Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica in prevajalka Erika Vouk je ustvarila samosvoj pesniški svet, hkrati zveneč in rezek, bogat in asketski. Leta 2002 je v zbirki Opis slike, izdani pri založbi Litera, tako objavila pesem, ki se začne z verzom NE ZEMLJE, skale ljubim, kamen, svojo značilno pesem v dobrem pomenu besede. Interpretka Tina Resman, Produkcija 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"Jaz sem Bog! Sem nič, sem igra, sem svoboda, sem življenje. Sem meja, sem vrhunec," to je v svoje skrivne zapise napisal ruski mistik in skladatelj tega tedna Aleksander Skrjabin, ki je na prehodu iz 19. v začetek 20. stoletja ustvaril kalejdoskopski niz ekstatičnih orkestralnih in klavirskih del, katerih moč in pomembnost močno odmevata v zgodovini glasbe in umetniških prizadevanj njegovega stoletja in danes. Njegovi miselni procesi so bili brezmejno zapleteni in so imeli celo priokus solipsizma - subjektivnega idealizma, po katerem obstaja le »moj jaz«. Najbrž ni bilo bolj egocentričnega skladatelja od njega: že od zgodnje mladosti je bil prepričan o svojem potencialno božjem položaju osrednje, če ne celo edine ustvarjalne moči tistega časa, to pa ga je gnalo na pot k umetniško zreli fazi popolnih mojstrovin.

V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomebna posebnost naše domovine, ter barij, ki so nekoč bila jezera. Veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev).

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Simfonični orkester Bavarskega radia pod taktirko Tugana Sohijeva je koncert 11. aprila v Filharmoniji na Isarju v Münchnu začel s skladbo Nekega pomladnega jutra Lili Boulanger, v osrednjem delu je violinist Vadim Gluzman poustvaril priljubljeni Violinski koncert v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega, za konec pa je zazvenel še vrhunec francoske simfonične glasbe – Simfonija v B-duru Ernesta Chaussona.

V zgodovino človeštva se je mogoče zazreti tudi skozi jezik. Aramejščina daje vpogled v tritisočletno zgodovino, v padce velikanskih imperijev, v rojstvo novih religij. V kakšno preteklost se je mogoče zazreti skozi ta jezik babilonskega, asirskega in perzijskega imperija? Jezik, ki ga je govoril Jezus Kristus. Gost oddaje bo Aljaž Krajnc s Katedre za Sveto pismo in judovstvo.

Tokrat vas vabimo v družbo glasbe angleškega ustvarjalca: Maše v g-molu Ralpha Vaughana Williamsa. Priljubljeno delo, zasnovano na koralnih modusih, zveni v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta.

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Zapiski iz mrtvega doma in Zapiski iz podtalja sta zgodnji in prelomni deli Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega - s prototipi junakov in poglavitnimi tematikami sta pozneje vplivali na njegove velike romane. Zapiski iz mrtvega doma je prva knjiga, ki govori o carski katorgi, Zapiski iz podtalja pa prvič ponazarjajo ruskega podtalnega človeka. Avtor scenarija Marjan Kovačevič Beltram, prevajalca Borut Kraševec (Zapiski iz mrtvega doma) in Janko Moder (Zapiski iz podtalja), dramski igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Prisluhnite oddaji Po poteh elektroakustične glasbe, ki smo jo v majski cvetoči pomladi namenili zvočnim in besednim vsebinam ljubezni, mitu Orfeja in odzvenu poti v zunanjost sedanjosti. Slišali smo skladbe Lohn Kaije Saariaho za glas in elektroniko v izvedbi Dawn Upshavv, Orfejeva glava Elzbiete Sikore in Sonotranjosti za violončelo in trak Bora Turela v izvedbi Vladimirja Kovačiča. V vezno zvočno tkivo smo vpletli odlomke trubadurske pesmi v instrumentalni inačiciLanquan li jorn Jofresa Rudela in odlomek iz Orfeja Claudia Monteverdija. Vezno besedilo in odlomek, povzet po vidi o trubadurju Jaufresu Rudelu iz knjige Ljubezen iz daljave, zbirke provansalske trubadurske lirike v izboru, v prevodu in s spremno besedo Borisa A. Novaka sta brala Maja Šumej in Ivan Lotrič, slednji pa je interpretiral tudi pesem Jaufresa Rudela Ljubezen iz daljave prav tako v prevodu Borisa A. Novaka.

Lana Bastašić se je rodila v Zagrebu leta 1986. Končala je študij anglistike in komunikologije v Banja Luki ter zagovarjala magistrsko nalogo iz kulturologije na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu. Do zdaj je izdala tri zbirke kratkih zgodb, knjigo zgodb za otroke, pesniško zbirko, roman in knjigo dnevniških zapisov. Za prvenec, roman Ujemi zajca, je prejela Evropsko nagrado za književnost leta 2020 in mednarodno nagrado Latisana per il Nord-est leta 2021, knjiga pa je bila prevedena v kar 20 jezikov. Pripoved v obliki romana ceste govori o odraščanju in prijateljstvu dveh žensk v Bosni in Hercegovini, ki sta skupaj preživeli mladost, kasneje pa zaživeli povsem različni življenji. V Literarnem nokturnu predstavljamo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Dijane Matković, ki je leta 2021 izšel pri založbi Sanje. Prevajalka Dijana Matković Režiserka Ana Krauthaker, Interpretka Tina Resman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica in mojster zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.