Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Mariborski jutranjiki bodo v torkovem jutru preverjali, ali so javne stavbe končno dostopne vsem ali pa so zakoni le mrtva črka na papirju. Odkrivali bodo tudi manj znano zgodbo ljubljanske mumije in skrivnostnega predmeta, ki je pripotoval z njo, ter zrli v nebo – leto 2026 namreč prinaša prave vesoljske spektakle. Adrenalin bo dvigoval Goran Obradović, ki se bo ob svetovnem pokalu na Rogli prvič preizkusil na deski, za konec pa bodo nazdravljali tradiciji. Priljubljena oddaja Na vrtu praznuje že 30 let. Na terenu bo tokrat Katja Treer ponovno sedla v šolsko klop, oddajo pa bo vodil Andrej Geržina.

Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.

Gregor Ravnik je eden najbolj cenjenih tenoristov pri nas. Priznanja in zmage na festivalih Popevka in Melodije morja in sonca potrjujejo Gregorjevo izjemno interpretacijo, s katero navdušuje občinstvo. V razprodani Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je nastopil ob spremljavi razširjene spremljevalne skupine. Predstavil je najnovejše avtorske skladbe, uspešnice s prvega albuma Med nama ter tudi operne arije in zimzelene slovenske melodije. Na odru sta se mu kot pevska gosta pridružila tudi Raiven in Drago Mislej – Mef. Režija: Tina Novak

Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana Doberdob pisatelja Prežihovega Voranca. Roman naj bi popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na Doberdobski planoti, kjer se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj. Roman v resnici izide šele leta 1940, pisatelj pa ga v desetih letih od napovedi izida napiše kar trikrat, saj rokopis vedno znova izgine v nenavadnih okoliščinah – tudi zato, ker je nastajal v obdobju, ki ga je Prežihov Voranc kot politični aktivist večinoma preživel v ilegali. Voranc namreč ni bil le pisatelj, pač pa tudi eden prvih komunistov na Slovenskem, agent Kominterne, popotnik in poliglot, osebno pa zelo skromen mož z vrednotami, ki sčasoma niso bile več v duhu vse trše partijske ideologije. Doberdob – roman upornika je igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.

Naš gost Anton Špacapan Vončina prihaja iz Šempetra pri Gorici in že od zgodnjih let deluje med Slovenijo in Italijo. Je ilustrator, kipar, scenograf, pisec, ki se že leta ukvarja z raziskovanjem ljudskega izročila Slovanov in nasploh s predkrščansko mitologijo. Sodeloval je pri scenografiji neštetih kratkih filmov in filmov, med njimi so Zoran, moj nečak idiot, Drevo, Babilonske sestre, Menocchio, Divji mož, Človek brez krivde in nenazadnje večkrat nagrajeni Fiume o morte! Je eden od ustanoviteljev mednarodnega festivala Če povem 83. S Francescom Tomadom iz italijanske Gorice pa sta napisala roman Il figlio della lupa, Vulkuljin sin, razprodano uspešnico, katere prevod smo pravkar dobili pri Založbi Goga.

Analizirali bomo, kdo so zmagovalci in kdo poraženci evropskih filmskih nagrad v Berlinu. Prvič v zgodovini so namreč nominirani kar trije slovenski filmi: igrano-dokumentarni film Igorja Bezinovića Fiume o morte!, animirani celovečerec Zgodbe iz čarobnega vrta ter prvenec Urške Djukić Kaj ti je, deklica. V studiu bomo gostili igralko Katarino Čas, ki bo med drugim spregovorila o svoji vlogi v britanski uspešnici Divja češnja. Šestdelna serija, ki jo primerjajo z uspešnicama Velike male laži in Beli lotos, razkriva razpoke v svetu privilegiranih družbenih slojev in generacijske konflikte v digitalni dobi. V prispevku se spominjamo legendarne skupine Buldožer, ki je nekoč veljala za pionirsko zasedbo neodvisnega jugoslovanskega rocka. Ob 50-letnici izida njenega prvenca Pljuni istini u oči je namreč izšla spominska izdaja vseh plošč. Na koncu predstavljamo še bogato zbirko umetnin iz viktorijanske dobe, ki sta jo poznavalca in zbiralca, zakonca Paul Crowther in Mojca Oblak Crowther, podarila Narodni galeriji. Tam so po več kot desetih letih odprli drugi del razstave z naslovom Prebujanje lepote.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Zgodba o Fernandi Wittgens (3. 4. 1903–12. 7. 1957) ni le zgodba o nekonvencionalni ženski, ki jo je oviralo družbeno in politično ozračje njenega časa, ampak tudi o ženski, ki je sprejela pogumne in tvegane odločitve. Ljubiteljica umetnosti je bila ena od prvih žensk v Evropi, ki je zasedla mesto direktorice umetnostne galerije, Pinakoteke Brera v Milanu. Odraščala je v okolju, kjer so cenili umetnost. Z očetom je pogosto obiskovala slikarske razstave ter tako vzljubila umetnost. Leta 1926 je doktorirala iz umetnostne zgodovine in dobila službo v Pinakoteki Brera, ki jo je takrat vodil Ettore Modigliani, leta 1941 pa je postala njena direktorica. Med vojno je varovala umetnine, vključno z Da Vincijevo Zadnjo večerjo, pred bombardiranjem in plenjenjem ter pomagala Judom pri begu iz Italije, po vojni pa je izdatno pripomogla k obnovi galerij in muzejev. FERNANDA WITTGENS / 2022 / Italija Scenarij in režija: Maurizio Zaccaro V glavnih vlogah: Matilde Gioli, Eduardo Valdarnini, Maurizio Marchetti, Valeria Cavalli, Francesca Beggios, Lavinia Guglielman