Tokrat predstavljamo visokošolsko učiteljico, jezikoslovko, prevajalko in lektorico slovenskega jezika Ano Fras, ki je delo in novi dom pred skoraj 20 timi leti našla v španski Granadi. Z Granado se je srečala že v študentskih letih, ko so z gledališko skupino z oddelka za španski jezik ljubljanske filozofske fakultete potovali po Španiji. Je tudi strastna plesalka flamenka in tudi ta ples jo je pred leti vodil na obiske v Andaluzijo, ki jo je privlačila že od vsega začetka. Že vrsto let deluje na univerzi v Granadi, kjer poučuje slovenski jezik in širi vèdenje o Sloveniji, slovenski kulturi in literaturi. O svoji poti v Andaluzijo, prevajalskem delu in delu na slovenskem lektoratu v Granadi pa tudi o vsakdanjem utripu mesta na jugu Španije, njegovi zgodovini in kulturi, Ana Fras pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.

Onomatopeja ali tudi onomatopoija s starinsko besedo je posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo. Primer tega so živalski glasovi. Tako ko želimo zapisati, da pes laja, denimo uporabimo besedo »hov«. Onomatopeje so divjaki, pravi jezikoslovec dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki se raziskovalno ukvarja z medmeti, med katere spadajo te besede.

Sevničan Rudi Stopar je v 86. letih svojega življenja za sabo zapustil neizbrisen pečat doma in v svetu, saj je vse od rane mladosti ustvarjal kot kipar, slikar in pesnik. Še vedno se spomni prvega dela iz osnovne šole, ki ga skrbno hrani, čeprav je vmes nastalo tisoče kipov, vitražev, grafik in slik, ter vsaj toliko haikujev in haig, tj. narisanih haikujev. Na letošnjem natečaju v hrvaškem Ludbregu je njegov haiku znova prejel posebno pohvalo. Ustvarjal je ob rednih službah, od leta 1997 je upokojen. V zapuščini, ki jo zdaj ureja, je 37 javnih skulptur po Sloveniji in svetu, njegovo delo je v prestižnem pariškem Montmartu, nam v pogovoru skromno zaupa umetnik. Naštel je 76 udeležb na kolonijah, kjer je ostalo vsaj eno njegovo delo, na Forma vivi v Makolah, kjer je med ustanovitelji, pa niz njegovih umetnin. Tu je še 97 samostojnih razstav in 242 skupinskih. Na gradu Sevnica ima od leta 2011 galerijo, tam je v zadnjem desetletju pripravil več ko sto Rodogost večerov s predstavitvijo slovenskih in tujih umetnikov. Zaradi krhkega zdravja zdaj tam ureja le še razstavno okno. Ustvarjal je v številnih posavskih kulturnih društvih, od leta 2014 v Sevnici vodi likovni shod in kot pravi, bo letošnji zadnji. Vsekakor pa želi končati še nekaj skulptur.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Glasba prostorov nekdanje skupne države, novi val, punk in novi primitivizem 80-tih, šlagerji in ljubljenci celinskih in obmorskih festivalov. Rock, ki je nastajal za železno zaveso, alternativa in družbeno kritična sporočila, ki so erodirala nedotakljivo oblast. Od zaprašenih, prasketajočih posnetkov do sodobne post jugoslovanske produkcije. Odjuga!

Prometne informacije

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Benetke tonejo v množičnem turizmu Podnebne spremembe in množični turizem resno ogrožata eno od svetovno najbolj obleganih mest pod Unescovo zaščito v naši bližini - Benetke. Neprecenljivo kulturno dediščino so pred posledicami naraščajočega turizma leta 2021 najprej zaščitili tako, da so velikim potniškim ladjam prepovedali vplutje v slikoviti kanal. Lani so kot prvi na svetu z obvezno registracijo in plačilom vstopa začeli še postopek omejevanja števila dnevnih obiskovalcev. Teh je krepko več kot prebivalcev, ki zaradi visokih stroškov in cen nepremičnin zapuščajo domače mesto.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Lahko noč, otroci! Na videz drobna, morda celo neopazna oddaja opravlja veliko kulturno poslanstvo. Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. Za vse, ki – ne glede na starost – želijo pustiti domišljiji prosto pot, vsak dan ob 19.45 na Prvem.

Enourna oddaja, slišite jo lahko vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo bolje spoznati življenje rojakov v sosednjih državah. Z raznovrstno dejavnostjo na izobraževalnem, kulturnem in športnem področju poskušajo številni posamezniki in društva v Furlaniji - Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju, Istri, na Reki, v Gorskem kotarju, Zagrebu in Medžimurju ohraniti in okrepiti slovensko identiteto. Predstavljamo njihove življenjske zgodbe, spremljamo politično, kulturno in glasbeno delovanje ter društveno dejavnost in vam poskušamo približati kraje, na katerih je avtohtona slovenska narodna skupnost pustila pečat.

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.

Ožji izbor za nagrado lastovka 2025. Sabina Škorjanc Kostadinov izvorno prihaja iz zdraviliškega mesta Rogaška Slatina. Leta 2003 se je kot zlata maturantka programa mednarodne mature na Gimnaziji Bežigrad vpisala na študij politologije, smer mednarodni odnosi, na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, in ga uspešno končala leta 2010. Med študijem je nekaj časa delala na Ministrstvu za zunanje zadeve, leta 2012 pa se je kot poslovna sekretarka zaposlila na Uradu trgovskega svetovalca Veleposlaništva Republike Turčije. V koronskem letu 2020 se je z družino preselila v Nemčijo, kjer živi in ustvarja že pet let. Ob tem pravi: "Kamorkoli grem, kjerkoli živim, materni jezik ostaja domovina, ki jo nosim s seboj. Ko pišem, sem svobodna, da se delim navzven brez pravil in okorelih predstav - da preprosto sem. Pri tem me navdihuje življenje samo, v vseh svojih razsežnostih in premenah". Zgodba Obljuba novega dne se navezuje na begunsko tematiko. Interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.