Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Igrano-dokumentarni celovečerni film Pot domov je portret izjemnega slovenskega košarkarja Jureta Zdovca, ki je sredi osamosvojitvene vojne za Slovenijo na Evropskem prvenstvu v Rimu leta 1991 igral za ekipo Jugoslavije. Tedaj se je moral odločiti, ali bo ostal del jugoslovanske reprezentance ali se bo zlati medalji odrekel. Zgodbo o življenjski odločitvi, ki je zaznamovala njegovo igralsko kariero, pripoveduje skupaj z nekdanjim novinarjem in komentatorjem TV Slovenija Miho Žibratom, s katerim se poda po poti spominov. Skupaj obiščeta nekdanje soigralce iz Rima: Žarka Paspalja, Dina Rađo, Tonija Kukoča in trenerja Dušana Ivkoviča v enem zadnjih intervjujev pred prezgodnjim slovesom. V produkciji studia Art7video in s finančno pomočjo RTV Slovenija in Filmskega centra Slovenija je nastal igrano-dokumentarni film ceste scenarista in režiserja Aleša Žemlje. Zmago Sagadin, Božidar Maljković, Janez Drvarič, Peter Vilfan, prijatelji, sorodniki in drugi osvetljujejo trnovo športno pot od Juretovih mladih nog pa do sprejema v Fibino hišo slavnih. Pri upodobitvi najtežje odločitve v karieri pa si je ekipa pomagala tudi z igranimi sekvencami, kjer v vlogi Jureta in Miha nastopata priznana slovenska igralca Luka Bokšan in Jure Lajovic. Pogum in odločnost slovenskega naroda izpred 30 let se kažeta skozi osebne zgodbe, ki si zaslužijo biti videne, slišane. Zgodba ne teži k mistifikaciji posameznih dejanj, ampak služi kot psihološki oris teže odločanja. Jure Zdovc med 24. in 26. junijem 1991 kot edini slovenski predstavnik nastopa v košarkarski reprezentanci Jugoslavije na prvenstvu v Rimu. Po prvenstvih v Zagrebu (EP 87) in Buenos Airesu (SP 1990) se izkaže, da je na delu »zlata« generacija košarkarjev, ki ji napovedujejo še dolgo uspešno pot. V dogajanje na prvenstvu pa zarežejo odločilne novice iz Slovenije, kjer se JLA z orožjem poda iz kasarn poda med ljudi. Takratna slovenska politična oblast sprejme sklep in pozove slovenske športnike, da zapustijo jugoslovanske ekipe. Jure Zdovc ostane sam pred odločitvijo – zapustiti »zlato« generacijo soigralcev zdaj ali pozneje? Pobrati zlato medaljo ali oditi domov branit družino, domovino? V zgodbi iz prve roke sledimo mislim in dejanjem posameznikov, ki so se v Rimu znašli skupaj z Juretom, nato pa so se morali odpraviti domov. Gre za vpogled posameznikov v lastne vzgibe in dejanja, ki je hkrati tudi družbeni in osebni pregled časa in prostora, v katerem živimo. Glede na pomanjkanje domačih dokumentarnih filmov s športno tematiko smo tako izkoristili priložnost in slovenskemu prostoru namenili navdihujočo zgodbo cenjenega športnika. Z njo si želimo prikazati težo odločitve slehernega posameznika ob toku zgodovine mimo vzorcev delitve na »naše« in »vaše«.

V oddaji Profil Tina Šrot gosti mednarodno priznano filmsko in gledališko igralko ter eno najpomembnejših slovenskih šansonjerk, Vito Mavrič, ki letos praznuje osebni jubilej, 60. rojstni dan in skoraj 40 let umetniškega ustvarjanja. S svojimi glasbenimi projekti je nastopala na pomembnih evropskih odrih in festivalih, namenjenih glasbenemu gledališču. Pri slovenskem občinstvu je obudila zanimanje za šanson in slovensko uglasbeno poezijo. Razvila je prepoznavno blagovno znamko mednarodnega festivala La vie en rose in 20 let umetniško vodila Café teater. Med drugim je dobitnica prestižne Ježkove nagrade, Župančičeve nagrade, filmske nagrade ibis za najboljšo glavno žensko vlogo v zadnjem jugoslovanskem filmu Zbogom Belle Epoque in viktorja za posebne dosežke.

Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev. V 5. delu smo se zazrli v dvoje iger, ki so bile v Aziji. V Pjongčangu v Južni Koreji leta 2018 in v Pekingu na Kitajskem leta 2022. Peking je bil prvi kraj, ki je gostil poletne in zimske olimpijske igre. V Pjongčangu so Slovenci osvojili dve odličji: biatlonec Jakov Fak srebrno, deskar Žan Košir bronasto. Peking pa je bil po številu odličij blizu rekordnemu Sočiju. Slovenci so se domov vrnili s sedmimi medaljami. Dve je osvojila Urša Križnar, ki je postala olimpijska prvakinja posamično in z mešano ekipo v skokih, Nika Vodan je bila tretja in prav tako članica mešane ekipe, ki je osvojila Olimp. Moška skakalna ekipa je zasedla drugo mesto. Deskarji so nadaljevali tradicijo in tudi na teh igrah prišli do kolajn. Tim Mastnak do srebrne, Gloria Kotnik do bronaste. Za velik preobrat in skok na drugo mesto je v veleslalomu poskrbel Žan Kranjec.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Dokumentarec spremlja »kraljico folka« na poslovilni turneji leta 2018 in oživlja njeno preteklost z brskanjem po bogatem osebnem arhivu: družinskih filmih, najstniških dnevnikih in risbah, posnetkih psihoterapij in zvočnih pismih. Joan Baez je zaslovela pri osemnajstih letih, pri enaindvajsetih se je znašla na naslovnici revije Time. Imela je kratko, a intenzivno romanco z mladim Bobom Dylanom in kot glasna zagovornica državljanskih pravic korakala ob Martinu Luthru Kingu. Izvemo tudi, da je bila v otroštvu pogosto tarča rasizma (njen oče je bil Mehičan), da se je vse življenje borila z anksioznostjo in da je v sebi nosila globoko zakopano otroško travmo JOAN BAEZ, I AM A NOISE / ZDA / 2023 / Režija: Miri Navasky, Karen O’Connor, Maeve O’Boyle

Dokumentarna serija Mestne promenade se po devetih sezonah in šestintridesetih delih zaključuje, v njej pa je urednik, scenarist in voditelj Andrej Doblehar podolgem in počez prehodil Slovenijo in se odpravil tudi v zamejstvo. S pomočjo domačinov je predstavil zgodovinska mesta, njihovo kulturno dediščino in tradicionalen utrip. V zaključnem delu bo z odlomki posameznih oddaj strnil temeljne značilnosti razvoja in podobe naših krajev ter se vprašal, kako naj jih varujemo. Gostja v oddaji bo arhitekta in publicistka Živa Deu, ki se intenzivno ukvarja s kulturno dediščino in življenjem v njej.

Koncert skupine Kameleoni ob njihovi 60. obletnici v Areni Bonifika v Kopru je bil ganljiv in energičen poklon bogati zgodovini enega najvplivnejših slovenskih bendov. Na odru so se v izvirni zasedbi (Tulio Furlanič, Marjan Malikovič, Jadran Ogrin, Vanja Valič) in ob pomoči dodatnih članov (Moreno Buttinar, Matjaž Sterže, Goran Velikonja) zvrstile njihove največje uspešnice, od Sijaj izgubljene ljubezni do Kdo si ti, ob spremljavi arhivskih posnetkov in čustvenih spominov na minule čase. Poseben trenutek je zaznamovala predstavitev nove skladbe Naj bo vse drugače, prve po treh desetletjih, ki je simbolično povezala preteklost in sedanjost. Večer je ob prisotnosti številne publike in Predsednice Republike Slovenija Nataše Pirc Musar prežemala toplina, nostalgija in občutek hvaležnosti – glasbeni praznik, ki je dokazal, da Kameleoni še vedno “barvajo” slovensko glasbeno nebo. Posnetek koncerta je nastal ob sodelovanju Italijanskega televizijskega programa TV Koper-Capodistria in Razvedrilnega programa RTV Slovenija. Režiser Aljaž Bastič, urednica Luisa Antoni.