestrosti. Nekoč širna naravna travišča, danes pa industrijska kmetijska pokrajina v okolici Valladolida v Španiji je z dogovorom med naravovarstveniki, ornitologi in kmeti postala veliko varnejša za gnezdenje močvirskih lunjev. Švicarski prispevek predstavi prizadevanje za večjo biotsko pestrost v urbanih okoljih, začenši s tlemi in mikroorganizmi pa vse do izboljšanja poplavne varnosti s pomočjo renaturiranega urbanega prostora. Na Irskem so v preprečevanje požarov vključili staro irsko pasmo koz, ki s pašo obvladujejo biomaso v požarnih presekah na opuščenih pašnikih, da so dostopni za gasilce. Ne le to, uspešne so tudi pri uničevanju hudo invazivne barvilne gunere. Kemikalije v kmetijstvu so zdesetkale vrtne polhe v Nemčiji, je rezultat raziskave, v kateri so poleg znanstvenikov sodelovali številni občani in prispevali k spoznanju, da je potrebno rabo kemikalij za vrt zmanjšati, če naj vrtni polh v Nemčiji obstane. Slovenski ornitologi pa želijo obvarovati visokogorsko ptico belko, ki jo v času gnezdenja velikokrat nevede vznemirjajo pohodniki po slovenskih gorah. Opuščanje pohajanja in spoštovanje miru na območjih za gnezditev je pogoj, da belka v vse ostrejših podnebnih razmerah v Alpah preživi in uspeva.
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos znova pripravile dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti, na škodljivost posegov v okolje in na podnebne spremembe, ki vse bolj ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da njihova usoda še ni zapečatena. Snemalne ekipe so se podale v različne evropske države in pokazale, kako se lahko spoprimemo z grožnjo kriz, pomagamo ogroženim vrstam in kako pomembno je, da se vključimo vsi, tudi z morda na videz majhnimi dejanji. Želimo si, da bi obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. Kot povedo avtorji oddaje: življenje na Zemlji je na prelomnici. Na Švedskem si naravovarstveniki prizadevajo obvladati invazijo rakunastih psov, azijske invazivne vrste, ki ogroža avtohtono živalstvo. Njihovo desetletno delo je preprečilo razširitev vrste na polovico švedskega ozemlja. Irski otok Rathlin poleti na gnezditvi naseljuje skoraj 200 tisoč ptic, ki pa jih ogrožajo podgane in dihurji. Da bi ptice obvarovali, se z jesenjo začenja velikopotezen projekt iztrebitve z otoka obojih, podgan in dihurjev. Medtem si na Nizozemskem varuh jazbecev že dolgo aktivno prizadeva za varstvo in izboljšanje jazbečevega habitata in rezultati se kažejo v porastu števila teh živali in posluhu države zanje. Velik naravni rezervat v Škotskem višavju pa je območje dolgotrajne obnove gozdnega habitata in njegove pestrosti, ki sta ga uničila paša in požiganje ter objedanje srnjadi in jelenjadi. Prvi uspehi se že kažejo. V romunskem mestu Oradea je uspelo s pobudo civilne družbe ohraniti obrežje in zeleni pas reke Crisul Repede in preusmeriti razvoj teh mestnih površin v ohranjanje in spodbujanje biotske pestrosti. Nekoč širna naravna travišča, danes pa industrijska kmetijska pokrajina v okolici Valladolida v Španiji je z dogovorom med naravovarstveniki, ornitologi in kmeti postala veliko varnejša za gnezdenje močvirskih lunjev. Švicarski prispevek predstavi prizadevanje za večjo biotsko pestrost v urbanih okoljih, začenši s tlemi in mikroorganizmi pa vse do izboljšanja poplavne varnosti s pomočjo renaturiranega urbanega prostora. Na Irskem so v preprečevanje požarov vključili staro irsko pasmo koz, ki s pašo obvladujejo biomaso v požarnih presekah na opuščenih pašnikih, da so dostopni za gasilce. Ne le to, uspešne so tudi pri uničevanju hudo invazivne barvilne gunere. Kemikalije v kmetijstvu so zdesetkale vrtne polhe v Nemčiji, je rezultat raziskave, v kateri so poleg znanstvenikov sodelovali številni občani in prispevali k spoznanju, da je potrebno rabo kemikalij za vrt zmanjšati, če naj vrtni polh v Nemčiji obstane. Slovenski ornitologi pa želijo obvarovati visokogorsko ptico belko, ki jo v času gnezdenja velikokrat nevede vznemirjajo pohodniki po slovenskih gorah. Opuščanje pohajanja in spoštovanje miru na območjih za gnezditev je pogoj, da belka v vse ostrejših podnebnih razmerah v Alpah preživi in uspeva.
V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori. 1. del: Konec bronaste dobe Zgodovinarje je dolgo begal skrivnostni propad skoraj vseh sredozemskih civilizacij ob koncu bronaste dobe pred 3000 leti. Pravi razlog pa nam bodo razkrili podatki, ki so jih zbrali klimatologi. Cvetni prah z jezerskih usedlin, plankton z morskega dna in stalagmiti, ki so nastajali stoletja – vse to kaže na obdobje hitre ohladitve podnebja, ki so ji sledila stoletja suše. THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021
V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori. 1. del: Konec bronaste dobe Zgodovinarje je dolgo begal skrivnostni propad skoraj vseh sredozemskih civilizacij ob koncu bronaste dobe pred 3000 leti. Pravi razlog pa nam bodo razkrili podatki, ki so jih zbrali klimatologi. Cvetni prah z jezerskih usedlin, plankton z morskega dna in stalagmiti, ki so nastajali stoletja – vse to kaže na obdobje hitre ohladitve podnebja, ki so ji sledila stoletja suše. THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021
Dokumentarna oddaja Vojskovanje brez nadzora nam predstavi skrb vzbujajoč svet avtonomnega orožja in orožja, s katerim bo upravljala umetna inteligenca. Najprej je človeštvo izumilo smodnik, potem atomsko bombo, toda končna odločitev o uporabi orožja je bila do zdaj v rokah človeka. Zdaj smo se znašli na pragu dramatičnega stopnjevanja oboroženih spopadov, v katere utegne človek poseči šele takrat, ko bo že prepozno. FLASH WARS: AUTONOMOUS WEAPONS, AI AND THE FUTURE OF ARMED CONFLICT / Avstrija, Nemčija / 2023 / Režija: Daniel Andrew Wunderer
Dokumentarna oddaja Vojskovanje brez nadzora nam predstavi skrb vzbujajoč svet avtonomnega orožja in orožja, s katerim bo upravljala umetna inteligenca. Najprej je človeštvo izumilo smodnik, potem atomsko bombo, toda končna odločitev o uporabi orožja je bila do zdaj v rokah človeka. Zdaj smo se znašli na pragu dramatičnega stopnjevanja oboroženih spopadov, v katere utegne človek poseči šele takrat, ko bo že prepozno. FLASH WARS: AUTONOMOUS WEAPONS, AI AND THE FUTURE OF ARMED CONFLICT / Avstrija, Nemčija / 2023 / Režija: Daniel Andrew Wunderer
Ustava ZDA obljublja večrasno demokracijo in enakost spolov, a ameriška družba je vse bolj razklana. V dokumentarcu analitiki razločno pojasnijo izvor današnjih ameriških kriz v zgodovini države, pronicljivo in duhovito kritiko družbe pa ponujajo tudi dela karikaturistke pri Washington Postu in Pulitzerjeve nagrajenke Ann Telnaes. Dokumentarna oddaja postavlja pod vprašaj prepričanje, da je ameriška demokracija večna, nepremagljiva in da ji še tako skrajni politični nazori ne morejo do živega. Nastopajoči analitiki, poznavalci politične zgodovine Združenih držav Amerike, opozarjajo, da to ne drži: dokaz je dejstvo, da je v južnih zveznih državah vse do leta 1965 vladal pravcati apartheid, rasno razločevanje, ki ga ni mogoče opisati kot demokratičnega. Zato se mnogi bojijo, da tudi sedanja razklanost ameriške družbe ne vodi drugam kot v nasilno, avtoritarno državo. DEMOCRACY UNDER SIEGE / Belgija, Luksemburg, Nemčija, Francija / 2024 / Režija: Laura Nix
Ustava ZDA obljublja večrasno demokracijo in enakost spolov, a ameriška družba je vse bolj razklana. V dokumentarcu analitiki razločno pojasnijo izvor današnjih ameriških kriz v zgodovini države, pronicljivo in duhovito kritiko družbe pa ponujajo tudi dela karikaturistke pri Washington Postu in Pulitzerjeve nagrajenke Ann Telnaes. Dokumentarna oddaja postavlja pod vprašaj prepričanje, da je ameriška demokracija večna, nepremagljiva in da ji še tako skrajni politični nazori ne morejo do živega. Nastopajoči analitiki, poznavalci politične zgodovine Združenih držav Amerike, opozarjajo, da to ne drži: dokaz je dejstvo, da je v južnih zveznih državah vse do leta 1965 vladal pravcati apartheid, rasno razločevanje, ki ga ni mogoče opisati kot demokratičnega. Zato se mnogi bojijo, da tudi sedanja razklanost ameriške družbe ne vodi drugam kot v nasilno, avtoritarno državo. DEMOCRACY UNDER SIEGE / Belgija, Luksemburg, Nemčija, Francija / 2024 / Režija: Laura Nix
Francoski avtor Antoine de Saint-Exupéry se je 31. decembra 1940 izkrcal v New Yorku. Zapustil je Francijo, po kateri so prste stegovali nacisti. Delno animirana dokumentarna oddaja prikazuje obdobje, v katerem je avtor na predlog svojih ameriških založnikov ustvaril zgodbo za otroke, ki je pozneje postala tudi zgodba za odrasle. V Malem princu je Saint-Exupéry opisal in narisal dečka, ki ga je od nekdaj nosil v sebi, in ga obdal z izkušnjami iz življenja na drugi strani Atlantika, daleč od ljubljene ogrožene domovine. Kuštravi deček z asteroida B 612 nam ima še danes mnogo povedati, predvsem pa nas uči, naj gledamo s srcem. THE LITTLE PRINCE - A STAR IS BORN / Francija, Španija / 2023 / Režija: Vincent Nguyen
Francoski avtor Antoine de Saint-Exupéry se je 31. decembra 1940 izkrcal v New Yorku. Zapustil je Francijo, po kateri so prste stegovali nacisti. Delno animirana dokumentarna oddaja prikazuje obdobje, v katerem je avtor na predlog svojih ameriških založnikov ustvaril zgodbo za otroke, ki je pozneje postala tudi zgodba za odrasle. V Malem princu je Saint-Exupéry opisal in narisal dečka, ki ga je od nekdaj nosil v sebi, in ga obdal z izkušnjami iz življenja na drugi strani Atlantika, daleč od ljubljene ogrožene domovine. Kuštravi deček z asteroida B 612 nam ima še danes mnogo povedati, predvsem pa nas uči, naj gledamo s srcem. THE LITTLE PRINCE - A STAR IS BORN / Francija, Španija / 2023 / Režija: Vincent Nguyen
Vikingi so se zapisali v zgodovino kot neustrašni raziskovalci in osvajalci. Do danes jih slavijo kot heroje. Toda ali je to upravičeno? Zdi se, da so miti in legende o pogumu in pustolovskem duhu Vikingov zakrili temno plat njihovega uspeha. Vikinško družbo je namreč določala tudi trgovina z ljudmi … VICTIMS OF THE VIKINGS / IN DEN FÄNGEN DER WIKINGER / Avstrija / 2020 / Režija: Stefan Ludwig
Vikingi so se zapisali v zgodovino kot neustrašni raziskovalci in osvajalci. Do danes jih slavijo kot heroje. Toda ali je to upravičeno? Zdi se, da so miti in legende o pogumu in pustolovskem duhu Vikingov zakrili temno plat njihovega uspeha. Vikinško družbo je namreč določala tudi trgovina z ljudmi … VICTIMS OF THE VIKINGS / IN DEN FÄNGEN DER WIKINGER / Avstrija / 2020 / Režija: Stefan Ludwig
Christopher Kerr je zdravnik v hospicu. Vsi njegovi bolniki umrejo. A vendar gre za pripoved o tolažbi in upanju. Zdravniku bolniki zaupajo svoje sanje – o preteklih razmerjih, pomembnih dogodkih, o ljubezni in odpuščanju –, ki se zdijo bolj resnične od resnice, ki vračajo smisel življenja in pomenijo prehod iz stiske v sprejemanje neizogibnega. DEATH IS BUT A DREAM / ZDA / 2021 / Režija: Monica De La Torre
Christopher Kerr je zdravnik v hospicu. Vsi njegovi bolniki umrejo. A vendar gre za pripoved o tolažbi in upanju. Zdravniku bolniki zaupajo svoje sanje – o preteklih razmerjih, pomembnih dogodkih, o ljubezni in odpuščanju –, ki se zdijo bolj resnične od resnice, ki vračajo smisel življenja in pomenijo prehod iz stiske v sprejemanje neizogibnega. DEATH IS BUT A DREAM / ZDA / 2021 / Režija: Monica De La Torre
Walt Disney – življenje legende
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 1. del: Walter Elias Disney, rojen leta 1901 v Chicagu, je že v otroštvu sklenil, da ne bo podoben svojemu oblastnemu očetu, katerega poslovni podvigi so se pogosto končali neuspešno. Ko je bil Walt star štiri leta, se je družina preselila na majhno kmetijo v mestecu Marceline v Misuriju. Ta kraj je pozneje ovekovečil kot simbol idiličnega otroštva. Walt Disney je že kot fant rad risal, pri komaj 17 letih pa se je vrnil iz prve svetovne vojne in se preselil v Kansas City, kjer je dobi službo risarja v oglaševalski agenciji. Kmalu je odprl svoj studio za animacijo Laugh-O-Gram. Čeprav je studio kmalu bankrotiral, Disney ni odnehal. Preselil se je v Los Angeles k bratu Royu in prodrl v cvetoči hollywoodski filmski posel. Studio Disney Brothers je vsakih 16 dni izdal nov kratki film. Leta 1928 je sledila premiera »Parnika Vilija«. Miki Miška je z njim postal najnovejši hollywoodski zvezdnik, Waltov brat Roy pa je v Mikijevi priljubljenosti prepoznal licenčno blago in vir prihodkov. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 1. del: Walter Elias Disney, rojen leta 1901 v Chicagu, je že v otroštvu sklenil, da ne bo podoben svojemu oblastnemu očetu, katerega poslovni podvigi so se pogosto končali neuspešno. Ko je bil Walt star štiri leta, se je družina preselila na majhno kmetijo v mestecu Marceline v Misuriju. Ta kraj je pozneje ovekovečil kot simbol idiličnega otroštva. Walt Disney je že kot fant rad risal, pri komaj 17 letih pa se je vrnil iz prve svetovne vojne in se preselil v Kansas City, kjer je dobi službo risarja v oglaševalski agenciji. Kmalu je odprl svoj studio za animacijo Laugh-O-Gram. Čeprav je studio kmalu bankrotiral, Disney ni odnehal. Preselil se je v Los Angeles k bratu Royu in prodrl v cvetoči hollywoodski filmski posel. Studio Disney Brothers je vsakih 16 dni izdal nov kratki film. Leta 1928 je sledila premiera »Parnika Vilija«. Miki Miška je z njim postal najnovejši hollywoodski zvezdnik, Waltov brat Roy pa je v Mikijevi priljubljenosti prepoznal licenčno blago in vir prihodkov. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Med vojno v Bosni in Hercegovini v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so Meliha, Nevenka in Milica preživele grozoto načrtnih posilstev, zapovedanih kot strateško orožje etničnega čiščenja. Lejla, Ajna in Alen so trije izmed številnih pozabljenih otrok vojne, spočetih s posilstvom. Dokumentarna oddaja prinaša njihove zgodbe in opominja, da žrtve nezaslišanega medvojnega nasilja ostajajo stigmatizirane in v veliki meri pozabljene, storilci pa pretežno nekaznovani. THERE IS STILL SOMEONE IN THE WOODS / ENCARA HI HA ALGÚ AL BOSC / Španija / 2020 / Režija: Teresa Turiera-Puigbò Bergadà, Erol Ileri Llordella
Med vojno v Bosni in Hercegovini v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so Meliha, Nevenka in Milica preživele grozoto načrtnih posilstev, zapovedanih kot strateško orožje etničnega čiščenja. Lejla, Ajna in Alen so trije izmed številnih pozabljenih otrok vojne, spočetih s posilstvom. Dokumentarna oddaja prinaša njihove zgodbe in opominja, da žrtve nezaslišanega medvojnega nasilja ostajajo stigmatizirane in v veliki meri pozabljene, storilci pa pretežno nekaznovani. THERE IS STILL SOMEONE IN THE WOODS / ENCARA HI HA ALGÚ AL BOSC / Španija / 2020 / Režija: Teresa Turiera-Puigbò Bergadà, Erol Ileri Llordella
V 30. letih prejšnjega stoletja je velika gospodarska kriza močno načela ZDA in Američane. Da bi zajezil uničujočo bedo in ljudem povrnil upanje, je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt sprejel akcijski načrt. Dokumentarna oddaja razkriva ozadja, neusmiljene nasprotnike, neuspehe, a tudi zmage New Deala, znamenitega programa gospodarskega in družbenega okrevanja. THE NEW DEAL / Francija / 2021 / Režija: Julia Bracher
V 30. letih prejšnjega stoletja je velika gospodarska kriza močno načela ZDA in Američane. Da bi zajezil uničujočo bedo in ljudem povrnil upanje, je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt sprejel akcijski načrt. Dokumentarna oddaja razkriva ozadja, neusmiljene nasprotnike, neuspehe, a tudi zmage New Deala, znamenitega programa gospodarskega in družbenega okrevanja. THE NEW DEAL / Francija / 2021 / Režija: Julia Bracher
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos znova pripravile dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti, na škodljivost posegov v okolje in na podnebne spremembe, ki vse bolj ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da njihova usoda še ni zapečatena. Snemalne ekipe so se podale v različne evropske države in pokazale, kako se lahko spoprimemo z grožnjo kriz, pomagamo ogroženim vrstam in kako pomembno je, da se vključimo vsi, tudi z morda na videz majhnimi dejanji. Želimo si, da bi obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. Kot povedo avtorji oddaje: življenje na Zemlji je na prelomnici. V prvem delu bomo videli, kako na Škotskem poskrbijo za bobre, ki niso zaželeni na kmetijskih zemljiščih, zato jih s soglasjem lastnika zemljišča preselijo v novi naravni habitat. Iz Norveške in Irske prihaja zgodba o ponovni naselitvi ribjih orlov v pokrajino, od koder so izginili pred 200 leti. Ponovna naselitev belih štorkelj je dolgoletni projekt na Švedskem, kjer so nekoč bile zaščitni znak podeželja, in pri tem sodeluje vsa skupnost. Morska ožina med Severno Irsko in škotskim otokom Skye je eno redkih domovanj kljunate raže, nekoč številne v evropskih morjih. Irski biologi si jo prizadevajo rešiti pred izumrtjem. V Romuniji pa z varovanjem raka koščaka in njegovega habitata varujejo celotno pestrost okolja. Alpsko visokogorje Švice, Italije in avstrijske Tirolske po dolgem času ponovno naseljuje brkati ser, velika ujeda, ki jo je človek nekoč brezumno iztrebil. Na Bavarskem pa so po šestdesetih letih znova poiskali enega najredkejših sesalcev na svetu, bavarsko voluharico, pomemben člen ekosistema. Slovenski prispevek prinaša zgodbo o uspešni rešitvi skrivnostnega izginjanja sov uharic na območju Kraškega roba in razveseljivem novem naseljevanju parov, tudi v regijskem parku Škocjanske jame. Ekosistem plimske ravnice v Vatskem morju, njegova živa bitja, usodno ogrožajo plastični odpadki. Nizozemska kapitanka jih s pomočjo prostovoljcev neumorno pobira in osvešča javnost o pogubnem onesnaženja s plastiko. Španski prispevek pa predstavi raziskovanje, zakaj jadrnice v prelivu med Gibraltarjem in Afriko privabljajo orke in kako razložiti njihovo vedenje – kot napad, igro ali kaj drugega. Za zdaj so strokovnjaki našli za jadrnice varnejšo linijo plovbe.
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos znova pripravile dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti, na škodljivost posegov v okolje in na podnebne spremembe, ki vse bolj ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da njihova usoda še ni zapečatena. Snemalne ekipe so se podale v različne evropske države in pokazale, kako se lahko spoprimemo z grožnjo kriz, pomagamo ogroženim vrstam in kako pomembno je, da se vključimo vsi, tudi z morda na videz majhnimi dejanji. Želimo si, da bi obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. Kot povedo avtorji oddaje: življenje na Zemlji je na prelomnici. V prvem delu bomo videli, kako na Škotskem poskrbijo za bobre, ki niso zaželeni na kmetijskih zemljiščih, zato jih s soglasjem lastnika zemljišča preselijo v novi naravni habitat. Iz Norveške in Irske prihaja zgodba o ponovni naselitvi ribjih orlov v pokrajino, od koder so izginili pred 200 leti. Ponovna naselitev belih štorkelj je dolgoletni projekt na Švedskem, kjer so nekoč bile zaščitni znak podeželja, in pri tem sodeluje vsa skupnost. Morska ožina med Severno Irsko in škotskim otokom Skye je eno redkih domovanj kljunate raže, nekoč številne v evropskih morjih. Irski biologi si jo prizadevajo rešiti pred izumrtjem. V Romuniji pa z varovanjem raka koščaka in njegovega habitata varujejo celotno pestrost okolja. Alpsko visokogorje Švice, Italije in avstrijske Tirolske po dolgem času ponovno naseljuje brkati ser, velika ujeda, ki jo je človek nekoč brezumno iztrebil. Na Bavarskem pa so po šestdesetih letih znova poiskali enega najredkejših sesalcev na svetu, bavarsko voluharico, pomemben člen ekosistema. Slovenski prispevek prinaša zgodbo o uspešni rešitvi skrivnostnega izginjanja sov uharic na območju Kraškega roba in razveseljivem novem naseljevanju parov, tudi v regijskem parku Škocjanske jame. Ekosistem plimske ravnice v Vatskem morju, njegova živa bitja, usodno ogrožajo plastični odpadki. Nizozemska kapitanka jih s pomočjo prostovoljcev neumorno pobira in osvešča javnost o pogubnem onesnaženja s plastiko. Španski prispevek pa predstavi raziskovanje, zakaj jadrnice v prelivu med Gibraltarjem in Afriko privabljajo orke in kako razložiti njihovo vedenje – kot napad, igro ali kaj drugega. Za zdaj so strokovnjaki našli za jadrnice varnejšo linijo plovbe.
Svetovno znani stolp v Parizu, ki nosi ime Gustava Eiffla, ni njegovo edino delo. Sodeloval je pri gradnji več kot 350 objektov na petih celinah. Z inovativnimi rešitvami in novimi tehnikami je sprožil pravo revolucijo na več področjih gradbeništva in ustvaril eno najznamenitejših konstrukcij 19. stoletja. Dokumentarna oddaja prikaže najbolj znane Eifflove stvaritve in njegov prispevek pri preučevanju vpliva vetra. EIFFEL'S MEGASTRUCTURES / Francija / 2019 / Režija: Sigrid Clément
Svetovno znani stolp v Parizu, ki nosi ime Gustava Eiffla, ni njegovo edino delo. Sodeloval je pri gradnji več kot 350 objektov na petih celinah. Z inovativnimi rešitvami in novimi tehnikami je sprožil pravo revolucijo na več področjih gradbeništva in ustvaril eno najznamenitejših konstrukcij 19. stoletja. Dokumentarna oddaja prikaže najbolj znane Eifflove stvaritve in njegov prispevek pri preučevanju vpliva vetra. EIFFEL'S MEGASTRUCTURES / Francija / 2019 / Režija: Sigrid Clément
Dokumentarna oddaja prikaže življenje v Belorusiji. Predstavi vzpon predsednika Aleksandra Lukašenka na oblast ter pojasni njegovo dolgoletno obračunavanje s političnimi nasprotniki, veliko vstajo naroda ob volitvah leta 2020 in kruto policijsko nasilje nad protestniki. Oddaja razkrije tudi odnos med Lukašenkom in ruskim predsednikom Putinom. Beloruska opozicija in vojna v Ukrajini silita k sodelovanju Putina, Lukašenko pa to s pridom izkorišča. INSIDE BELARUS: PUTIN'S PUPPET REGIME / Francija / 2022 / Režija: Pierre Chabert, Emilie Lob
Dokumentarna oddaja prikaže življenje v Belorusiji. Predstavi vzpon predsednika Aleksandra Lukašenka na oblast ter pojasni njegovo dolgoletno obračunavanje s političnimi nasprotniki, veliko vstajo naroda ob volitvah leta 2020 in kruto policijsko nasilje nad protestniki. Oddaja razkrije tudi odnos med Lukašenkom in ruskim predsednikom Putinom. Beloruska opozicija in vojna v Ukrajini silita k sodelovanju Putina, Lukašenko pa to s pridom izkorišča. INSIDE BELARUS: PUTIN'S PUPPET REGIME / Francija / 2022 / Režija: Pierre Chabert, Emilie Lob
Neverjetna zgodba o prebeglem litovskem pomorščaku v času zaostrenih odnosov med svetovnima velesilama, ZDA in Sovjetsko zvezo. Leta 1970 sta se na Atlantiku načrtovano srečali ameriška patruljna in sovjetska ribiška ladja. Simas Kudirka je izkoristil priložnost in skočil z ruske ladje na krov ameriške in tam prosil za azil. Po večurnem hudem zapletu je ameriški poveljnik dovolil, da so pretepenega Kudirko sovjeti vzeli nazaj na svojo ladjo. Kudirka je pristal v gulagu, a za njegovo zgodbo so slišali mnogi, tudi borci za človekove pravice in politiki. Naposled se je zanj zavzel predsednik Ford. Kudirka je postal ameriški državljan in s svojo družino zaživel ameriško življenje, ki pa ga ni nikoli ponotranjil. Leta 2007 se je z ženo vrnil v samostojno Litvo. O Kudirki so že v 70. letih posneli tudi igrani film. THE JUMP / Francija, Latvija, Litva / 2020 / Režija: Giedre Zickyte
Neverjetna zgodba o prebeglem litovskem pomorščaku v času zaostrenih odnosov med svetovnima velesilama, ZDA in Sovjetsko zvezo. Leta 1970 sta se na Atlantiku načrtovano srečali ameriška patruljna in sovjetska ribiška ladja. Simas Kudirka je izkoristil priložnost in skočil z ruske ladje na krov ameriške in tam prosil za azil. Po večurnem hudem zapletu je ameriški poveljnik dovolil, da so pretepenega Kudirko sovjeti vzeli nazaj na svojo ladjo. Kudirka je pristal v gulagu, a za njegovo zgodbo so slišali mnogi, tudi borci za človekove pravice in politiki. Naposled se je zanj zavzel predsednik Ford. Kudirka je postal ameriški državljan in s svojo družino zaživel ameriško življenje, ki pa ga ni nikoli ponotranjil. Leta 2007 se je z ženo vrnil v samostojno Litvo. O Kudirki so že v 70. letih posneli tudi igrani film. THE JUMP / Francija, Latvija, Litva / 2020 / Režija: Giedre Zickyte
Obvezni dokumentarec za vse privržence filmske glasbe Če je kakšna glasba presegla filme, za katere je bila ustvarjena, in definirala popularno kulturo 20. stoletja, je to gotovo glasba Ennia Morriconeja, očeta svojevrstnega zvoka špageti vesternov in avtorja ponarodelih napevov tako iz filmov, zapisanih v zgodovino, kot tistih, ki jih pozna le cinefilska peščica. Pričujoče delo, pod katerega se je podpisal Morriconejev redni sodelavec, filmski režiser Giuseppe Tornatore (Cinema Paradiso), je definitivni dokumentarni poklon velikanu filmske glasbe. Kronološki pregled Morriconejevega opusa z brezmejnim razponom in obsegom lepo dopolnjujejo osebna pričevanja samega skladatelja, prijateljev in sodelavcev. Tudi glasbeni poznavalci ne bodo šli žejni čez vodo, saj film predstavi pronicljive analize kompozicij in skladateljevega edinstvenega, tudi zelo raznovrstnega glasbenega sloga. Nastopajo Ennio Morricone, Quentin Tarantino, John Williams, Clint Eastwood, Lina Wertmüller, Liliana Cavani, Hans Zimmer, Terrence Malick, Bernardo Bertolucci, Bruce Springsteen … Izvirni naslov: ENNIO / Koprodukcijski film, 2021 / Scenarij in režija: Giuseppe Tornatore
Obvezni dokumentarec za vse privržence filmske glasbe Če je kakšna glasba presegla filme, za katere je bila ustvarjena, in definirala popularno kulturo 20. stoletja, je to gotovo glasba Ennia Morriconeja, očeta svojevrstnega zvoka špageti vesternov in avtorja ponarodelih napevov tako iz filmov, zapisanih v zgodovino, kot tistih, ki jih pozna le cinefilska peščica. Pričujoče delo, pod katerega se je podpisal Morriconejev redni sodelavec, filmski režiser Giuseppe Tornatore (Cinema Paradiso), je definitivni dokumentarni poklon velikanu filmske glasbe. Kronološki pregled Morriconejevega opusa z brezmejnim razponom in obsegom lepo dopolnjujejo osebna pričevanja samega skladatelja, prijateljev in sodelavcev. Tudi glasbeni poznavalci ne bodo šli žejni čez vodo, saj film predstavi pronicljive analize kompozicij in skladateljevega edinstvenega, tudi zelo raznovrstnega glasbenega sloga. Nastopajo Ennio Morricone, Quentin Tarantino, John Williams, Clint Eastwood, Lina Wertmüller, Liliana Cavani, Hans Zimmer, Terrence Malick, Bernardo Bertolucci, Bruce Springsteen … Izvirni naslov: ENNIO / Koprodukcijski film, 2021 / Scenarij in režija: Giuseppe Tornatore
Igrana dokumentarna oddaja je zgodba o prihodu Langobardov iz Panonije čez ozemlja današnje Slovenije v Italijo, kjer v 6. stoletju – v krajih, »kjer se cedita med in mleko« – ustanovijo Vojvodino Furlanijo. Langobardom zgodovinarji pretežno pripisujejo germanski izvor, oddaja pa se naslanja na ugotovitve dunajskih zgodovinarjev, ki menijo, da so bliže ljudstvom iz Panonije, rimske province, ki se je raztezala na ozemlju današnjih Slovenije in Madžarske. Oddaja razkrije posebnosti bojevanja Langobardov in njihovega orožja, načina življenja, prehranjevanja in oblačilne kulture; predstavi tudi gojenje obrti tkalstva, kovaštva, usnjarstva, izdelovanja lončene posode in predmetov iz zlata ter kovanja lastnega denarja. LANGOBARDI - ALBOINO E ROMANS / Italija / 2021 / Režija: Simone Vrech
Igrana dokumentarna oddaja je zgodba o prihodu Langobardov iz Panonije čez ozemlja današnje Slovenije v Italijo, kjer v 6. stoletju – v krajih, »kjer se cedita med in mleko« – ustanovijo Vojvodino Furlanijo. Langobardom zgodovinarji pretežno pripisujejo germanski izvor, oddaja pa se naslanja na ugotovitve dunajskih zgodovinarjev, ki menijo, da so bliže ljudstvom iz Panonije, rimske province, ki se je raztezala na ozemlju današnjih Slovenije in Madžarske. Oddaja razkrije posebnosti bojevanja Langobardov in njihovega orožja, načina življenja, prehranjevanja in oblačilne kulture; predstavi tudi gojenje obrti tkalstva, kovaštva, usnjarstva, izdelovanja lončene posode in predmetov iz zlata ter kovanja lastnega denarja. LANGOBARDI - ALBOINO E ROMANS / Italija / 2021 / Režija: Simone Vrech
Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko. 3. del: Hagija Sofija Carigrajsko Hagijo Sofijo so zgradili pred več kot 1500 leti kot baziliko, jo pozneje spremenili v mošejo in nato v muzej. Zdaj je spet mošeja in velja za enega največjih arhitekturnih dosežkov vseh časov. V dolgih stoletjih so jo večkrat prezidali in dograjevali, vseeno pa uspešno kljubuje zobu časa in celo silovitim potresom. V oddaji bomo videli, kako so njeni načrtovalci s premišljeno izbiro materialov dosegli, da se 55-metrska kupola ne podre in da je notranjost ogromne stavbe vedno polna svetlobe. Arheologi pa bodo pojasnili, kaj se skriva v podzemlju stavbe. Legenda pravi, da je tam velikanski zbiralnik vode, po kateri bi lahko čolni pluli vse do morja. ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / Režija: Marina Boyenval
Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko. 3. del: Hagija Sofija Carigrajsko Hagijo Sofijo so zgradili pred več kot 1500 leti kot baziliko, jo pozneje spremenili v mošejo in nato v muzej. Zdaj je spet mošeja in velja za enega največjih arhitekturnih dosežkov vseh časov. V dolgih stoletjih so jo večkrat prezidali in dograjevali, vseeno pa uspešno kljubuje zobu časa in celo silovitim potresom. V oddaji bomo videli, kako so njeni načrtovalci s premišljeno izbiro materialov dosegli, da se 55-metrska kupola ne podre in da je notranjost ogromne stavbe vedno polna svetlobe. Arheologi pa bodo pojasnili, kaj se skriva v podzemlju stavbe. Legenda pravi, da je tam velikanski zbiralnik vode, po kateri bi lahko čolni pluli vse do morja. ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / Režija: Marina Boyenval
Ženske se spopadajo z grožnjami in izsiljevanjem neznancev, ki v posebnih skupinah na družbenih omrežjih trgujejo z njihovimi intimnimi fotografijami in videoposnetki, objavljenimi brez njihovega privoljenja. Novinarka BBC-ja je razkrila moškega, ki vodi eno izmed teh spornih skupin, in se pogovorila z ženskami, ki so jim na spletu objavljene intimne fotografije uničile življenje. THE SECRET WORLD OF TRADING NUDES (PANORAMA) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ashni Lakhani, Jonny McDevitt
Ženske se spopadajo z grožnjami in izsiljevanjem neznancev, ki v posebnih skupinah na družbenih omrežjih trgujejo z njihovimi intimnimi fotografijami in videoposnetki, objavljenimi brez njihovega privoljenja. Novinarka BBC-ja je razkrila moškega, ki vodi eno izmed teh spornih skupin, in se pogovorila z ženskami, ki so jim na spletu objavljene intimne fotografije uničile življenje. THE SECRET WORLD OF TRADING NUDES (PANORAMA) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ashni Lakhani, Jonny McDevitt
Čebele naseljujejo Zemljo dobrih 100 milijonov let. Zadnja leta pa so močno ogrožene; deforestacija, intenzivno kmetijstvo, pesticidi in herbicidi povzročajo množične pomore njihovih kolonij. V dokumentarni oddaji spoznamo skupno usodo čebel in čebelarjev iz Francije, Kambodže, Ekvadorja, Bolivije, Kolumbije, ZDA in Kitajske. V nekaterih delih Kitajske so že desetletja prisiljeni sadno drevje opraševati ročno, v Kaliforniji mandlje oprašujejo strojno, znanstveniki pa razvijajo celo robotske čebele in gensko spremenjene čebele, ki bi bile odporne na strupe. A WORLD WITHOUT BEES / Francija / 2021 / Režija: Elsa Putelat in Nicolas Dupuis
Čebele naseljujejo Zemljo dobrih 100 milijonov let. Zadnja leta pa so močno ogrožene; deforestacija, intenzivno kmetijstvo, pesticidi in herbicidi povzročajo množične pomore njihovih kolonij. V dokumentarni oddaji spoznamo skupno usodo čebel in čebelarjev iz Francije, Kambodže, Ekvadorja, Bolivije, Kolumbije, ZDA in Kitajske. V nekaterih delih Kitajske so že desetletja prisiljeni sadno drevje opraševati ročno, v Kaliforniji mandlje oprašujejo strojno, znanstveniki pa razvijajo celo robotske čebele in gensko spremenjene čebele, ki bi bile odporne na strupe. A WORLD WITHOUT BEES / Francija / 2021 / Režija: Elsa Putelat in Nicolas Dupuis
Naoki Higašida je pri trinajstih letih v knjigi opisal svoje izkušnje negovorečega avtista. Dečkovi zapisi se v filmu prepletejo z intimnimi portreti petih mladih ljudi z različnih koncev sveta. Medtem ko opazujemo vsakdanje trenutke iz njihovih življenj, nam Naoki razkriva, kaj zanj pomeni avtizem, kakšno je njegovo doživljanje sveta in zakaj se vede tako, kot se – zakaj skače. Če ne moreš govoriti, namreč še ne pomeni, da nimaš ničesar povedati. THE REASON I JUMP / Velika Britanija, ZDA / 2020 / Režija: Jerry Rothwell
Naoki Higašida je pri trinajstih letih v knjigi opisal svoje izkušnje negovorečega avtista. Dečkovi zapisi se v filmu prepletejo z intimnimi portreti petih mladih ljudi z različnih koncev sveta. Medtem ko opazujemo vsakdanje trenutke iz njihovih življenj, nam Naoki razkriva, kaj zanj pomeni avtizem, kakšno je njegovo doživljanje sveta in zakaj se vede tako, kot se – zakaj skače. Če ne moreš govoriti, namreč še ne pomeni, da nimaš ničesar povedati. THE REASON I JUMP / Velika Britanija, ZDA / 2020 / Režija: Jerry Rothwell
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques